Betaklav 2000 mg/200 mg prašek za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
klavulanska kislina 200 mg / 1 viala
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Betaklav 2000 mg/200 mg
Zdravilo Betaklav je indicirano za zdravljenje naslednjih okužb pri odraslih in otrocih (glejte poglavja 4.2, 4.4 in 5.1):
-
hude okužbe ušesa, nosu in žrela (npr. mastoiditis, peritonzilarne okužbe, epiglotitis in sinuzitis v primeru spremljajočih hudih sistemskih znakov in simptomov),
-
akutno poslabšanje kroničnega bronhitisa (ustrezno diagnosticiranega),
-
pljučnica, dobljena v domačem okolju,
-
cistitis,
-
pielonefritis,
-
okužbe kože in mehkih tkiv, zlasti celulitis, živalski ugrizi, hud zobni absces s celulitisom, ki se širi,
-
okužbe kosti in sklepov, zlasti osteomielitis,
-
intraabdominalne okužbe,
-
okužbe ženskih spolnih organov.
Profilaksa pred okužbami, povezanimi z večjimi kirurškimi posegi pri odraslih, npr.:
-
prebavil,
-
v medeničnem predelu,
-
glave in vratu,
-
žolčnega sistema.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protibakterijskih zdravil.
Odmerki so povsod izraženi kot vsebnost amoksicilina/klavulanske kisline, razen kjer so navedeni kot vsebnost posameznih učinkovin.
Pri izbiri odmerka zdravila Betaklav za zdravljenje posamezne okužbe je treba upoštevati:
-
pričakovane patogene in verjetnost njihove občutljivosti za protibakterijska zdravila (glejte poglavje 4.4),
-
izrazitost in mesto okužbe,
-
bolnikovo starost, telesno maso in delovanje ledvic, kot je prikazano spodaj.
Po potrebi je mogoče uporabiti druge oblike zdravila Betaklav (npr. tiste z večjimi odmerki
amoksicilina in/ali drugačnim razmerjem amoksicilina in klavulanske kisline) (glejte poglavji 4.4 in 5.1).
Če je zdravilo Betaklav prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje uporabljeno, kot je
priporočeno spodaj, zagotavlja celoten dnevni odmerek 6000 mg amoksicilina in 600 mg klavulanske kisline. Če se izkaže, da je potreben večji dnevni odmerek amoksicilina, se ga ne sme doseči s
povečanjem odmerka zdravila Betaklav. Namen tega je, da bi se izognili uporabi nepotrebno velikih dnevnih odmerkov klavulanske kisline.
Trajanje zdravljenja je treba določiti glede na bolnikov odziv. Nekatere okužbe (npr. osteomielitis) zahtevajo dolgotrajnejše zdravljenje. Zdravljenje odraslih in otrok naj ne traja več kot 14 dni brez ponovnega pregleda in presoje, ali je to zdravilo res še potrebno (glejte poglavje 4.4 glede dolgotrajnega zdravljenja).
Upoštevati je treba lokalne smernice glede ustrezne pogostnosti odmerjanja amoksicilin/klavulanske kisline.
Odrasli in mladostniki ≥40 kg
Priporočeni odmerki za zdravljenje okužb, ki so naštete v poglavju 4.1:
-
1000 mg/100 mg vsakih 8-12 ur ali
-
2000 mg/200 mg vsakih 12 ur.
Pri zelo hudih okužbah je mogoče odmerek povečati do največ 2000 mg/200 mg na 4 ure.
Kirurška profilaksa Za posege, ki trajajo manj kot 1 uro, je priporočeni odmerek zdravila Betaklav od 1000 mg/100 mg* do 2000 mg/200 mg, uporabljen pri indukciji anestezije.Za posege, ki trajajo več kot 1 uro, je priporočeni odmerek zdravila Betaklav od 1000 mg/100 mg* do 2000 mg/200 mg, uporabljen pri indukciji anestezije, in do 3 odmerke 1000 mg/100 mg* v 24 urah.Jasni klinični znaki okužbe pri operaciji zahtevajo normalen ciklus intravenskega aliperoralnega zdravljenja pooperativno. *Z zdravilom Betaklav ni mogoče doseči odmerka 1000 mg/100 mg. Za odmerke, ki jih s tem
zdravilom ne moremo doseči, so na voljo druge jakosti zdravil z istima zdravilnima učinkovinama.
