Nordobux 300 mg tablete s prirejenim sproščanjem

Zdravilo Nordobux je indicirano za zdravljenje velikih depresivnih epizod.

Tablete Nordobux je treba pogoltniti cele. Tablet se ne sme lomiti, drobiti ali žvečiti, saj to lahko poveča tveganje za neželene učinke, vključno z epileptičnimi napadi.

Tablete Nordobux se lahko jemlje skupaj s hrano ali brez nje. Uporaba pri odraslih

Priporočeni začetni odmerek je 150 mg enkrat na dan. V kliničnih študijah optimalni odmerek ni bil

določen. Če po 4 tednih zdravljenja z odmerkom 150 mg ni izboljšanja, se odmerek lahko poveča na

300 mg enkrat na dan. Med zaporednima odmerkoma mora miniti najmanj 24 ur.

Začetek delovanja bupropiona so opazili 14 dni po začetku zdravljenja. Tako kot pri vseh antidepresivih se lahko tudi pri zdravilu Nordobux polni antidepresivni učinek pokaže šele po večih tednih zdravljenja.

Bolnike z depresijo je treba zdraviti dovolj dolgo, vsaj 6 mesecev, da se zagotovi odsotnost simptomov.

Zelo pogost, a navadno prehoden neželen učinek je nespečnost. Nespečnosti se je mogoče izogniti tako, da bolnik zdravila ne vzame pred spanjem (pod pogojem, da je med odmerki vsaj 24 ur).

Pediatrična populacija

Pri otrocih ali mladostnikih, mlajših od 18 let, uporaba zdravila Nordobux ni indicirana (glejte poglavje 4.4). Varnost in učinkovitost zdravila Nordobux pri bolnikih, mlajših od 18 let, nista dokazani.

Starejši

Pri starostnikih se je učinkovitost izkazala za nezanesljivo. V kliničnem preskušanju je bil pri starostnikih uporabljen enak režim odmerjanja kot pri odraslih (glejte Uporaba pri odraslih). Večje občutljivosti posameznih starejših oseb ni mogoče izključiti.

Uporaba pri bolnikih z jetrno insuficienco

Pri bolnikih z okvaro jeter je treba zdravilo Nordobux uporabljati previdno (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro je zaradi večje variabilnosti farmakokinetike priporočeni odmerek 150 mg enkrat na dan.

Uporaba pri bolnikih z ledvično insuficienco

Priporočeni odmerek pri teh bolnikih je 150 mg enkrat na dan, saj se bupropion in njegovi aktivni presnovki lahko pri tovrstnih bolnikih kopičijo v večjem obsegu od običajnega (glejte poglavje 4.4).

Prekinitev zdravljenja

Med kliničnimi študijami zdravila Nordobux odtegnitvenih reakcij sicer niso opazili (ocenjeno bolj na podlagi spontano prijavljenih dogodkov kot pa ocenjevalnih lestvic), vendar pa se priporoča postopno opuščanje zdravljenja. Bupropion je selektivni zaviralec nevronskega prevzema kateholaminov in poslabšanja bolezenskih znakov (rebound učinek) ali odtegnitvenih reakcij ni mogoče izključiti.

Zdravilo Nordobux je kontraindicirano pri bolnikih, ki so preobčutljivi na bupropion ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Zdravilo Nordobux je kontraindicirano pri bolnikih, ki jemljejo katerokoli drugo zdravilo, ki vsebuje bupropion, saj je pojavnost epileptičnih napadov odvisna od odmerka. S tem se prepreči tudi preveliko odmerjanje.

Zdravilo Nordobux je kontraindicirano pri bolnikih, ki imajo ali so kdaj imeli epileptične napade.

Zdravilo Nordobux je kontraindicirano pri bolnikih, ki imajo tumor centralnega živčnega sistema.

