Doksazosin Arrow 4 mg tablete s podaljšanim sproščanjem

• esencialna hipertenzija

• simptomatsko zdravljenje benigne hiperplazije prostate

Tablete se lahko jemljejo s hrano ali brez nje. Tablete je treba pogoltniti cele z zadostno količino tekočine. Tablete se ne smejo žvečiti, prepoloviti ali zdrobiti.

Največji priporočeni odmerek je 8 mg doksazosina enkrat dnevno.

Esencialna hipertenzija:

Odrasli: Običajno 4 mg doksazosina enkrat dnevno. Po potrebi se lahko odmerek poveča na 8 mg doksazosina enkrat dnevno.

Doksazosin se lahko uporablja samostojno ali v kombinaciji z drugimi zdravili, npr. tiazidnimi diuretiki, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, kalcijevimi antagonisti ali zaviralci ACE.

Simptomatsko zdravljenje hiperplazije prostate:

Odrasli: Običajno 4 mg doksazosina enkrat dnevno. Po potrebi se lahko odmerek poveča na 8 mg doksazosina enkrat dnevno.

Znižanje krvnega tlaka pri normotenzivnih bolnikih je klinično nepomembno, zato se lahko doksazosin uporablja pri hipertenzivnih in tudi pri normotenzivnih bolnikih z benigno hiperplazijo prostate (BPH - benign prostatic hyperplasia). Pri hipertenzivnih bolnikih obe bolezni zdravimo hkrati.

Starejši bolniki: Enak odmerek kot za odrasle.

Bolniki z ledvično okvaro: Pri bolnikih z ledvično okvaro ni sprememb farmakokinetike in ni znakov, da doksazosin poslabša obstoječo ledvično okvaro, zato se pri teh bolnikih lahko uporabi običajni odmerek (glejte poglavje 4.4).

Bolniki z jetrno okvaro: Bolnikom z jetrno okvaro je treba doksazosin dajati posebno previdno. Kliničnih izkušenj pri bolnikih s hudo jetrno okvaro ni, zato se uporaba doksazosina pri teh bolnikih ne priporoča. (Glejte poglavje 4.4).

Otroci in mladostniki: Uporaba doksazosina pri otrocih se zaradi pomanjkanja kliničnih izkušenj ne priporoča.

Doksazosin je kontraindiciran pri:

• Bolnikih z znano preobčutljivostjo za kinazoline (npr. prazosin, terazosin, doksazosin) ali katero koli pomožno snov;

• Bolnikih z ortostatsko hipotenzijo v anamnezi;

• Bolnikih z benigno hiperplazijo prostate in sočasno obstrukcijo zgornjih sečil, kronično okužbo sečil ali kamni v mehurju;

• Bolnikih z gastrointestinalno obstrukcijo, ezofagealno obstrukcijo v anamnezi ali pri bolnikih, kjer je zmanjšan premer lumna prebavil1;

• Med dojenjem (prosimo glejte poglavje 4.6)²;

• Bolnikih s hipotenzijo³.

  1Samo pri bolnikih, ki jemljejo tablete z zadržanim sproščanjem.

  2Samo pri indikaciji hipertenzija.

  3Samo pri indikaciji benigna hiperplazija prostate.

  Doksazosin je kontraindiciran kot monoterapija bodisi pri bolnikih s »prepolnim« mehurjem bodisi pri bolnikih z anurijo, s progresivno ledvično insuficienco ali brez nje.

Informacije za bolnika: Bolnika je potrebno opozoriti, da tableto pogoltne celo. Bolnik tablet ne sme žvečiti, razpoloviti ali zdrobiti.

Zdravilno učinkovino v tem zdravilu obdaja neaktivna obloga, ki se ne absorbira. Namenjena je

nadzorovanju sproščanja zdravilne učinkovine skozi daljše obdobje. Po prehodu skozi prebavni trakt se prazna ovojnica tablete izloči. Bolnike je treba obvestiti naj jih ne skrbi, če v blatu občasno opazijo tableti podobne ostanke.

Nenormalno kratek čas prehoda skozi gastrointestinalni trakt (npr. po kirurški odstranitvi) je lahko vzrok za nepopolno absorpcijo. Glede na dolg razpolovni čas doksazosina klinični pomen tega ni znan.

Začetek zdravljenja: Še posebej ob začetku zdravljenja lahko pri bolniku pride do posturalne

hipotenzije, ki se kaže kot omotica in slabotnost ali redko kot izguba zavesti (sinkopa), kar je v povezavi z lastnostmi doksazosina kot zaviralcev alfa. Zato je pri uvajanju zdravljenja priporočljivo, glede na zdravniške izkušnje, spremljati krvni tlak, da bi zmanjšali možnost za pojav posturalnih

neželenih učinkov. Bolnika je treba opozoriti, da se izogiba situacijam, v katerih lahko pride do poškodb zaradi vrtoglavice ali slabotnosti v času uvajanja zdravljenja z doksazosinom.

Uporaba pri bolnikih z akutnimi srčnimi stanji:

Kot velja za druge vazodilatorne antihipertenzive, priporočamo, glede na zdravniške izkušnje, previdnost pri uporabi doksazosina, pri bolnikih z naslednjimi akutnimi srčnimi stanji:

• pljučni edem kot posledica aortne ali mitralne stenoze,

• srčno popuščanje pri velikih minutnih srčnih volumnih,

• desnostransko srčno popuščanje kot posledica pljučne embolije ali perikardnega izliva,

• popuščanje levega ventrikla z nizkim polnitvenim tlakom.