Otroci < 40 kg
Priporočeni odmerki:
-
Otroci, stari 3 mesece in več: 50 mg/5 mg na kg telesne mase na osem ur.
-
Otroci, ki so stari manj kot 3 mesece in tehtajo manj kot 4 kg: 50 mg/5 mg na kg telesne mase na dvanajst ur.
Starejši
Prilagoditev odmerka ni potrebna.
Okvara ledvic
Prilagoditve odmerka temeljijo na največji priporočeni koncentraciji amoksicilina. Bolniki z očistkom kreatinina (CrCl) nad 30 ml/min ne potrebujejo prilagoditve odmerka.
Zdravilo Betaklav 2000 mg/200 mg prašek za raztopino za infundiranje se sme pri bolnikih z očistkom kreatinina manj kot 30 ml/min uporabiti za kirurško profilakso le, kadar ga je treba uporabiti v eni infuziji.
Okvara jeter
Odmerjajte previdno in redno kontrolirajte delovanje jeter (glejte poglavji 4.3 in 4.4).
Način uporabe
Zdravilo Betaklav je za intravensko uporabo.
Zdravilo Betaklav se daje v infuziji v obdobju od 30 do 40 minut. Zdravilo Betaklav ni primerno za intramuskularno uporabo.
Otroci, stari manj kot 3 mesece, smejo dobiti zdravilo amoksicilin/klavulanska kislina le z infuzijo.
Zdravljenje z zdravilom Betaklav je mogoče začeti z uporabo intravenske oblike in ga dokončati z ustrezno peroralno obliko, kakršna je primerna za posameznega bolnika.
Preobčutljivost za amoksicilin, klavulansko kislino, druge penicilinske antibiotike, pomožne snovi zdravila.
Anamneza hude takojšnje preobčutljivostne reakcije (npr. anafilaksije) na kakšno drugo betalaktamsko zdravilo (npr. cefalosporin, karbapenem ali monobaktam).
Anamneza zlatenice/okvare jeter zaradi amoksicilina/klavulanske kisline (glejte poglavje 4.8).
Pred uvedbo zdravljenja z amoksicilin/klavulansko kislino je treba natančno poizvedeti glede predhodnih preobčutljivostnih reakcij na peniciline, cefalosporine ali druge betalaktame (glejte poglavji 4.3 in 4.8).
Pri bolnikih, zdravljenih s penicilini, so bile opisane resne in občasno smrtne preobčutljivostne (anafilaktoidne) reakcije. Te reakcije so verjetnejše pri osebah z anamnezo preobčutljivosti za penicilin in pri atopičnih posameznikih. Če se pojavi alergijska reakcija, je treba zdravljenje z amoksicilin/klavulansko kislino prekiniti in uvesti ustrezno drugo zdravljenje.
Če je okužba dokazano posledica organizma/organizmov, občutljivih za amoksicilin, pride v poštev prehod z amoksicilina/klavulanske kisline na amoksicilin v skladu z uradnimi smernicami.
Ta oblika zdravila Betaklav ni primerna za uporabo tam, kjer obstaja veliko tveganje, da imajo domnevni patogeni zmanjšano odpornost proti betalaktamskim zdravilom, ki ni posledica
betalaktamaz, dovzetnih za zavrtje s klavulansko kislino. Za zdravljenje S. pneumoniae, odpornega proti penicilinu, je potreben vsaj odmerek 2000 mg/200 mg na 12 ur.
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in bolnikih, ki dobivajo velike odmerke, se lahko pojavijo konvulzije (glejte poglavje 4.8).
Uporabi amoksicilin/klavulanske kisline se je treba izogniti v primeru suma na infekcijsko mononukleozo, ker je bila uporaba amoksicilina pri tej bolezni povezana s pojavom morbiliformnega izpuščaja.
Sočasna uporaba alopurinola med zdravljenjem z amoksicilinom lahko poveča verjetnost alergijskih kožnih reakcij.
Dolgotrajna uporaba lahko občasno povzroči razrast neobčutljivih organizmov.
Če se na začetku zdravljenja pojavi generaliziran eritem z zvišano telesno temperaturo in pustulami, je to lahko simptom akutne generalizirane eksantematozne pustuloze (AGEP) (glejte poglavje 4.8). Ta reakcija zahteva prenehanje uporabe zdravila Betaklav in pomeni kontraindikacijo za vsako
poznejšo uporabo amoksicilina.
