Pramipeksol Mylan 0,7 mg tablete

Zdravilo Pramipeksol Mylan je indicirano za zdravljenje znakov in simptomov idiopatske Parkinsonove bolezni, samo (brez levodope) ali v kombinaciji z levodopo, to je v napredovanem in poznem stadiju bolezni, ko prične z napredovanjem bolezni učinek levodope popuščati, postane nestalen in se pojavljajo fluktuacije terapevtskega učinka (konec odmerka ali vklopno-izklopni pojavi).

Parkinsonova bolezen

Tablete je treba jemati peroralno in jih pogoltniti z vodo. Jemati jih je mogoče s hrano ali brez nje. Dnevni odmerek damo razdeljen v enake odmerke trikrat dnevno.

Začetek zdravljenja:

Zdravljenje pričnemo z začetnim odmerkom 0,264 mg pramipeksola (0,375 mg soli) na dan, ki ga postopno povečujemo vsakih 5 do 7 dni. Če pri bolniku ne pride do nevzdržnih neželenih učinkov, odmerek titriramo dokler ne dosežemo maksimalnega terapevtskega učinka.

Če je potrebno nadaljnje večanje odmerka, lahko dnevni odmerek v tedenskih intervalih povečujemo za 0,54 mg pramipeksola (0,75 mg soli) do največjega odmerka 3,3 mg pramipeksola (4,5 mg soli) na dan.

Vendar pa je potrebno upoštevati, da je pogostnost zaspanosti večja pri odmerkih, večjih od 1,5 mg (soli) na dan (glejte poglavje 4.8).

Vzdrževalno zdravljenje:

Individualni odmerek naj bo med 0,264 mg pramipeksola (0,375 mg soli) in največ 3,3 mg pramipeksola (4,5 mg soli) na dan. V treh ključnih študijah so pri stopnjevanju odmerka opazili

učinkovitost pri dnevnih odmerkih 1,1 mg pramipeksola (1,5 mg soli) in več. Na osnovi kliničnega odziva in pojavnost neželenih učinkov odmerek nadalje prilagodimo. V kliničnih preskušanjih so približno 5 % bolnikov zdravili z odmerki pod 1,1 mg pramipeksola (1,5 mg soli). Odmerki, večji od 1,1 mg pramipeksola (1,5 mg soli) na dan, so lahko koristni pri bolnikih z napredovalo Parkinsonovo boleznijo, pri katerih je predvideno zmanjševanje zdravljenja z levodopo. Priporočljivo je, da se glede na reakcije posameznih bolnikov odmerjanje levodope zmanjša tako med povečevanjem odmerka kot med vzdrževalnim zdravljenjem z zdravilom Pramipeksol Mylan.

Prekinitev zdravljenja:

Nenadna prekinitev zdravljenja z agonisti dopamina lahko privede do razvoja nevroleptičnega malignega sindroma. Zato moramo zdravljenje s pramipeksolom ukinjati postopoma, in sicer tako, da zmanjšujemo odmerek za 0,54 mg pramipeksola (0,75 mg soli) na dan, dokler ni dnevni odmerek zmanjšan na 0,54 mg pramipeksola (0,75 mg soli). Nato zmanjšujemo odmerek za 0,264 mg pramipeksola (0,375 mg soli) na dan (glejte poglavje 4.4).

Odmerjanje pri bolnikih z ledvično okvaro

Izločanje pramipeksola je odvisno od ledvične funkcije. Za začetek zdravljenja je priporočljivo naslednje odmerjanje:

Pri bolnikih z očistkom kreatinina nad 50 ml/min ni potrebno zniževati dnevnega odmerka ali pogostnosti odmerjanja.

Pri bolnikih z očistkom kreatinina med 20 in 50 ml/min je treba začetni dnevni odmerek zdravila Pramipexol Mylan razdeliti na dva odmerka in začeti s po 0,088 mg pramipeksola (0,125 mg soli) dvakrat na dan (torej 0,176 mg pramipeksola/0,25 mg soli na dan). Najvišjega dnevnega odmerka 1,57 mg pramipeksola (2,25 mg soli) ne smemo preseči.

Bolnikom z očistkom kreatinina manj kot 20 ml/min je treba dati dnevni odmerek zdravila v enem odmerku na dan, pri čemer je treba začeti z 0,088 mg pramipeksola (0,125 mg soli) na dan. Najvišjega dnevnega odmerka 1,1 mg pramipeksola (1,5 mg soli) ne smemo preseči.

