• Arterijska hipertenzija (kot samostojno zdravilo ali v kombinaciji z drugimi antihipertenzivi),

• dolgotrajno zdravljenje angine pektoris,

• aritmije (predvsem supraventrikularne tahiaritmije),

• miokardni infarkt,

• preprečevanje migrene.

  Metoprolol je učinkovit tudi pri zdravljenju kardiovaskularnih bolezni pri bolnikih s tirotoksikozo.

Odmerjanje

Odmerke je treba prilagoditi bolniku. Čim večji so odmerki metoprolola, tem manjša je njegova kardioselektivnost. Zdravljenja z metoprololom ne smemo naglo ukiniti (gl. Posebna opozorila in previdnostni ukrepi). Če bolnik izpusti en odmerek, naj nadaljuje z običajnim režimom zdravljenja. Naslednjega odmerka ne sme podvojiti.

Bolniki z arterijsko hipertenzijo naj začnejo zdravljenje s 100 mg metoprolola na dan v 1 ali

2 odmerkih. Odmerek se lahko po potrebi po enem tednu ali več poveča. Za ustrezno uravnavanje krvnega tlaka večinoma zadostuje dnevni odmerek od 100 do 200 mg metoprolola, ki ga bolnik lahko vzame naenkrat ali razdeljenega na jutranji in večerni odmerek. Največji dnevni odmerek je 400 mg. Zdravljenje traja, dokler obstaja indikacija.

Začetni odmerek za zdravljenje angine pektoris ali supraventrikularne tahiaritmije je 50 mg

(½ tablete) metoprolola dvakrat na dan. Odmerek lahko postopno povečujemo z zamikom v eno- do dvotedenskih časovnih intervalih. Bolnik lahko jemlje metoprolol tudi v 3 odmerkih na dan. Največji skupni dnevni odmerek je 400 mg. Varnost in učinkovitost večjih odmerkov nista dovolj preizkušeni. Zdravljenje traja, dokler obstaja indikacija.

Po miokardnem infarktu lahko bolnik jemlje metoprolol, če je hemodinamsko stabilen. Metoprolol zmanjšuje velikost infarkta in izboljša preživetje bolnikov. Bolnik lahko dobi tablete takoj ali kot

nadaljevanje začetnega intravenskega zdravljenja z metoprololom. Če bolnikovo stanje dovoljuje, naj bolnik dobi metoprolol čimprej, po možnosti v prvih 12 urah po pojavu bolečine. Prvih 48 ur je odmerek peroralno zaužitega metoprolola 50 mg vsakih 6 ur. Če bolnik slabo prenaša polni odmerek zdravila, je treba odmerek zmanjšati na polovico. Tretji dan začne bolnik jemati 100 mg metoprolola 2-krat na dan (vzdrževalni odmerek). Kadar zgodnje jemanje metoprolola ni priporočljivo, lahko bolnik začne z zdravljenjem pozneje, 3. do 10. dne, ko njihovo stanje to dovoljuje; v tem primeru že

od začetka jemljejo vzdrževalni odmerek (100 mg 2-krat na dan). Zdravljenje traja najmanj tri mesece.

Priporočamo dolgotrajno zdravljenje za preprečevanje ponovnega infarkta.

Za dodatno zdravljenje pri hipertireozi je odmerek 50 mg 2-krat do 4-krat na dan. Ko se koncentracija ščitničnih hormonov z zdravljenjem osnovne bolezni postopno normalizira, je treba začeti odmerek metoprolola počasi zmanjševati.

Za preprečevanje migrene naj bolnik jemlje 2-krat na dan po 50 do 100 mg metoprolola.

Pri starejših bolnikih in bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem odmerke praviloma ni potrebno

prilagajati.

Pri bolnikih s hudo zmanjšanim jetrnim delovanjem je odmerke treba zmanjšati.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravljenja pri otrocih nista bili preizkušeni. Način uporabe

Zdravilo naj bolnik jemlje med jedjo ali takoj po njej.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1, bradikardija, atrioventrikularni blok II. ali III. stopnje, bolezen sinusnega vozla, hipotenzija, dekompenzirano srčno popuščanje, kardiogeni šok, presnovna acidoza, nezdravljen feokromocitom, huda periferna arterijska bolezen in huda bronhialna astma.

Bolnikom z miokardnim infarktom oz. sumom nanj metoprolola ne smete predpisati, če imajo klinično pomembno bradikardijo, hipotenzijo, pomemben atrioventrikularni blok I. ali višje stopnje, niti ob zmernem ali hudem srčnem popuščanju.