Amoksicilin/klavulansko kislino je treba previdno uporabljati pri bolnikih z znaki okvare jeter (glejte poglavja 4.2, 4.3 in 4.8).
Jetrni dogodki so bili opisani predvsem pri moških in starejših bolnikih in so morda povezani z dolgotrajnim zdravljenjem. Zelo redko so bili ti dogodki opisani pri otrocih. V vseh populacijah se znaki in simptomi po navadi pojavijo med zdravljenjem ali kmalu po njem, včasih pa se razvijejo šele več tednov po prenehanju zdravljenja. Po navadi so reverzibilni. Jetrni dogodki so lahko hudi in v izredno redkih okoliščinah so bili opisani smrtni primeri. Ti so se skoraj vedno pojavili pri bolnikih z resno osnovno boleznijo ali bolnikih, ki so sočasno jemali zdravila, za katera je znano, da lahko vplivajo na jetra (glejte poglavje 4.8).
Z antibiotikom povezani kolitis je opisan pri skoraj vseh protibakterijskih zdravilih, vključno z amoksicilinom, in lahko sega od blagega do smrtno nevarnega (glejte poglavje 4.8). Zato je na to diagnozo treba pomisliti pri vseh bolnikih, ki med uporabo ali po uporabi kateregakoli antibiotika
dobijo drisko. Če se pojavi z antibiotikom povezani kolitis, je treba uporabo amoksicilina/klavulanske kisline nemudoma končati, se posvetovati z zdravnikom in uvesti ustrezno zdravljenje.
Antiperistaltična zdravila so v takšnem primeru kontraindicirana.
Med dolgotrajnim zdravljenjem je priporočljivo redno preverjati delovanje organskih sistemov, vključno z ledvicami, jetri in hematopoetskim sistemom.
Pri bolnikih, ki so dobivali amoksicilin/klavulansko kislino, je bilo v redkih primerih opisano
podaljšanje protrombinskega časa. Med sočasno uporabo antikoagulansov so potrebne ustrezne kontrole. Za vzdrževanje želene stopnje antikoagulacije je lahko potrebna prilagoditev odmerka peroralnih antikoagulansov (glejte poglavji 4.5 in 4.8).
Pri bolnikih z okvaro ledvic je treba odmerek prilagoditi stopnji okvare (glejte poglavje 4.2).
Pri bolnikih z manjšim izločanjem urina so v redkih primerih opažali kristalurijo, predvsem med parenteralnim zdravljenjem. Med uporabo velikih odmerkov amoksicilina je priporočljivo vzdrževati ustrezen vnos tekočin in izločanje urina, da bi zmanjšali možnost amoksicilinske kristalurije. Pri bolnikih z urinskim katetrom je treba prehodnost katetra redno preverjati (glejte poglavje 4.9).
Med zdravljenjem z amoksicilinom je treba za testiranje glukoze v urinu uporabiti encimske metode z glukoza-oksidazo, kajti med uporabo neencimskih metod se lahko pojavijo lažno pozitivni rezultati.
Prisotnost klavulanske kisline v zdravilu Betaklav lahko izzove nespecifično vezavo IgG in albumina na eritrocitno membrano in povzroči lažno pozitiven Coombsov test.
Opisani so pozitivni izvidi EIA-testa Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus pri bolnikih, ki so dobivali amoksicilin/klavulansko kislino, za katere se je pozneje izkazalo, da niso okuženi z
Aspergillusom. Pri EIA-testu Bio-Rad Laboratories Platelia Aspergillus so opisane navzkrižne reakcije z neaspergilusnimi polisaharidi in polifuranozami. Zato je treba pozitivne izvide pri bolnikih, ki
dobivajo amoksicilin/klavulansko kislino, tolmačiti previdno in jih potrditi z drugimi diagnostičnimi metodami.
Betaklav raztopina za infundiranje vsebuje 5,5 mmol (125,9 mg) natrija in 1 mmol (39,3 mg) kalija v eni viali. To morajo upoštevati bolniki, ki imajo zmanjšano funkcijo ledvic ali bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija in kalija.