Uporaba pri bolnikih z jetrno okvaro:

Kot velja tudi za druga zdravila, ki se popolnoma presnovijo v jetrih, je potrebna posebna pazljivost pri uporabi doksazosina pri bolnikih z dokazano jetrno okvaro. Glede na to, da ni kliničnih izkušenj z bolniki s hudo jetrno okvaro, uporaba pri teh bolnikih ni priporočljiva.

Uporaba skupaj z zaviralci fosfodiesteraz tipa 5 (PDE-5):

Doksazosin je treba z zaviralci fosfodiesteraz tipa 5 (npr. sildenafila, taldalafila in vardenafila) uporabljati previdno, ker imata obe učinkovini vazodilatatorni učinek, ki lahko pri nekaterih bolnikih povzroči simptomatsko hipotenzijo. Za zmanjšanje tveganja za pojav ortostatske hipotenzije je priporočljivo, da se zdravljenje z zaviralci fosfodiesteraz tipa 5 uvede le, če je bolnik na zdravljenju z

zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa hemodinamsko stabilen. Priporočljivo je tudi, da se zdravljenje z zaviralci fosfodiesteraz tipa 5 začne z najmanjšim možnim odmerkom in upoštevaje 6-urni zamik od zaužitja doksazosina. Študije formulacij s podaljšanim sproščanjem doksazosina niso bile izvedene.

Uporaba pri operaciji katarakte:

Sindrom ohlapne šarenice (Intraoperative Floppy Iris syndrome (IFIS) - različica sindroma male

zenice) je bil opažen med operacijo katarakte pri nekaterih bolnikih, ki se zdravijo ali so se zdravili s tamsulozinom. O posameznih primerih IFIS so poročali tudi pri ostalih zaviralcih receptorjev alfa-1, zato možnosti pojava enakega učinka pri drugih zdravilnih učinkovinah iz te skupine ni mogoče izključiti. V primeru načrtovanega kirurškega posega je treba očesnega kirurga opozoriti, da bolnik jemlje ali je jemal zaviralce receptorjev alfa-1, ker lahko IFIS zveča tveganje za nastanek zapletov med operacijo katarakte.

Sočasna uporaba doksazosina in zaviralcev fosfodiesteraz tipa 5 (npr. sildenafila, taldalafila in vardenafila) lahko pri nekaterih bolnikih povzroči simptomatsko hipotenzijo (glejte poglavje 4.4).Sočasna uporaba doksazosina z zaviralci fosfodiesteraz tipa 5 lahko pri nekaterih bolnikih

povzroči simptomatsko hipotenzijo (glejte poglavje 4.4., Posebna opozorila in previdnostni ukrepi). Študije formulacij s podaljšanim sproščanjem doksazosina niso bile izvedene.

Večina (98 %) plazemskega doksazosina je vezana na beljakovine. In vitro podatki za človeško

plazmo kažejo, da doksazosin nima učinka na vezavo digoksina, varfarina, fenitoina ali indometacina na beljakovine.

Klinične izkušnje kažejo, da so doksazosin dajali brez kakršnihkoli škodljivih interakcij s tiazidnimi diuretiki, furosemidom, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, antibiotiki, peroralnimi hipoglikemičnimi zdravili, urikozuriki in antikoagulanti. Vendar podatki iz uradnih zdravilo/zdravilo študij interakcij niso prisotni.

Doksazosin potencira antihipertenzivni učinek drugih zaviralcev alfa in drugih antihipertenzivov.

V odprti, randomizirani, s placebom kontrolirani raziskavi, ki je vključevala 22 zdravih moških prostovoljcev, je enkraten odmerek 1 mg doksazosina na 1. dan štiridnevnega režima zdravljenja s peroralnim cimetidinom (400 mg dvakrat na dan) povzročil povečanje srednjega AUC doksazosina za 10 % in nobenih statistično pomembnih sprememb v srednjem C^max in srednjem razpolovnem času doksazosina. 10 % povečanje srednjega AUC za doksazosin zaradi cimetidina je znotraj interindividualne variacije (27 %) srednjega AUC za doksazosin glede na placebo.

Nosečnost

Za indikacijo hipertenzija:

Ker ni na voljo zadostnih in dobro kontroliranih raziskav pri nosečnicah, varnost doksazosina med nosečnostjo še ni dokazana. Zato je uporaba doksazosina med nosečnostjo dovoljena le, če možna

korist odtehta potencialno tveganje. Čeprav pri testiranju na živalih niso ugotovili teratogenih učinkov, so opazili nižjo stopnjo preživetja živalskih zarodkov pri velikih odmerkih (glejte poglavje 5.3:

Predklinični podatki o varnosti).

Dojenje

Kadar je zdravljenje z doksazosinom potrebno, morajo matere prenehati z dojenjem, (glejte poglavje 5.3 Predklinični podatki o varnosti)

Laktacija

Doksazosin je med dojenjem kontraindiciran, ker se zdravilna učinkovina kopiči v mleku doječih podgan. O izločanju zdravilne učinkovine v mleko doječih mater ni podatkov.

Za indikacijo benigna hiperplazija prostate: To poglavje ni na voljo.

Sposobnost upravljanja s stroji in vožnje motornega vozila je lahko zmanjšana, zlasti na začetku zdravljenja.

Med zdravljenjem z doksazosinom so poročali o naslednjih neželenih učinkih z sledečimi pogostnostmi: Zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni (≥ 1/1.000, < 1/100), redki (≥ 1/10.000, < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000).

Če prevelik odmerek povzroči hipotenzijo, je treba bolnika nemudoma položiti vznak na hrbet z glavo v nižjem položaju. Po presoji je v posameznih primerih treba uporabiti druge podporne ukrepe. Dializa ni indicirana, ker se doksazosin zelo močno veže na proteine.