Celiprolol Vitabalans 200 mg filmsko obložene tablete

Hipertenzija

Stabilna angina pektoris

Način uporabe: peroralna uporaba.

Celiprolol se jemlje s kozarcem vode, vsaj pol ure pred ali dve uri po obroku. Biološka razpoložljivost celiprolola je zmanjšana, če se jemlje s hrano.

Hipertenzija

Začetni odmerek je 200 mg enkrat dnevno. Če odziv ni zadosten, se lahko po obdobju 2-4 tednov odmerek poveča do 400 mg enkrat dnevno. Krvni tlak se lahko zniža postopoma in ciljni tlak je mogoče doseči v nekaj tednih.

Stabilna angina pektoris

Priporočljiv dnevni odmerek je 200 mg. Če je potrebno, se lahko po obdobju 2-4 tednov odmerek poveča do 400 mg dnevno. Pri bolnikih s srčno žilnim obolenjem je priporočljivo, da se zdravljenje prekine postopoma v obdobju 1-2 tednov. Nenadna prekinitev zdravljenja lahko povzroči težave s srcem, še posebej pri bolnikih z ishemično boleznijo srca.

Starejši bolniki

Na voljo so le omejeni podatki. Pri starejših je potrebno uporabljati celiprolol previdno (glejte poglavje 4.4).

1

Otroci

Uporaba celiprolola pri otrocih se zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti ne priporoča.

Okvarjeno delovanje ledvic

Pri bolnikih z blago ledvično insuficienco odmerka običajno ni potrebno zmanjšati. Pri bolnikih z očistkom kreatinina 15 - 40 ml/min, je potrebno uporabljati celiprolol previdno in odmerke je

potrebno zmanjšati na 100 mg enkrat dnevno (glejte poglavje 4.4). Celiprolol je kontraindiciran pri bolnikih z očistkom kreatinina manj kot 15 ml/min (glejte poglavje 4.3).

Okvarjeno delovanje jeter

Pri bolnikih z jetrno okvaro so na voljo le omejeni podatki. Celiprolol se mora uporabljati previdno pri bolnikih z blago in zmerno okvaro jeter in razmisliti je potrebno o zmanjšanju odmerka (glejte poglavje 4.4). Celiprolol je kontraindiciran pri bolnikih s hudo okvaro jeter (glejte poglavje 4.3).

Preobčutljivost za celiprolol ali katerokoli pomožno snov Kardiogeni šok

Huda bradikardija (srčni utrip manj kot 50/min) Neustrezno zdravljena srčna insuficienca Sindrom bolnega (karotidnega) sinusa Atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje Feokromocitom

Presnovna acidoza Sinoatrialni blok Prinzmetalova angina pektoris

Hipotenzija (sistolični krvni tlak manj kot 100 mmHg)

Huda okvara ledvic (očistek kreatinina manj kot 15 ml/minuto) Kronična obstruktivna pljučna bolezen

Akutni napadi astme

Bronhospazem ali bronhialna astma

Pozna faza periferne arterijske okluzivne bolezni in Raynaudov sindrom Huda okvara jeter

Sočasno zdravljenje z zaviralci MAO (razen zaviralcev MAO-B)

Pri starejših so na voljo le omejeni podatki. Celiprolol se mora zato pri starejših uporabljati previdno. Te bolnike je potrebno redno spremljati in upoštevati možnost zmanjšanega delovanja ledvic in jeter v tej starostni skupini.

Celiprolol se lahko uporablja pri bolnikih z blago do zmerno stopnjo zmanjšanega delovanja ledvic, saj se celiprolol iz telesa izloča skozi ledvice in tudi po drugih poteh izločanja. Pri bolnikih z

očistkom kreatinina v razponu od 15 do 40 ml/min je zmanjšanje odmerka na 100 mg enkrat na dan primerno. Celiprolol je kontraindiciran za bolnike z očistkom kreatinina manj kot 15 ml/min.

Pri bolnikih z jetrno okvaro so na voljo le omejeni podatki. Bolnike z blago do zmerno okvaro jeter je potrebno po uvedbi zdravljenja skrbno spremljati in pretehtati možnost nižjega odmerka.

Celiprolol je kontraindiciran pri bolnikih s hudo okvaro jeter.

Nenadna ukinitev zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta pri bolnikih z ishemično boleznijo srca lahko povzroči pojav anginalnih napadov s povečano pogostostjo ali resnostjo ali poslabšanje stanja srca. Čeprav v kliničnih preskušanjih niso opazili neželenih učinkov zaradi nenadnega prenehanja jemanja celiprolola, je potrebno odmerek postopno zniževati v obdobju 1-2 tednov in če je to potrebno, istočasno uvesti nadomestno zdravljenje, da se prepreči eksacerbacija angine pektoris.