Peroralni antikoagulansi
Peroralni antikoagulansi in penicilinski antibiotiki so bili v praksi široko uporabljani, ne da bi bila zabeležena kakšna medsebojna delovanja. Vendar so v literaturi opisani primeri povečanja
internacionalnega normaliziranega razmerja pri bolnikih, ki so jemali acenokumarol ali varfarin, in so dobili ciklus amoksicilina. Če je potrebna sočasna uporaba, je treba protrombinski čas in
internacionalno normalizirano razmerje natančno kontrolirati, ko se amoksicilin začne uporabljati in ko se njegova uporaba konča. Poleg tega so lahko potrebne prilagoditve odmerka peroralnih antikoagulansov (glejte poglavji 4.4 in 4.8).
Metotreksat
Penicilini lahko zmanjšajo izločanje metotreksata in tako lahko povečajo toksičnost.
Probenecid
Sočasna uporaba probenecida se ne priporoča. Probenecid zmanjša ledvično tubulno sekrecijo
amoksicilina. Sočasna uporaba probenecida lahko povzroči povečanje in podaljšanje koncentracije amoksicilina v krvi, ne pa tudi klavulanske kisline.
Nosečnost
Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3). Maloštevilni podatki o uporabi amoksicilina/klavulanske kisline med nosečnostjo pri človeku ne kažejo povečanega tveganja
prirojenih malformacij. V eni sami študiji pri ženskah s predčasnim, prezgodnjim pretrganjem plodove ovojnice je bilo opisano, da je lahko profilaktično zdravljenje z amoksicilin/klavulansko kislino
povezano z večjim tveganjem nekrotizirajočega enterokolitisa pri novorojenčkih. Uporabi med nosečnostjo se je treba izogibati, razen če zdravnik presodi, da je nujna.
Dojenje
Obe snovi se izločata v materino mleko (o vplivih klavulanske kisline na dojenega otroka ni nič
znanega). Zato se pri dojenem otroku lahko pojavita driska in glivična okužba sluznic; zaradi tega je treba dojenje prekiniti. Amoksicilin/klavulansko kislino naj bi med obdobjem dojenja uporabili šele, ko zdravnik oceni korist in tveganje.
Študije o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso bile izvedene. Vendar se lahko pojavijo neželeni učinki (npr. alergijske reakcije, omotica, konvulzije), ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji (glejte poglavje 4.8).
Najpogosteje opisani neželeni učinki so driska, navzea in bruhanje.
Neželeni učinki, ki se lahko pojavljajo med zdravljenjem z zdravilom Betaklav, so po pogostnosti razvrščeni v naslednje skupine:
-
zelo pogosti (≥ 1/10),
- pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),
- občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100),
- redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000),
- zelo redki (< 1/10.000),
-
neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
Zelopogosti Pogosti Občasni Redki Neznana pogostnost Infekcijske in parazitskebolezni mukokutana kandidoza razrast neobčutljivih organizmov Bolezni krvi inlimfatičnega sistema reverzibilna levkopenija (vključno z nevtropenijo), trombocitopenija reverzibilna agranulocitoza,hemolitična anemija, podaljšanje časa krvavitve inprotrombinskega časa1 Bolezni imunskega sistema10 angionevrotični edem, anafilaksija, serumski bolezni podoben sindrom,preobčutljivostni vaskulitis Bolezniživčevja omotica,glavobol konvulzije2 Žilne bolezni tromboflebitis3 Bolezniprebavil driska navzea,bruhanje prebavnemotnje z antibiotikom povezanikolitis4 Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov zvišanje AST in/aliALT5 hepatitis6, holestatska zlatenica6 Bolezni kože in podkožja7 izpuščaj na koži, srbenje, urtikarija multiformni eritem Stevens-Johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza, bulozni eksfoliativni dermatitis,akutna generaliziranaeksantematozna pustuloza (AGEP)9 Bolezni sečil intersticijski nefritis,kristalurija8 1Glejte poglavje 4.4.2Glejte poglavje 4.4.3Na mestu injiciranja.4Vključno s psevdomembranskim kolitisom in hemoragičnim kolitisom (glejte poglavje 4.4). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. Pogostnost neželenih učinkov po posameznih organskih sistemih:
5Pri bolnikih, zdravljenih z betalaktamskimi antibiotiki, so zabeležili zmerno zvišanje AST in/ali ALT, toda pomen teh izsledkov ni znan.
6Ti dogodki so bili zabeleženi z drugimi penicilini in cefalosporini (glejte poglavje 4.4). 7Če se pojavi preobčutljivostna dermatitična reakcija, je treba zdravljenje prekiniti (glejte poglavje 4.4).