Zdravilo Nordobux je kontraindicirano pri bolnikih, pri katerih obstaja možnost, da bi kadarkoli med zdravljenjem nenadoma opustili čezmerno pitje alkohola oziroma nenadoma opustili zdravljenje s katerimkoli zdravilom, pri katerem obstaja znano tveganje za pojav epileptičnih napadov ob opustitvi zdravljenja (še posebej benzodiazepini in benzodiazepinom sorodna zdravila).

Uporaba zdravila Nordobux je kontraindicirana pri bolnikih s hudo jetrno cirozo.

Zdravilo Nordobux je kontraindicirano pri bolnikih s trenutno ali predhodno diagnozo bulimije ali nervozne anoreksije.

Kontraindicirana je sočasna uporaba zdravila Nordobux in zaviralcev monoaminooksidaz (zaviralci MAO). Med prekinitvijo zdravljenja s katerim koli ireverzibilnim zaviralcem MAO in začetkom zdravljenja z zdravilom Nordobux mora miniti najmanj 14 dni. Za reverzibilne zaviralce MAO zadostuje 24-urno obdobje.

Epileptični napadi

Ker je pri bupropionu tveganje za pojav epileptičnih napadov odvisno od odmerka, se priporočenega odmerka bupropiona v obliki tablet s prirejenim sproščanjem ne sme preseči. V kliničnih preskušanjih je bila pri uporabi odmerkov do 450 mg/dan bupropiona v obliki tablet s prirejenim sproščanjem celotna pojavnost epileptičnih napadov približno 0,1-odstotna.

Tveganje za pojav epileptičnih napadov med uporabo zdravila Nordobux je večje, če pri bolniku obstajajo predispozicijski dejavniki, ki znižujejo prag za pojavnost epileptičnih napadov. Pri bolnikih z enim ali več predispozicijskih dejavnikov, ki znižujejo prag za pojavnost epileptičnih napadov, je zato treba zdravilo Nordobux uporabljati previdno.

Pri vseh bolnikih je treba oceniti možnost obstoja predispozicijskih dejavnikov, ki vključujejo:

• sočasno zdravljenje z drugimi zdravili, za katera je znano, da znižujejo prag za pojavnost epileptičnih napadov (npr. antipsihotiki, antidepresivi, antimalariki, tramadol, teofilin, sistemski steroidi, kinoloni in sedativni antihistaminiki),

• zloraba alkohola (glejte tudi poglavje 4.3),

• poškodba glave v anamnezi,

• sladkorna bolezen, zdravljena s hipoglikemiki ali z insulinom,

• uporaba spodbujevalcev ali zaviralcev apetita.

  Če se med zdravljenjem z zdravilom Nordobux pri bolniku pojavijo epileptični napadi, je zdravljenje treba prekiniti. V takih primerih ponovne uporabe zdravila ne priporočamo.

  Interakcije (glejte poglavje 4.5)

  Zaradi farmakokinetičnih interakcij se lahko spremenijo vrednosti bupropiona ali njegovih presnovkov v plazmi. S tem se lahko poveča možnost za pojav neželenih učinkov (npr. suha usta, nespečnost, epileptični napadi). Če bolnik jemlje bupropion sočasno z zdravili, ki lahko inducirajo ali zavirajo njegovo presnovo, je potrebna previdnost.

  Bupropion zavira presnovo s citokromom P450 2D6. Pri sočasni uporabi zdravil, ki se presnavljajo s pomočjo tega encima, svetujemo previdnost.

  Iz literature je znano, da lahko zdravila, ki inhibirajo CYP2D6, vodijo do zmanjšanih koncentracij endoksifena, ki je aktivni presnovek tamoksifena. Zato se je med zdravljenjem s tamoksifenom, kadarkoli je to mogoče, treba izogibati uporabi bupropiona, ki je inhibitor CYP2D6 (glejte poglavje 4.5).