Anesteziolog mora biti obveščen o zdravljenju s celiprololom v primeru, ko je potrebna splošna anestezija. Če se zdravljenje prekine pred anestezijo, je potrebno to storiti postopoma in počakati, da preteče 48 ur med zadnjim odmerkom in anestezijo. Nadaljevanje z zaviralci adrenergičnih receptorjev beta zmanjšuje tveganje za nastanek nepravilnosti v srčnem utripu med indukcijo in intubacijo.

Pri bolnikih z motnjami v perifernem obtoku (intermitentna klavdikacija) in angino pektoris je potrebno zaviralce adrenergičnih receptorjev beta uporabljati zelo previdno, ker se lahko pojavi poslabšanje naštetih bolezni.

Čeprav celiprolol opazno ne poslabša delovanja srca med mirovanjem, se lahko uporablja le pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem, ki so ustrezno zdravljeni. Če se med zdravljenjem s celiprololom pojavi dekompenzacija, je potrebno zdravljenje prekiniti, dokler se ne doseže ustrezen nadzor nad dekompenzacijo.

Če se srčna frekvenca zmanjša na manj kot 50-55 utripov na minuto v mirovanju in se pri bolniku pojavijo simptomi povezani z bradikardijo, je potrebno zmanjšati odmerek.

Zaradi njegovega negativnega vpliva na čas prevodnosti, se lahko celiprolol uporablja s previdnostjo le pri bolnikih s srčnim blokom prve stopnje.

Simptomi tirotoksikoze in hipoglikemije so lahko prikriti. V študijah s celiprololom pri bolnikih s sladkorno boleznijo je bilo ugotovljeno, da nima negativnega vpliva na glikogenolizo in izločanje insulina. Kljub temu je potrebno pri bolnikih s sladkorno boleznijo z nihanjem ravni glukoze v krvi, celipropol uporabljati previdno.

Pri bolnikih z reverzibilno obstruktivno pljučno boleznijo je potrebno celiprolol uporabljati previdno. Očitno je, da celiprolol ne zavira bronhodilatacije z adrenergično stimulacijo in tako se lahko bronhodilatatorji kot npr. salbutamol, uporabljajo brez prekinitve zdravljenja s celiprololom. Celiprolola ne smemo dajati med akutnim napadom astme.

Poročali so, da lahko zaviralci adrenergičnih receptorjev beta poslabšajo psoriazo, in bolniki s psoriazo v anamnezi, naj bi celiprolol jemali šele po temeljitem premisleku.

Pri bolnikih z anafilaktično reakcijo v anamnezi lahko zaviralci adrenergičnih receptorjev beta povečajo občutljivost na alergene in resnost reakcije.

Če bolnik dobi suhe oči in izpuščaje brez kakršnegakoli drugega očitnega vzroka, je potrebno zdravljenje z celiprololom postopoma prekiniti.

Učinek celiprolol na farmakokinetiko drugih zdravil še ni bila raziskan. Zato se celiprolol ne sme uporabljati skupaj z zdravili z ozkim terapevtskim indeksom (glejte poglavje 4.5).

Farmakodinamične interakcije:

Zaviralci kalcijevih kanalčkov

Sočasna uporaba z zaviralci kalcijevih kanalčkov (npr. verapamil in diltiazem) ni priporočljiva, saj oboji znižujejo kontraktilnost srca in zavirajo hitrost atrioventrikularnega prevajanja. Uporaba te kombinacije pri bolnikih s srčnimi motnjami je kontraindicirana. Sočasno zdravljenje z dihidropiridinskimi derivati (npr. nifedipin) lahko poveča tveganje za hipotenzijo.

Antiaritmiki razreda I

Previdnost je potrebna, kadar se uporablja skupaj z antiaritmiki razreda I (npr. dizopiramid in kinidin) in amiodaronom, ker se lahko podaljša čas atrioventrikularnega prevajanja in se lahko pojavi negativni inotropni učinek.

Klonidin

Zaviralci adrenergičnih receptorjev beta lahko poslabšajo ”rebound” hipertenzijo, ki lahko nastane po ukinitvi klonidina. Če se sočasno uporabljata obe zdravili, je potrebno zaviralce adrenergičnih receptorjev beta ukiniti nekaj dni pred ukinitvijo klonidina.

Kardiotonični glikozidi

Sočasna uporaba s kardiotoničnimi glikozidi (npr. digoksin) lahko podaljša čas atrioventrikularnega prevajanja.