8Glejte poglavje 4.9.
9Glejte poglavje 4.3.
Simptomi in znaki prevelikega odmerjanja
Opazni so lahko gastrointestinalni simptomi in moteno ravnovesje tekočine in elektrolitov. Opažali so amoksicilinsko kristalurijo, ki je v nekaterih primerih povzročila odpoved ledvic (glejte poglavje 4.4).
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in bolnikih, ki dobivajo velike odmerke, se lahko pojavijo konvulzije.
Opisana je precipitacija amoksicilina v urinskih katetrih, predvsem po intravenski uporabi velikih odmerkov. Redno je treba preverjati prehodnost katetra (glejte poglavje 4.4).
Zdravljenje zastrupitve
Prebavne simptome je mogoče zdraviti simptomatsko; pozornost je treba nameniti ravnovesju vode in elektrolitov.
Amoksicilin/klavulansko kislino je mogoče iz obtoka odstraniti s hemodializo.
Farmakološke lastnosti - Betaklav 2000 mg/200 mg
Farmakoterapevtska skupina: kombinacije penicilinov z zaviralci laktamaz beta, oznaka ATC: J01CR02.
Način delovanja
Amoksicilin je polsintetski penicilin (betalaktamski antibiotik), ki zavira enega ali več encimov (beljakovine, ki vežejo penicilin) v biosintezni poti bakterijskega peptidoglikana, ki je integralna
sestavina zgradbe bakterijske celične stene. Zavrtje sinteze peptidoglikana oslabi celično steno, temu po navadi sledi liza celice in smrt.
Amoksicilin je občutljiv za razgradnjo z betalaktamazami, ki jih proizvaja rezistentna bakterija, in zato spekter delovanja samega amoksicilina ne zajema organizmov, ki izdelujejo te encime.
Klavulanska kislina je betalaktam, po zgradbi podoben penicilinu. Inaktivira nekatere betalaktamaze in tako prepreči inaktivacijo amoksicilina. Klavulanska kislina sama nima klinično uporabnega
protibakterijskega učinka.
Razmerje farmakokinetika/farmakodinamika
Čas, ko koncentracija v serumu ostane nad minimalno inhibicijsko koncentracijo (t >MIK) velja kot glavna determinanta učinkovitosti amoksicilina.
Mehanizmi odpornosti
Glavna mehanizma odpornosti proti amoksicilinu/klavulanski kislini sta:
-
Inaktivacija s tistimi bakterijskimi beta-laktamazami, ki jih ne zavre klavulanska kislina, vključno s skupinami B, C in D.
-
Sprememba penicilin-vežočih beljakovin (PBP), ki zmanjša afiniteto protibakterijskega zdravila za tarčo.
Nepermeabilnost bakterij ali mehanizmi efluksne črpalke lahko povzročijo odpornost bakterij ali pripomorejo k takšni odpornosti, zlasti pri gramnegativnih bakterijah.
Mejne vrednosti
Mejne vrednosti MIK za amoksicilin/klavulansko kislino sta navedeni v EUCAST (European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing).
| Organizem | Mejne vrednosti občutljivosti (µg/ml) | ||
| Občutljivi | Srednje občutljivi | Odporni | |
| Haemophilus influenzae1 | ≤ 1 | - | > 1 |
| Moraxella catarrhalis1 | ≤ 1 | - | > 1 |
| Staphylococcus aureus2 | ≤ 2 | - | > 2 |
| Koagulaza-negativni stafilokoki2 | ≤ 0,25 | > 0,25 | |
| Enterococcus1 | ≤ 4 | 8 | > 8 |
| Streptococcus A, B, C, G5 | ≤ 0,25 | - | > 0,25 |
| Streptococcus pneumoniae3 | ≤ 0,5 | 1 – 2 | > 2 |
| Enterobacteriaceae1,4 | - | - | > 8 |
| Gramnegativni anaerobi1 | ≤ 4 | 8 | > 8 |
| Grampozitivni anaerobi1 | ≤ 4 | 8 | > 8 |
| Mejne vrednosti, nepovezanez vrsto1 | ≤ 2 | 4 – 8 | > 8 |
| 1Navedene vrednosti so za koncentracije amoksicilina. Za namene preizkušanja občutljivosti je koncentracija klavulanske kisline fiksirana pri 2 mg/l.2Navedene vrednosti so za koncentracije oksacilina.3Mejne vrednosti v preglednici temeljijo na mejnih vrednostih za ampicilin.4Mejna vrednost odpornosti R > 8 mg/l zagotavlja, da so vsi izolati s tem mehanizmom odpornosti prijavljeni kot odporni.5Mejne vrednosti v preglednici temeljijo na mejnih vrednostih za benzilpenicilin. | |||
Prevalenca odpornosti za izbrane vrste se lahko razlikuje zemljepisno in v času, zato so zaželene
lokalne informacije o odpornosti, zlasti pri zdravljenju hudih okužb. Po potrebi je treba poiskati nasvet strokovnjaka, če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost tega zdravila vsaj pri
nekaterih vrstah okužb vprašljiva.