  Nevropsihiatrija

  Samomor/samomorilne misli ali klinično poslabšanje

  Depresijo spremlja večje tveganje za samomorilne misli, samopoškodovanje in samomor (dogodki, povezani s samomorom). Tveganje traja, dokler ne pride do pomembne remisije. Stanje se lahko izboljša šele po prvih nekaj tednih zdravljenja ali še pozneje, zato morate bolnike do izboljšanja natančno spremljati. Splošne klinične izkušnje kažejo, da se lahko tveganje za samomor poveča v zgodnjih fazah okrevanja.

  Tveganje za samomorilne misli oz. poskus samomora je večje pri bolnikih z anamnezo dogodkov, povezanih s samomorom, in pri bolnikih, ki imajo pred začetkom zdravljenja močno izraženo samomorilno razmišljanje. Takšne bolnike morate med zdravljenjem natančno spremljati.

  Metaanaliza s placebom kontroliranih kliničnih študij antidepresivnih zdravil pri odraslih bolnikih s psihiatričnimi motnjami je pokazala, da je pri bolnikih mlajših od 25 let tveganje samomorilnega vedenja med uporabo antidepresivov večje kot med uporabo placeba.

  Med zdravljenjem z zdravilom morate bolnike natančno spremljati. To še posebej velja za bolnike z velikim tveganjem ter zlasti zgodaj med zdravljenjem ali po spremembi odmerka. Bolnike (in tiste, ki zanje skrbijo) opozorite, naj bodo pozorni na morebitno klinično poslabšanje, samomorilno vedenje ali samomorilne misli ter na nenavadne spremembe vedenja; če se ti simptomi pojavijo, naj takoj poiščejo zdravniško pomoč.

  Zavedati se je treba, da je pojav nekaterih nevropsihiatričnih simptomov lahko povezan z osnovnim bolezenskim stanjem ali pa s farmakoterapijo (glejte Nevropsihiatrični simptomi, vključno z manijo in bipolarno motnjo, spodaj; glejte poglavje 4.8).

  Pri bolnikih, pri katerih se pojavijo samomorilne misli/vedenje, je treba razmisliti o spremembi terapevtske sheme, vključno z možnostjo ukinitve zdravila, še posebej, če so ti simptomi hudi, nastopijo nenadoma ali pa jih bolnik sprva ni imel.

  Nevropsihiatrični simptomi, vključno z manijo in bipolarno motnjo

  Poročali so o nevropsihiatričnih simptomih (glejte poglavje 4.8). Še posebej je bila opažena psihotična in manična simptomatika, v glavnem pri bolnikih z znanimi psihiatričnimi obolenji v preteklosti.

  Velika depresivna epizoda je lahko tudi uvodna manifestacija bipolarne motnje. Splošno prepričanje (brez dokazov iz nadzorovanih preskušanj) je, da se pri bolnikih s tveganjem za bipolarno motnjo pri zdravljenju takšne epizode samo z antidepresivom lahko poveča verjetnost razvoja mešane/manične epizode. Omejeni klinični podatki o uporabi bupropiona v kombinaciji s stabilizatorji razpoloženja pri bolnikih z anamnezo bipolarne motnje kažejo majhen delež prehodov v manijo. Pred uvedbo zdravljenja z antidepresivom je treba bolnike ustrezno pregledati in presoditi, če obstaja tveganje za bipolarno motnjo. Pregled mora vključevati podrobno psihiatrično anamnezo, vključno z družinsko anamnezo samomorov, bipolarne motnje in depresije.

  Podatki, pridobljeni pri živalih, kažejo, da obstaja možnost zlorabe. Študije o nagnjenosti k zlorabi zdravila pri ljudeh in obsežne klinične izkušnje pa kažejo, da je možnost zlorabe bupropiona majhna.

  Pri bolnikih, ki se zdravijo z elektrokonvulzivnim zdravljenjem, so klinične izkušnje z bupropionom omejene. Pri bolnikih, ki se zdravijo z elektrokonvulzivnim zdravljenjem, je pri sočasnem zdravljenju z bupropionom potrebna previdnost.