Anestetiki

Pred splošno anestezijo mora biti anestezist seznanjen s tem, da bolnik jemlje celiprolol (glejte poglavje 4.4). Medsebojno delovanje z anestetiki lahko zmanjša zmogljivost srčne mišice. Sočasna uporaba ni kontraindicirana, ker lahko zaviralci adrenergičnih receptorjev beta preprečujejo velike spremembe krvnega tlaka med intubacijo in se lahko hitro antagonizirajo z beta-simpatikomimetiki.

Inzulin in peroralni antidiabetiki

Celiprolol lahko poveča učinke zniževanja krvnega sladkorja insulina in peroralnih antidiabetikov, zato je v takih primerih potrebno odmerek antidiabetikov prilagoditi (glejte poglavje 4.8).

Nesteroidna protivnetna zdravila

Nesteroidna protivnetna zdravila, kot sta ibuprofen ali indometacin, lahko zmanjšajo hipotenzivne učinke zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta.

Adrenalin

Simpatikomimetiki, kot je adrenalin, lahko izničijo učinke zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta.

Triciklični antidepresivi, barbiturati ali fenotiazini

Sočasna uporaba tricikličnih antidepresivov, barbituratov ali fenotiazinov, lahko okrepi hipotenzivno delovanje zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta.

Inhibitorji monoamino oksidaze (MAO)

Inhibitorji MAO (npr. fenelzin) pogosto povzročajo hipotenzijo in imajo lahko dodatne hipotenzivne učinke z antihipertenzivnimi zdravili.

Farmakokinetične interakcije:

Hidroklorotiazid ali teofilin

Sočasna uporaba hidroklorotiazida in teofilina lahko zmanjša biološko uporabnost celiprolola. Odmerek je treba prilagoditi, če je to potrebno.

Zdravila z ozkim terapevtskim indeksom

Potenciala celiprolola za zaviranje ali induciranje CYP450 izoencimov, drugih presnovnih encimov ali transportnih beljakovin, niso ovrednotili. Torej potenciala interakcij ni mogoče predvideti. Zato se celiprolol ne sme kombinirati z zdravili, za katera lahko ima povečanje sistemske izpostavljenosti hude posledice, npr, ciklosporin, kvinidin, alfentanil, astemizol, cisaprid, diergotamin, ergotamin, pimozid, sirolimus, takrolimus, terfenadin, digoksin, litij, inhibitorji HMG-CoA-reduktaze, flekainid, antiepileptična zdravila, teofilin in varfarin.

Interakcije z zaviralci / induktorji P-glikoproteina

Celiprolol je substrat za P-glikoproteinski (P-gp) transporter.

Sočasna uporaba z zdravili, ki zavirajo P-gp (npr. verapamil, eritromicin, klaritromicin, ciklosporin, kinidin, ketokonazol in itrakonazol), bo verjetno povzročila povečanje plazemskih koncentracij

celiprolola. Sočasna uporaba 100 mg celiprolola in 200 mg P-gp-zaviralca itrakonazola je povzročila 80 % povečanje AUC celiprolola. Zmanjšanje odmerka celiprolola bi bilo treba upoštevati pri sočasni uporabi z zdravili, ki zavirajo P-gp.

Sočasna uporaba z zdravili, ki inducirajo P-gp (npr. rifampicin in šentjanževka), lahko povzroči zmanjšanje plazemske koncentracije celiprolola. Sočasna uporaba 200 mg celiprolola in 600 mg rifampicina 5 zaporednih dni je povzročila 40 % znižanje AUC celiprolola. Izrazitejši učinek po daljšem zdravljenju z rifampicinom ni mogoče izključiti. Ob začetku ali koncu zdravljenja z induktorji P-gp bo lahko potrebna prilagoditev odmerka celiprolola.

Nosečnost

Podatkov o uporabi celiprolola med nosečnostjo ni na voljo. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj. Pri predpisovanju zdravila nosečnicam je potrebna previdnost.

Vpliv na oskrbo placente s krvjo ni znan. Drugi zaviralci adrenergičnih receptorjev beta

zmanjšujejo obtok krvi v placenti, kar lahko povzroči smrt zarodka in prezgodnji porod. Neželeni učinki (zlasti hipoglikemija in bradikardija) se lahko pojavijo tudi pri plodovih in novorojenčkih. To povečuje tveganje za srčne in pljučne zaplete pri novorojenčkih v postnatalnem obdobju.