Bolnika je treba opozoriti, da mora zdravilo redno jemati in da zdravljenja ne sme samovoljno prekiniti. Ob nenadni ukinitvi se lahko pojavi abstinenčni sindrom, ki se kaže z znojenjem, tahikardijo in dispnejo. Pri bolnikih z angino pektoris se bolezen lahko poslabša in se poveča nevarnost za nastanek miokardnega infarkta. Prenehanje zdravljenja z metoprololom mora biti zato postopno; odmerek je treba v 1 do 2 tednih previdno zmanjševati, zadnjih 6 dni naj bolnik dobiva 25 mg metoprolola na dan. Če se bolnikovo stanje ob tem poslabša, je treba odmerek zopet povečati.

Čeprav je delovanje na adrenergične receptorje beta² v dihalih izredno majhno, lahko bolniki z bronhialno astmo jemljejo metoprolol le, če je nujno potrebno. Tem bolnikom priporočamo sočasno jemanje stimulatorjev beta2. Pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom in bronhialno astmo se je treba preventivnemu jemanju stimulatorjev beta2 izogibati. Te bolnike je treba skrbno nadzorovati. Če se pojavi bronhoobstrukcija, je treba metoprolol ukiniti in jih začeti previdno zdraviti z bronhodilatatornimi zdravili.

Ker metoprolol upočasni srčni utrip, lahko zakrije znake hipoglikemije pri sladkornih bolnikih oz. tirotoksikoze pri bolnikih s hipertireozo.

Bolniki z blagim do zmernim srčnim popuščanjem smejo jemati metoprolol, če je to stanje uspešno

nadzorovano z digitalisom ali diuretikom.

Bolniki z hudo zmanjšanim jetrnim delovanjem počasneje presnavljajo metoprolol, zato potrebujejo manjše odmerke.

Bolnika je treba opozoriti, naj pred vsakim kirurškim posegom pove zdravniku oz. zobozdravniku, da jemlje metoprolol. Pred večjimi kirurškimi posegi priporočamo začasno (postopno!) prekinitev zdravljenja za vzpostavitev normalne srčne reaktivnosti med anestezijo. V nekaterih primerih je jemanje metoprolola zaželeno.

Metoprolol lahko poslabša klinično sliko pri periferni arterijski angiopatiji (gl. tudi Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij).

Pri bolnikih z anamnezo o anafilaktičnih reakcijah je potrebna previdnost, ker je v primeru ponovitve bolezni lahko reakcija hujša. Za zdravljenje teh bolnikov so včasih potrebni večji odmerki adrenalina. Metoprolol zmanjša odzivnost pri alergičnih testiranjih.

Zdravilo Bloxan vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na tableto, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Z metoprolom delujejo sinergistično:

• verapamil in diltiazem: bolniki ju ne smejo jemati sočasno z metoprololom, ker se močno upočasni atrioventrikularno prevajanje in se lahko pojavijo hipotenzija, bradikardija in celo asistolija;

• nekateri antiaritmiki, splošni anestetiki, zdravila za angino pektoris (kalcijevi antagonisti, nitrati), digitalis, antihipertenzivi, ganglijski zaviralci in zaviralci monoaminooksidaze, zaviralci beta (npr. v obliki kapljic za oči); pri sočasnem jemanju teh zdravil in metoprolola je potrebna previdnost, pogosto je treba zmanjšati odmerke enega ali obeh zdravil;

• ergotni alkaloidi delujejo sinergistično na periferno cirkulacijo, zato je pri sočasnem jemanju potrebna previdnost, še posebej pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo.

  Jemanje zdravil, ki zmanjšujejo aktivnost jetrnih encimov (npr. cimetidina), poveča serumsko koncentracijo metoprolola; zdravila, ki aktivnost encimov povečujejo (npr. rifampicin), pa zmanjšajo koncentracijo metoprolola.

  Ob sočasnem jemanju adrenalina se lahko pojavita paradoksna hipotenzija in bradikardija. Učinek agonistov beta je ob sočasnem jemanju z metoprololom zmanjšan.

  Pri sočasnem jemanju klonidina je treba paziti, da bolnik preneha jemati metoprolol nekaj dni prej kot neha jemati klonidin.

  Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je občasno treba prilagoditi zdravljenje s hipoglikemičnimi zdravili

  ali z inzulinom.

  Hrana izboljša absorpcijo metoprolola.

Nosečnost

Zdravila Bloxan nosečnice ne smejo jemati, razen če je nujno potrebno. Metoprolol prehaja skozi posteljico, zato lahko povzroči neželene učinke pri novorojenčku ali nerojenem otroku, predvsem bradikardijo, hipotenzijo in hipoglikemijo. Pri nosečnicah so po 20. tednu nosečnosti pod skrbnim nadzorom predpisovali metoprolol zaradi hipertenzije v nosečnosti, ne da bi to povzročilo nepravilnosti na plodih.