  Preobčutljivost

  Če se med zdravljenjem z zdravilom Nordobux pri bolniku pojavijo preobčutljivostne reakcije, je zdravljenje treba nemudoma prekiniti. Zdravniki se morajo zavedati, da se po prekinitvi zdravljenja z zdravilom Nordobux simptomi lahko še poslabšajo ali celo ponovno pojavijo, zato morajo poskrbeti za ustrezno simptomatsko zdravljenje, ki mora trajati dovolj dolgo (vsaj en teden). Simptomi tipično vključujejo kožni izpuščaj, srbenje, urtikarijo ali bolečine v prsih, hujše reakcije pa lahko vključujejo angioedem, dispnejo/bronhospazem, anafilaktični šok, multiformni eritem ali Stevens-Johnsonov sindrom. V povezavi s kožnim izpuščajem in drugimi simptomi, ki so nakazovali pozno preobčutljivost, so poročali tudi o artralgiji, mialgiji in zvišani telesni temperaturi (glejte poglavje 4.8). Po prekinitvi uporabe bupropiona in uvedbi zdravljenja z antihistaminiki ali s kortikosteroidi so se simptomi pri večini bolnikov omilili in sčasoma izzveneli.

  Bolezni srca in ožilja

  Pri bolnikih s kardiovaskularno boleznijo so klinične izkušnje z uporabo bupropiona za zdravljenje depresije omejene. Pri tovrstnih bolnikih je treba zdravilo uporabljati previdno. V študijah opuščanja kajenja so bolniki z ishemično kardiovaskularno boleznijo bupropion na splošno dobro prenašali (glejte poglavje 5.1).

  Krvni tlak

  Dokazano je bilo, da bupropion pri nedepresivnih bolnikih s hipertenzijo 1. stopnje, krvnega tlaka pomembneje ne poveča. Vendar pa so pri bolnikih med klinično uporabo bupropiona poročali o pojavu hipertenzije, ki je bila v nekaterih primerih huda (glejte poglavje 4.8), in je terjala akutno

  zdravljenje. O takšnih primerih so poročali tako pri bolnikih, ki so predhodno že imeli hipertenzijo kot pri bolnikih, ki je niso imeli.

  Pred začetkom zdravljenja z zdravilom Nordobux je treba izmeriti vrednost krvnega tlaka in ga nato med zdravljenjem redno spremljati, še posebej pri bolnikih s hipertenzijo pred začetkom zdravljenja. Če se med zdravljenjem z zdravilom Nordobux vrednost krvnega tlaka klinično pomembno poviša, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja.

  Pri sočasni uporabi bupropiona in nikotinskega transdermalnega sistema se krvni tlak lahko zviša. Posebne skupine bolnikov

  Pediatrična populacija - Pri otrocih in mladostnikih z veliko depresivno motnjo in z drugimi psihiatričnimi motnjami je zdravljenje z antidepresivi povezano z večjim tveganjem za samomorilno razmišljanje in vedenje.

  Bolniki z okvaro jeter – Bupropion se v jetrih obsežno presnavlja do aktivnih presnovkov, ti pa se nato presnavljajo še naprej. V primerjavi z zdravimi prostovoljci pri bolnikih z blago do zmerno jetrno cirozo niso opazili statistično pomembnih razlik v farmakokinetiki bupropiona, vendar pa so vrednosti bupropiona v plazmi pri posameznih bolnikih veliko bolj variirale. Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter je potrebna previdnost pri uporabi zdravila Nordobux (glejte poglavje 4.2).

  Vse bolnike z okvaro jeter je treba skrbno nadzirati glede pojava možnih neželenih učinkov (npr. nespečnost, suha usta, epileptični napadi), ki lahko kažejo na povečane koncentracije učinkovine ali njenih presnovkov.

  Bolniki z okvaro ledvic – Bupropion se v glavnem izloča z urinom v obliki presnovkov. Zato se pri bolnikih z okvaro ledvic bupropion in njegovi aktivni presnovki lahko kopičijo v obsegu, večjem od običajnega. Bolnike je treba skrbno spremljati glede pojava možnih neželenih učinkov (npr. nespečnost, suha usta, epileptični napadi), ki lahko kažejo na povečane koncentracije učinkovine ali njenih presnovkov (glejte poglavje 4.2).