| Pogosto občutljive vrste |
| Aerobni grampozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecalis Gardnerella vaginalisStaphylococcus aureus (občutljiv za meticilin)£Streptococcus agalactiae Streptococcus pneumoniae1Streptococcus pyogenes in drugi betahemolitični streptokoki Skupina Streptococcus viridansAerobni gramnegativni mikroorganizmi Actinobacillus actinomycetemcomitans Capnocytophaga spp.Eikenella corrodens |
| Haemophilus influenzae2 Moraxella catarrhalis Neisseria gonorrhoeae§ Pasteurella multocidaAnaerobni mikroorganizmi Bacteroides fragilis Fusobacterium nucleatum Prevotella spp. |
| Vrste, pri katerih je lahko problem pridobljena odpornost |
| Aerobni grampozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecium$Aerobni gramnegativni mikroorganizmiEscherichia coli Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae Proteus mirabilis Proteus vulgaris |
| Inherentno odporni organizmi |
| Aerobni gramnegativni mikroorganizmiAcinetobacter sp. Citrobacter freundii Enterobacter sp.Legionella pneumophila Morganella morganii Providencia spp.Pseudomonas sp.Serratia sp.Stenotrophomonas maltophilia |
| Drugi mikroorganizmi Chlamydia trachomatis Chlamydophila pneumoniae Chlamydophila psittaci Coxiella burnetti Mycoplasma pneumoniae |
| $Naravna srednja občutljivost brez mehanizma pridobljene odpornosti.£Vsi stafilokoki, odporni proti meticilinu, so odporni proti amoksicilinu/klavulanski kislini.§Vsi sevi z odpornostjo na amoksicilin, ki ni posredovna preko beta-laktamaz, so odporni na amoksicilin/klavulansko kislino.1Ta oblika amoksicilina/klavulanske kisline morda ni primerna za zdravljenje okužb s Streptococcus pneumoniae, odpornih na penicilin (glejte poglavji 4.2 in 4.4).2V nekaterih državah EU so bili sevi z zmanjšano občutljivostjo opisani s pogostnostjo nad 10 %. |
Absorpcija
V nadaljevanju so predstavljeni farmakokinetični rezultati študij, v katerih so amoksicilin/klavulansko kislino uporabili v skupinah zdravih prostovoljcev kot 2000 mg/200 mg v 30-minutni intravenski infuziji.
| Povprečne vrednosti farmakokinetičnih parametrov30-minutna intravenska infuzija | |||||
| Amoksicilin/klavulanska kislina 2000 mg/200 mg | odmerek (mg) | Cmax(µg/ml) | t1/2 (h) | AUC(0-24 h)(h.mg/ml) | Pojavljanje v urinu(%, 0 do 6 h) |
| amoksicilin | 2000 mg | 108 ± 21 | - | 119 ± 10,6 | 74,7 |
| klavulanska kislina | 200 mg | 13,9 ± 2,8 | - | 18,2 ± 3,0 | 51,4 |
Porazdelitev
Približno 25 % celotne količine klavulanske kisline v plazmi in 18 % celotne količine amoksicilina v plazmi je vezanih na beljakovine. Navidezni volumen porazdelitve je približno 0,3-0,4 l/kg za
amoksicilin in približno 0,2 l/kg za klavulansko kislino.
Po intravenski uporabi so našli amoksicilin in klavulansko kislino v žolčniku, trebušnem tkivu, koži, maščevju, mišicah, sinovialni tekočini, peritonealni tekočini, žolču in gnoju. Amoksicilin se ne
porazdeli ustrezno v cerebrospinalno tekočino.