Če ledvična funkcija med vzdrževalnim zdravljenjem upade, dnevni odmerek zdravila Pramipeksol Mylan zmanjšamo za enak odstotek kot je upadel očistek kreatinina. Če očistek kreatinina upade za 30 %, tudi dnevni odmerek zdravila Pramipeksol Mylan zmanjšamo za 30 %. Dnevni odmerek lahko razdelimo na dva odmerka dnevno, če je očistek kreatinina med 20 in 50 ml/min, oziroma ga damo v enkratnem odmerku, če je očistek kreatinina manjši od 20 ml/min.

Odmerjanje pri bolnikih z jetrno okvaro

Prilagoditev odmerka pri bolnikih z jetrno odpovedjo verjetno ni potrebna, ker se približno 90 % absorbirane zdravilne učinkovine izloči skozi ledvice. Vendar pa potencialnega vpliva jetrne insuficience na farmakokinetiko pramipeksola niso raziskovali.

Odmerjanje pri otrocih in mladostnikih

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Pramipeksol Mylan pri otrocih in mladostnikih pod 18 let ni priporočljiva.

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov.

Pri predpisovanju zdravila Pramipeksol Mylan bolnikom s Parkinsonovo boleznijo in okvaro ledvic, je priporočljivo zmanjšano odmerjanje, opisano v poglavju 4.2.

Halucinacije

Znano je da so halucinacije lahko neželeni učinek zdravljenja z agonisti dopamina in levodopo. Bolnikom moramo povedati, da lahko pride do halucinacij (večinoma vidnih).

Diskinezija

Pri bolnikih z napredovalo Parkinsonovo boleznijo, ki jemljejo zdravilo v kombinaciji z levodopo, se lahko med začetnim stopnjevanjem odmerka zdravila Pramipexol Mylan pojavijo diskinezije. Če se te pojavijo, zmanjšamo odmerek levodope.

Nenaden spanec in somnolenca

Pramipeksol povezujejo s somnolenco in nenadnimi epizodami spanja, zlasti pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Občasno so poročali o nenadnih epizodah spanja med dnevnimi dejavnostmi, ki so se pri nekaterih bolnikih pojavile, ne da bi se jih zavedali ali brez opozorilnih znakov. Bolnike je treba nanje opozoriti in jim svetovati, naj bodo med zdravljenjem z zdravilom Pramipeksol Mylan previdni pri vožnji in upravljanju strojev.

Bolniki, pri katerih se je že pojavila somnolenca in/ali nenadna epizoda spanja, ne smejo voziti ali upravljati strojev. Poleg tega je treba pri njih razmisliti o zmanjšanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja. Zaradi možnih aditivnih učinkov je treba bolnikom svetovati, naj bodo previdni, če

sočasno s pramipeksolom jemljejo še druga zdravila s sedativnim učinkom ali uživajo alkohol (glejte poglavja 4.5, 4.7 in 4.8).

Motnje nadzora impulzov in kompulzivno vedenje

Pri bolnikih, pri katerih so Parkinsonovo bolezen zdravili z dopaminskimi agonisti, med katere sodi tudi zdravilo Pramipeksol Mylan, so poročali o patološkem hazardiranju, povečanem libidu in hiperseksualnosti. Poleg tega morajo bolniki in negovalci vedeti, da se lahko pojavijo vedenjski simptomi motenega nadzora impulzov in kompulzij, kot sta prenajedanje in kompulzivno nakupovanje. Presoditi moramo o zmanjšanju odmerka ali postopni ukinitvi zdravila.

Bolniki s psihotičnimi motnjami

Bolnike s psihotičnimi motnjami zdravimo z agonisti dopamina le, kadar potencialna korist opravičuje tveganje.

Sočasni uporabi antipsihotičnih zdravil in pramipeksola se je treba izogibati (glejte poglavje 4.5).

Oftalmološki pregledi

Priporočljivi so redni oftalmološki pregledi, še posebno, če se pojavijo motnje vida.

Huda kardiovaskularna bolezen

V primeru hude kardiovaskularne bolezni je potrebna previdnost. Priporočljivo je spremljanje krvnega tlaka, zlasti na začetku zdravljenja, ker je z dopaminergičnim zdravljenjem povezano splošno tveganje za posturalno hipotenzijo.

Nevroleptični maligni sindrom

Pri nenadni prekinitvi zdravljenja z agonisti dopamina so poročali o pojavu simptomov, ki nakazujejo na nevroleptični maligni sindrom (glejte poglavje 4.2).