  Starejši - Pri starostnikih so dokazali enako učinkovitost kot pri odraslih. V klinični študiji so imeli starostniki enak režim odmerjanja kot odrasli (glejte poglavji 4.2 in 5.2). Pri nekaterih starejših posameznikih ni mogoče izključiti večje občutljivosti.

  Vpliv na preiskave urina

  Zaradi podobnosti v kemični zgradbi z amfetaminom lahko bupropion vpliva na rezultate nekaterih hitrih presejalnih testov urina in povzroči lažno pozitivne izvide, zlasti za amfetamine. Pozitiven izvid je treba po navadi potrditi z bolj specifično metodo.

  Neustrezni načini dajanja

  Zdravilo Nordobux je namenjeno samo za peroralno uporabo. Poročali so o vdihavanju zdrobljenih tablet ali injiciranju raztopljenega bupropiona, kar lahko povzroči takojšnje sproščanje učinkovine, hitrejšo absorpcijo in morebitno preveliko odmerjanje. Poročali so o epileptičnih napadih in/ali smrtih primerih, kadar je bil bupropion apliciran intra nasalno ali s parenteralno injekcijo.

Ker tudi zaviralci monoaminooksidaz A in B stopnjujejo kateholaminergični mehanizem, sicer z drugačnim mehanizmom kot bupropion, je sočasna uporaba zdravila Nordobux in zaviralcev monoaminooksidaz (zaviralci MAO) kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Pri sočasni uporabi je možnost za pojav neželenih učinkov večja. Med prekinitvijo zdravljenja s katerim koli ireverzibilnim zaviralcem MAO in začetkom zdravljenja z zdravilom Nordobux mora miniti najmanj 14 dni. Za reverzibilne zaviralce MAO zadostuje 24-urno obdobje.

Učinek bupropiona na druga zdravila

Čeprav se ne presnavljata z izoencimom CYP2D6, bupropion in njegov glavni presnovek hidroksibupropion zavirata presnovno pot preko CYP2D6. Sočasna uporaba bupropiona in dezipramina je pri zdravih prostovoljcih, za katere je bila znano obsežno presnavljanje z izoencimom CYP2D6, imela za posledico znatno (2- do 5-kratno) povečanje Cmax in AUC dezipramina. Zaviralni učinek na CYP2D6 je bil prisoten še najmanj 7 dni po uporabi zadnjega odmerka bupropiona.

Sočasno zdravljenje z zdravili z ozkim terapevtskim indeksom, ki se prvenstveno presnavljajo s CYP2D6, je treba uvesti v spodnjem delu odmernega intervala. Med ta zdravila spadajo nekateri

antidepresivi (npr. dezipramin, imipramin), antipsihotiki (npr. risperidon, tioridazin), zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (npr. metoprolol), selektivni zaviralci prevzema serotonina (SSRI) in antiaritmiki skupine IC (npr. propafenon, flekainid). Če se bolnik s tovrstnimi zdravili že zdravi in se mu predpiše še zdravilo Nordobux, je treba razmisliti o potrebi po zmanjšanju odmerka prvotnega zdravila. V takšnih primerih je treba pričakovane koristi zdravljenja z zdravilom Nordobux skrbno primerjati z možnimi tveganji.

Učinkovine, pri katerih je za doseg učinkovitosti potrebna predhodna aktivacija s CYP2D6 (npr. tamoksifen), so lahko manj učinkovite, kadar se uporabljajo sočasno z inhibitorji CYP2D6, kot je bupropion (glejte poglavje 4.4).

Citalopram (SSRI) se sicer primarno ne presnavlja s CYP2D6, vendar pa je v eni študiji bupropion povečal vrednosti C^max in AUC citaloprama, in sicer C^max za 30 %, AUC pa za 40 %.