Dojenje

Metoprolol prehaja v mleko v zelo majhnih količinah. Otrok, ki popije 1 liter materinega mleka, dobi

manj kot 1 mg metoprolola, kar je verjetno zanemarljivo.

Če je potrebno zdravljenje noseče ali doječe žene, je treba skrbno nadzorovati zarodek, novorojenčka oz. dojenčka in ukrepati v primeru neželenih učinkov.

Zdravilo Bloxan ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Ob začetku zdravljenja z metoprololom in pri spremembi odmerka se lahko pojavijo hipotenzija in omotica, lahko s sinkopo. Možne so tudi motnje vida, ki zmanjšajo sposobnost upravljanja strojev ali motornih vozil. Ob uvedbi zdravljenja ali spremembi odmerka je treba bolniku svetovati, naj se izogiba vožnji z motornimi vozili ali upravljanju strojev.

Neželeni učinki, ki se lahko pojavljajo med zdravljenjem z zdravilom Bloxan, so po pogostnosti

razvrščeni v naslednje skupine:

• zelo pogosti (≥ 1/10),

  - pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),

  - občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100),

  - redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000),

  - zelo redki (< 1/10.000),

• neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

  Pogostnost neželenih učinkov glede na posamezne organske sisteme:

  Preiskave

• občasni: povečanje telesne teže

• redki: spremenjene vrednosti jetrnih testov

  Srčne bolezni

• pogosti: bradikardija

• redki: kongestivno srčno popuščanje, motnje srčnega ritma, palpitacije

• zelo redki: atrioventrikularne prevodne motnje, poslabšanje angine pektoris

  Bolezni krvi in limfatičnega sistema

• zelo redki: agranulocitoza, trombocitopenična in netrombocitopenična purpura

  Bolezni živčevja

• pogosti: omotica, glavobol

• redki: parestezije, kratkotrajna izguba spomina

  Očesne bolezni

• zelo redki: motnje vida, suhe oči

  Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

• zelo redki: tinitus

  Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

• pogosti: dispneja ob naporu

• občasni: bronhospazem

  Bolezni prebavil

• pogosti: epigastrična bolečina, slabost, konstipacija

• občasni: driska, bruhanje, flatulenca, zgaga

• redki: suha usta

  Bolezni kože in podkožja

• redki: izpuščaj, srbenje

• zelo redki: fotosenzitivnost, povečano znojenje, poslabšanje psoriaze, izpadanje las

  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva

• redki: bolečine v mišicah in kosteh

  Žilne bolezni

• pogosti: ortostatska hipotenzija (zelo redko s sinkopo)

• redki: arterijska insuficienca (ponavadi Raynaudovega tipa)

• zelo redki: poslabšanje periferne angiopatije, vrtoglavica

  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

• pogosti: utrujenost, hladni udi

• občasni: periferni edemi

  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

• zelo redki: hepatitis

  Motnje reprodukcije in dojk

• zelo redki: Peyroniejeva bolezen, sprememba potence

  Psihiatrične motnje

• občasni: depresija, zaspanost, nočne more, nespečnost

• zelo redki: zmedenost, halucinacije

  Če se pojavijo hudi neželeni učinki, je treba zdravljenje prekiniti.

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

  Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Preveliki odmerki povzročijo predvsem bradikardijo in hipotenzijo. Večinoma zadošča zmanjšanje odmerka ali začasna prekinitev zdravljenja.

Po zaužitju velikih odmerkov se poleg tega lahko pojavijo težko dihanje zaradi bronhospazma, prevodne motnje, srčno popuščanje, v hujših primerih tudi kardiogeni šok, motnje zavesti do kome, srčni zastoj. Poročali so o nekaj smrtnih primerih.

Prvi znaki se običajno pokažejo 20 min do 2 uri po zaužitju. Če je bolnik doma in pri zavesti, naj poskusi izbruhati želodčno vsebino. Vsakega bolnika, ki je zaužil veliko količino metoprolola, je treba skrbno nadzorovati v intenzivni enoti (delovanje srca in ožilja, dihal in ledvic ter vrednosti elektrolitov in glukoze v serumu). Indicirano je izpiranje želodca in adsorpcija na aktivno oglje. Po potrebi naj bolnik dobi infuzije tekočin, atropin, agoniste adrenergičnih receptorjev beta2, dopamin, dobutamin in glukagon; pri prevodnih motnjah je včasih potrebna elektroda za začasno stimulacijo srca.