Vezava na plazemske proteine

Pramipeksol se v zelo majhni meri veže na plazemske proteine ( 20 %) in pri človeku je opažena le manjša biotransformacija. Zato so interakcije z drugimi zdravili, ki bi vplivale na vezavo na plazemske proteine ali na izločanje z biotransformacijo, malo verjetne. Čeprav interakcij z antiholinergiki niso

raziskovali, je možnost le-teh manjhna, ker se antiholinergiki izločajo v glavnem z biotransformacijo. S selegilinom in levodopo ni farmakokinetičnih interakcij.

Zaviralci aktivne poti izločanja skozi ledvice oziroma snovi, ki tekmujejo zanjo

Cimetidin je zmanjšal ledvični očistek pramipeksola za približno 34 %, verjetno z zaviranjem kationskega sekretornega transportnega sistema v ledvičnih tubulih. Zato so z zdravili, ki to aktivno pot izločanja preko ledvic zavirajo ali se po njej izločajo, na primer pri cimetidinu in amantadinu, možne interakcije s pramipeksolom, katerih posledica je zmanjšan očistek enega ali obeh zdravil. Pri sočasni uporabi navedenih zdravil z zdravilom Pramipeksol Mylan je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka pramipeksola.

Kombinacija z levodopo

Pri uporabi zdravila Pramipeksol Mylan v kombinaciji z levodopo je pri povečanju njegovega

odmerka priporočeno zmanjšati odmerek levodope, odmerke drugih antiparkinsonikov pa obdržati na enaki ravni.

Zaradi možnih aditivnih učinkov je treba bolnikom svetovati previdnost pri jemanju drugih sedativnih zdravil ali uživanju alkohola v kombinaciji s pramipeksolom (glejte poglavja 4.4, 4.7 in 4.8).

Antipsihotična zdravila

Sočasni uporabi antipsihotičnih zdravil in pramipeksola se je treba izogibati (glejte poglavje 4.4), npr. če je pričakovan antagonistični učinek.

Učinka na nosečnost in dojenje pri človeku niso raziskovali. Pramipeksol ni bil teratogen pri podganah in kuncih, vendar je bil embriotoksičen pri podganah v odmerkih, toksičnih za samico (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo Pramipeksol Mylan uporabljamo med nosečnostjo le, če potencialne koristi opravičujejo potencialno tveganje za plod.

Ker zdravljenje s pramipeksolom pri človeku zavira izločanje prolaktina, je mogoče pričakovati zaviranje dojenja. Izločanja pramipeksola v materino mleko pri ženskah niso raziskovali. Pri podganah je bila koncentracija radioaktivnega markerja iz zdravilne učinkovine večja v mleku kot v plazmi.

Ker ni podatkov za človeka, pramipeksola med dojenjem ne uporabljamo. Če pa se njegovi uporabi ne moremo izogniti, moramo dojenje prekiniti.

Pramipeksol ima pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Pojavijo se lahko halucinacije in somnolenca.

Bolnikom, pri katerih se med zdravljenjem z zdravilom Pramipeksol Mylan pojavlja somnolenca in/ali imajo nenadne epizode spanja, je treba svetovati, naj ne vozijo in naj se ne ukvarjajo z dejavnostmi, pri katerih se zaradi zmanjšane pazljivosti poveča nevarnost resnih poškodb ali smrti (npr. pri upravljanju strojev), dokler ponavljajoče se epizode nenadnega spanja in somnolenca ne minejo (glejte še poglavja 4.4, 4.5 in 4.8).

Pričakovani neželeni učinki

Pričakovani neželeni učinki med zdravljenjem z zdravilom Pramipeksol Mylan so: nenormalne sanje, izguba spomina, vedenjski simptomi motenega nadzora impulzov in kompulzije, kot so prenajedanje in kompulzivno nakupovanje, hiperseksualnost in patološko hazardiranje, zmedenost, obstipacija, blodnje, omotičnost, diskinezije, dispneja, utrujenost, halucinacije, glavobol, hiperkinezija, hiperfagija, hipotenzija, nespečnost, motnje libida, navzea, paranoja, periferni edemi, pljučnica, srbenje, izpuščaj in druge oblike preobčutljivosti; nemir, somnolenca, nenaden nepremagljiv spanec, sinkopa, motnje vida, med drugim zamegljen vid in zmanjšana ostrina vida, bruhanje, zmanjšanje

telesne mase, povečanje telesne mase.

Analiza zbranih s placebom nadzorovanih preskušanj, ki je zajela 1.923 bolnikov, zdravljenih s pramipeksolom, in 1.354 bolnikov, ki so prejemali placebo, je pokazala, da so o neželenih učinkih pogosto poročali v obeh skupinah. V skupini s pramipeksolom je o vsaj enem neželenem učinku poročalo 63 % bolnikov, v skupini s placebom pa 52 % bolnikov.