Pri sočasni uporabi digoksina in bupropiona se lahko zmanjšajo ravni digoksina. Pri zdravih prostovoljcih v navzkrižni študiji se je AUC0-24 h digoksina zmanjšala, ledvični očistek pa se je povečal. Zdravniki se morajo zavedati, da se pri prekinitvi bupropiona lahko ravni digoksina zvišajo in da je treba bolnike spremljati glede morebitne toksičnosti digoksina.

Učinek drugih zdravil na bupropion

Bupropion se do svojega glavnega presnovka hidroksibupropiona presnavlja predvsem s citokromom P450 CYP2B6 (glejte poglavje 5.2). Pri sočasni uporabi zdravil, ki lahko vplivajo na presnovo bupropiona preko izoencima CYP2B6 (npr. substrati za CYP2B6: ciklofosfamid, ifosfamid, in zaviralci CYP2B6: orfenadrin, tiklopidin, klopidogrel), se lahko plazemske vrednosti bupropiona povečajo, plazemske vrednosti aktivnega presnovka hidroksibupropiona pa zmanjšajo. Klinične posledice inhibicije presnove bupropiona preko encima CYP2B6 in posledične spremembe razmerja med bupropionom in hidroksibupropionom trenutno niso znane.

Ker je presnova bupropiona obsežna, svetujemo previdnost pri sočasnem predpisovanju bupropiona in zdravil, za katera je znano, da presnovo inducirajo (npr. karbamazepin, fenitoin, ritonavir, efavirenz) ali zavirajo (npr. valproat), saj lahko vplivajo na klinično učinkovitost in varnost.

V nizu kliničnih študij na zdravih prostovoljcih, je ritonavir (100 mg dvakrat na dan ali 600 mg dvakrat na dan) ali ritonavir 100 mg v kombinaciji z lopinavirjem 400 mg dvakrat na dan zmanjšal izpostavljenost bupropionu ter njegovim glavnim presnovkom v odvisnosti od odmerka za približno 20 do 80% (glejte poglavje 5.2). Podobno efavirenz 600 mg enkrat na dan v dveh tednih zmanjša izpostavljenost bupropionu za približno 55% pri zdravih prostovoljcih. Klinične posledice zmanjšane izpostavljenosti niso jasne, vendar lahko vključujejo zmanjšano učinkovitost zdravljenja velike depresije. Bolniki, ki prejemajo katerokoli od teh zdravil sočasno s bupropionom, bi tako potrebovali povečan odmerek bupropiona, toda največji priporočeni odmerek bupropiona ne sme biti prekoračen.

Drugi podatki o interakcijah

Pri predpisovanju zdravila Nordobux bolnikom, ki se zdravijo bodisi z levodopo bodisi z amantadinom, je potrebna previdnost. Omejeni klinični podatki kažejo, da je pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z bupropionom in levodopo ali amantadinom, pojavnost neželenih učinkov (npr. navzea, bruhanje in nevropsihiatrični dogodki – glejte poglavje 4.8) večja.

Klinični podatki sicer ne kažejo na farmakokinetične interakcije med bupropionom in alkoholom, vendar pa so pri bolnikih, ki so med zdravljenjem z bupropionom uživali alkohol, v redkih primerih poročali o pojavu neželenih nevropsihiatričnih dogodkov ali o zmanjšani toleranci za alkohol. Med zdravljenjem z zdravilom Nordobux mora biti uživanje alkohola minimalno oziroma se mu je treba povsem odpovedati.

Farmakokinetične študije z bupropionom in sočasno uporabo benzodiazepinov niso bile izvedene. Na osnovi in vitro presnovnih poti, ni osnove za tovrstno interakcijo. Pri zdravih prostovoljcih je bila pri sočasni uporabi bupropiona in diazepama sedacija manjša kot pri uporabi diazepama samega.

Uporaba bupropiona v kombinaciji z antidepresivi (razen z dizipraminom in s citalopramom), benzodiazepini (razen z diazepamom) ali nevroleptiki ni bila sistematično ovrednotena.