Dojenje

Večina zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta se izloča v materino mleko, čeprav v spremenljivem obsegu. Uporaba med dojenjem ni priporočljiva, saj ni dovolj podatkov o izločanju celiprolola v materino mleko.

Celiprolol ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Potrebno je upoštevati, da se lahko pojavijo omotica in utrujenost.

Razvrstitev pogostnosti neželenih učinkov je naslednja:

Zelo pogosti ( 1/10), Pogosti ( 1/100 do <1/10),

Občasni ( 1/1.000 do <1/100), Redki ( 1/10.000 do <1/1.000), Zelo redki (<1/10.000),

Neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

Neželeni učinki, o katerih so poročali pri celiprololu vključujejo:

Bolezni krvi in limfatičnega sistema:

občasni: trombocitopenija ali purpura

Presnovne in prehranske motnje:

zelo redki: latentni diabetes mellitus, lahko postane očiten, ali že obstoječi, poslabšan neznana: hipoglikemija, hiperglikemija

Pri bolnikih s hipertiroidizmom se lahko prikrijejo klinični znaki tirotoksikoze (tahikardija in tremor).

Dolgotrajen hud post ali hud fizični stres lahko privede do hipoglikemičnega stanja. Opozorilni znaki hipoglikemije (še posebej tahikardija in tremor) so lahko oslabljeni.

Presnova lipidov je lahko motena. V večini primerov so opazili normalen skupni holesterol, znižanje HDL-holesterola in povečanje trigliceridov v plazmi.

Bolezni živčevja:

pogosti: zlasti na začetku zdravljenja lahko povzroči utrujenost, omotičnost, zaspanost, glavobol, zmedenost, živčnost, potenje, nespečnost, depresijo, nočne more, psihozo ali halucinacije; parestezija in mraz v okončinah.

občasni: miasteniji gravis podobna bolezen z oslabelostjo mišic; mišični spazmi (krči). zelo redki: poslabšanje obstoječe miastenije gravis

neznana: tremor, vročinski oblivi

Očesne bolezni:

občasni: suhe oči (to je pomembno pri uporabi kontaktnih leč), konjunktivitis zelo redki: motnje vida in keratokonjunktivitis

neznana: kseroftalmija

Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta:

zelo redki: izguba sluha, tinitus

Srčne bolezni:

pogosti: povečana hipotenzija, bradikardija, sinkopa, palpitacije, atrioventrikularne motnje prevodnosti ali krepitev srčnega popuščanja

zelo redki: pri bolnikih z angino pektoris okrepitve napadov ni mogoče izključiti. Opazili so tudi povečanje težav pri bolnikih z motnjami perifernega krvnega obtoka (vključno z intermitentno klavdikacijo, Raynaudov sindrom).

neznana: odpoved srca, srčne aritmije

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora:

Pri bolnikih s težnjo k bronhoreakcijam (zlasti obstruktivna pljučna bolezen), morebitno povečanje odpornosti dihalnih poti, lahko povzroči zasoplost.

redki: bronhospazem, dispneja, astma, intersticijski pnevmonitis

Bolezni prebavil:

pogosti: začasno se lahko pojavijo gastro-intestinalne težave (navzea, bruhanje, zaprtost, diareja)

občasni: suha usta

neznana: gastralgia

Bolezni kože in podkožja:

pogosti: alergijske kožne reakcije (pordelost, srbenje, izpuščaj) in izpadanje las

zelo redki: zaviralci adrenergičnih receptorjev beta lahko poslabšajo simptome psoriaze ali povzročijo psoriasiformne izpuščaje

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva:

zelo redki: opazili so dolgotrajno kronično artropatijo (mono-in poliartritis) neznana: lupus sindrom (povratni)

Bolezni sečil:

zelo redki: poročali so o poslabšanju delovanja ledvic pri hudi ledvični okvari.

Zato je treba delovanje ledvic ustrezno spremljati med zdravljenjem s celiprololom.

Motnje reprodukcije in dojk:

zelo redki: motnje libida in potence neznana: impotenca

Preiskave:

zelo redki: zvišanje transaminaz (ALT, AST) v serumu neznana: antinuklearna protitelesa

O primerih prevelikega odmerjanja ni poročil.

Simptomi prevelikega odmerjanja so bradikardija, hipotenzija, bronhospazmi in akutna srčna insuficienca. V primeru prevelikega odmerjanja in preobčutljivostnih reakcij je potrebno bolnika spremljati v enoti za intenzivno nego. Dajanje aktivnega oglja lahko prepreči absorpcijo. Lahko je potrebno tudi umetno prezračevanje. Če je potrebno, mora zdravljenje vključevati glukagon, atropin in dobutamid.