Preglednici 1 in 2 kažeta pogostnost neželenih učinkov v s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih pri Parkinsonovi bolezni in drugih indikacijah. V preglednicah so navedeni neželeni

učinki, ki so se pojavili pri najmanj 0,1 % bolnikov, ki so jemali pramipeksol, in o katerih so poročali bistveno pogosteje pri bolnikih, ki so jemali pramipeksol, kot pri tistih, ki so jemali placebo, ali pa je bil dogodek ocenjen kot klinično pomemben. Pogosti neželeni učinki so bili večinoma blagi do

zmerni, običajno so se pojavljali v zgodnjem obdobju zdravljenja in so večinoma izzveneli, tudi če so bolniki nadaljevali z zdravljenjem.

Neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih in razvrščeni po pogostnosti (pričakovano število bolnikov, pri katerih bo prišlo do neželenega učinka) v naslednje kategorije: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1.000 do <1/100); redki (≥1/10.000 do <1/1.000); zelo redki (<1/10.000); pogostnost neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

5

Parkinsonova bolezen, najbolj pogosti neželeni učinki Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali (

%) pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in so

bili med zdravljenjem s pramipeksolom pogostejši kot med jemanjem placeba, so bili navzea, diskinezija, hipotenzija, omotica, somnolenca, nespečnost, obstipacija, halucinacije, glavobol in utrujenost. Pogostnost somnolence se poveča pri odmerkih nad 1,5 mg pramipeksolijeve soli na dan (glejte poglavje 4.2). Pogostnejši neželeni učinek v kombinaciji z levodopo je bila diskinezija. Na začetku zdravljenja se lahko pojavi hipotenzija, zlasti če prehitro večamo odmerek pramipeksola.

Druge indikacije, najbolj pogosti neželeni učinki

Najpogostnejši (≥5 %) neželeni učinki, o katerih so poročali pri bolnikih, ki so se zdravili s pramipeksolom zaradi drugih indikacij, so bili navzea, glavobol, omotica in utrujenost. O navzeji in

utrujenosti so med zdravljenjem s pramipeksolom pogosteje poročali pri ženskah (pri 20,8 % oziroma 10,5 %) kot pri moških (pri 6,7 % oziroma pri 7,3 %).

Somnolenca

Pramipeksol povezujejo s somnolenco (8,6 %), občasno tudi s prekomerno somnolenco čez dan in epizodami nenadnega spanca (glejte tudi poglavje 4.4).

Motnje libida

Pramipeksol lahko povzroči motnje libida (povečanje ali zmanjšanje libida).

Motnje nadzora impulzov in kompulzivno vedenje

Pri bolnikih, ki so se zdravili z dopaminskimi agonisti, tudi z zdravilom Pramipeksol Mylan, zaradi Parkinsonove bolezni, če je šlo za visoke odmerke, so poročali o patološkem hazardiranju, povečanem libidu in hiperseksualnosti, ki so po zmanjšanju odmerka ali ukinitvi zdravljenja večinoma prenehali (glejte tudi poglavje 4.4).

V presečni retrospektivni presejalni raziskavi primerov s kontrolami, ki je zajela 3.090 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, je imelo 13,6 % vseh bolnikov, ki so prejemali dopaminergična ali

nedopaminergična zdravila, v preteklih šestih mesecih simptome motnje nadzora impulzov. Pojavljali so se v obliki patološkega hazardiranja, kompulzivnega nakupovanja, prenajedanja in kompulzivnega spolnega vedenja (hiperseksualnosti). Možni neodvisni dejavniki tveganja za motnje nadzora

impulzov so bili uporaba dopaminergičnih zdravil in uporaba višjih odmerkov dopaminergičnih zdravil, nižja starost (≤65 let), neporočenost in hazardersko vedenje v družini, ki so ga navajali bolniki sami.

Z močno prevelikimi odmerki ni kliničnih izkušenj. Pričakovani neželeni učinki bi morali biti povezani s farmakodinamskimi lastnostmi agonistov dopamina, vključno z navzejo, bruhanjem, hiperkinezijo, halucinacijami, agitacijo in hipotenzijo. Ni uveljavljenega antidota za preveliko odmerjanje agonistov dopamina. Če so prisotni znaki stimulacije osrednjega živčnega sistema, je lahko indiciran nevroleptik. Zdravljenje prevelikega odmerjanja lahko ob izpiranju želodca, dajanju intravenskih tekočin, dajanju aktivnega oglja in spremljanju elektrokardiograma zahteva splošne podporne ukrepe.