Omejene so tudi klinične izkušnje s šentjanževko.

Pri sočasni uporabi zdravila Nordobux in nikotinskega transdermalnega sistema (NTS) se lahko poviša krvni tlak.

Nosečnost

Nekatere epidemiološke študije izidov nosečnosti so po izpostavljenosti matere bupropionu v prvem trimesečju pokazale povezanost z večjim tveganjem za določene prirojene kardiovaskularne malformacije, specifično za defekte prekatnega pretina in defekte iztočnega trakta srca. Ti izsledki se med študijami razhajajo. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov glede reproduktivne toksičnosti (glejte poglavje 5.3). Zdravila Nordobux se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če klinično stanje nosečnice zahteva zdravljenje z bupropionom in alternativno zdravljenje ni možno.

Dojenje

Bupropion in njegovi presnovki se izločajo z materinim mlekom. Pri sprejetju odločitve bodisi o prenehanju dojenja ali prekinitvi zdravljenja z zdravilom Bupropion Lek, se mora upoštevati korist dojenja za novorojenčka/dojenčka in korist zdravljenja z zdravilom Nordobux za mater.

Plodnost

Podatkov o vplivu bupropiona na plodnost pri človeku ni. Reprodukcijska študija na podganah ni dala dokazov o okvari plodnosti (glejte poglavje 5.3).

Tako kot druga zdravila, ki delujejo na CŽS, lahko tudi bupropion vpliva na sposobnost za dejavnosti, ki zahtevajo presojo ali motorične in kognitivne zmožnosti. Bolniki morajo biti glede vožnje in upravljana strojev previdni, dokler niso povsem prepričani, da zdravilo Nordobux ni zmanjšalo njihove sposobnosti za tovrstne dejavnosti.

V spodnjem seznamu so navedeni neželeni učinki, ki so se pojavili med klinično uporabo. Razvrščeni so glede na pogostnost in organski sistem.

Neželeni učinki so razvrščeni po pogostnosti v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

* Preobčutljivost se lahko kaže s kožnimi reakcijami. Glejte “Bolezni imunskega sistema” in “Bolezni kože in podkožja”.

** Pojavnost epileptičnih napadov je približno 0,1-odstotna (1/1.000). Najpogostejša vrsta epileptičnih napadov so generalizirani tonično-klonični napadi. Posledica te vrste napadov je v nekaterih primerih lahko postiktalna zmedenost ali okvara spomina (glejte poglavje 4.4).

*** Med zdravljenjem ali kmalu po prenehanju zdravljenja z bupropionom so opisani primeri samomorilnega razmišljanja in samomorilnega vedenja (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Poročali so o akutnem zaužitju odmerkov, ki so za 10-krat presegali največji terapevtski odmerek. Razen dogodkov, ki so navedeni kot neželeni učinki, so se pri prevelikem odmerjanju pojavili še dodatni simptomi, vključno z zaspanostjo, izgubo zavesti in/ali elektrokardiografskimi (EKG) spremembami, kot so motnje prevajanja (vključno s podaljšanjem kompleksa QRS), aritmije in tahikardija. Poročali so tudi o podaljšanju intervala QTc, ki pa se je običajno pojavil skupaj s podaljšanjem kompleksa QRS in zvišano srčno frekvenco. Večina bolnikov je sicer okrevala brez posledic, vendar pa so pri bolnikih po zaužitju veliko prevelikih odmerkov poročali tudi o redkih primerih smrtnih izidov.

Zdravljenje: V primeru prevelikega odmerjanja svetujemo sprejem v bolnišnico. Spremljati je treba EKG in vitalne znake.

Zagotoviti je treba ustrezno prehodnost dihalnih poti ter ustrezno oksigenacijo in ventilacijo. Priporočamo uporabo aktivnega oglja. Specifičen antidot za bupropion ni znan. Nadaljnje ravnanje je odvisno od kliničnih znakov.