Študije na živalih v tkivih niso pokazale znakov bistvenega zadrževanja snovi, nastalih iz katerekoli od obeh učinkovin. Tako kot večino penicilinov je tudi amoksicilin mogoče najti v materinem mleku. Prav tako je mogoče v materinem mleku najti sledi klavulanske kisline (glejte poglavje 4.6).
Presnova
Amoksicilin se delno izloči v urinu kot neaktivna penicilojska kislina v količinah, ki ustrezajo od 10 do 25 % začetnega odmerka. Klavulanska kislina se pri človeku v veliki meri presnovi in se izloči v urinu in blatu ter, kot ogljikov dioksid, v izdihanem zraku.
Izločanje
Glavna pot izločanja amoksicilina je skozi ledvice, klavulanska kislina pa se izloči tako z ledvičnimi kot neledvičnimi mehanizmi.
Amoksicilin/klavulanska kislina ima pri zdravih osebah povprečen eliminacijski razpolovni čas približno eno uro in povprečen celotni očistek približno 25 l/uro. Približno 60 do 70 % amoksicilina in približno 40 do 65 % klavulanske kisline se izloči nespremenjenih v urinu v prvih 6 urah po uporabi same bolusne intravenske injekcije 500/100 mg ali ene same bolusne intravenske injekcije
1000/200 mg. Različne študije so ugotovile, da se v 24 urah v urinu izloči od 50 do 85 % amoksicilina in od 27 do 60 % klavulanske kisline. V primeru klavulanske kisline se največja količina zdravila
izloči v prvih 2 urah po uporabi.
Sočasna uporaba probenecida upočasni izločanje amoksicilina, ne pa tudi ledvičnega izločanja klavulanske kisline (glejte poglavje 4.5).
Starost
Eliminacijski razpolovni čas amoksicilina je podoben pri otrocih od približno 3 mesecev do 2 let starosti, starejših otrocih in odraslih. Pri zelo mladih otrocih (vključno z nedonošenimi novorojenčki) v prvem tednu življenja interval uporabe zaradi nezrelosti ledvične poti izločanja ne sme presegati
dajanja dvakrat na dan. Ker je verjetnost zmanjšanega delovanja ledvic pri starejših bolnikih večja, jim je treba odmerek določiti previdno, koristno pa je tudi nadziranje delovanja ledvic.
Okvara ledvic
Celotni serumski očistek amoksicilina/klavulanske kisline se zmanjšuje sorazmerno z zmanjševanjem delovanja ledvic. Zmanjšanje očistka zdravila je izrazitejše pri amoksicilinu kot pri klavulanski kislini, ker se večji delež amoksicilina izloči skozi ledvice. Odmerki pri okvari ledvic morajo biti torej takšni, da preprečijo nepotrebno kopičenje amoksicilina, a obenem ohranijo ustrezno koncentracijo klavulanske kisline (glejte poglavje 4.2).
Okvara jeter
Odmerjanje pri bolnikih z okvaro jeter mora biti previdno in delovanje jeter je treba redno kontrolirati.
Farmacevtski podatki - Betaklav 2000 mg/200 mg
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili (še posebno ne s kortikosteroidi) razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Glukoza, natrijev bikarbonat ali dekstran se ne smejo uporabiti skupaj z zdravilom.
2 leti.
Pripravljeno raztopino za infuzijo je treba uporabiti v 60 minutah po pripravi.
Shranjujte pri temperaturi do 25 C.
Za pogoje shranjevanja raztopljenega zdravila glejte poglavje 6.3.
Viala, gumijasta zaporka, plastična zaporka: 1 viala z 2,2 g praška za infundiranje, v škatli.
Ni posebnih zahtev.
Raztopino za injiciranje pripravimo neposredno pred dajanjem.
Pri raztapljanju se pojavi prehodno roza barva, ki se spremeni v rumenkasto ali rahlo opalescentno.
Vsebino viale raztopimo z vodo za injekcije ali 0,9 % raztopino natrijevega klorida za injekcije. Za infuzijo lahko uporabimo tudi 0,167 M natrijev laktat, Ringerjevo raztopino ali Hartmanovo raztopino. Priprava infuzijske raztopine
1 vialo zdravila Betaklav 2000 mg/200 mg praška za raztopino za infundiranje raztopimo v najmanj 100 ml topila in damo v infuziji, ki traja 30 do 40 minut.