Zolmitriptan Sandoz 5 mg orodisperzibilne tablete

Akutno zdravljenje migrenskega glavobola z avro ali brez nje.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek zdravila Zolmitriptan Sandoz orodisperzibilne tablete za zdravljenje migrenskega napada je 2,5 mg. Zdravilo Zolmitriptan Sandoz je priporočljivo vzeti čim prej po začetku migrenskega glavobola, vendar je učinkovit, tudi če je uporabljen v poznejši fazi.

Če se simptomi migrene v 24 urah po začetnem odzivu ponovijo, se lahko vzame drugi odmerek. Če je drugi odmerek potreben, se ga ne sme vzeti prej kot 2 uri po začetnem odmerku. Če se bolnik ne odzove na prvi odmerek, ni verjetno, da mu bo pri istem migrenskem napadu drugi odmerek koristil.

Če bolnik ne doseže zadovoljivega olajšanja z odmerki 2,5 mg, pridejo za prihodnje napade v poštev odmerki zdravila Zolmitriptan Sandoz 5 mg.

Celotni dnevni vnos ne sme preseči 10 mg. Bolnik v katerem koli 24-urnem obdobju ne sme vzeti več kot 2 odmerkov zdravila Zolmitriptan Sandoz.

Zdravilo Zolmitriptan Sandoz ni indicirano za profilakso migrene.

Pediatrična populacija

• Uporaba pri otrocih (mlajših od 12 let)

  Varnost in učinkovitost zolmitriptana pri pediatričnih bolnikih nista ocenjeni. Zato uporaba zdravila Zolmitriptan Sandoz pri otrocih ni priporočljiva.

• Mladostniki (od 12. do 17. leta starosti)

Učinkovitost zolmitriptana ni bila dokazana v kliničnem, s placebom primerjanim preskušanju pri bolnikih, starih od 12 do 17 let. Zato uporaba zdravila Zolmitriptan Sandoz pri mladostnikih ni priporočljiva.

Uporaba pri bolnikih starejših od 65 let

Varnost in učinkovitost zolmitriptana pri posameznikih starejših od 65 let nista ocenjeni. Zato uporaba zdravila Zolmitriptan Sandoz pri starejših osebah ni priporočljiva.

Bolniki z okvaro jeter

Presnova zolmitriptana je zmanjšana pri bolnikih z okvaro jeter (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih z zmerno ali hudo okvaro jeter je največji priporočeni odmerek 5 mg v 24 urah. Vendar pri bolnikih z blago okvaro jeter prilagoditev odmerka ni potrebna.

Bolniki z okvaro ledvic

Prilagajanje odmerka pri bolnikih z očistkom kreatinina večjim kot 15 ml/min ni potrebno (glejte poglavji 4.3 in 5.2).

Interakcije, ki zahtevajo prilagajanje odmerka (glejte poglavje 4.5)

Za bolnike, ki jemljejo zaviralce MAO-A, je največji priporočeni odmerek v 24. urah 5 mg. Za bolnike, ki jemljejo cimetidin, je največji priporočeni odmerek zolmitriptana v 24. urah 5 mg.

Za bolnike, ki jemljejo specifične zaviralce CYP 1A2, kot sta fluvoksamin in kinoloni (npr. ciprofloksacin), je največji priporočeni odmerek zolmitriptana v 24. urah 5 mg.

Način uporabe

Orodisperzibilne tablete ni treba jemati s tekočino. Tableta se raztopi na jeziku in se jo pogoltne s slino. To farmacevtsko obliko zdravila se lahko jemlje kadar tekočina ni na voljo ali v izogib slabosti in bruhanju, ki lahko spremljata jemanje tablet s tekočino. Možno je, da se zolmitriptan iz Zolmitriptan Sandoz orodisperzibilnih tablet absorbira počasneje, kar lahko upočasni začetek delovanja.

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Zmerna ali huda hipertenzija in blaga, neurejena hipertenzija.

Ta skupina učinkovin (agonisti receptorjev 5HT1B/1D) je bila povezana s koronarnim vazospazmom in bolniki z ishemično boleznijo srca zaradi tega niso bili vključeni v klinična preskušanja. Zato zolmitriptana ne smemo dajati bolnikom, ki so imeli miokardni infarkt ali

imajo ishemično bolezen srca, koronarni vazospazem (Princmetalova angina), periferno žilno boleznijo ali bolniki, ki so imeli simtome ali znake, ki bi bili lahko posledica ishemične bolezni srca.

Sočasna uporaba ergotamina, ergotaminskih derivatov (vključno z metisergidom), sumatriprana, naratriptana in drugih agonistov receptorjev 5HT1B/D z zolmitriptanom je kontraindicirana (glejte poglavje 4.5).

Zolmitriptana se ne sme dajati bolnikom z anamnezo cerebrovaskularnih dogodkov (CVA) ali tranzitorno ishemično atako (TIA).

Zolmitriptan je kontraindiciran pri bolnikih z očistkom kreatinina manjšim kot 15 ml/min.

Zolmitriptan se sme uporabiti le kadar je diagnoza migrene nedvoumno ugotovljena. Tako kot velja za druga zdravila za zdravljenje akutne migrene, je treba pred zdravljenjem glavobola izključiti druge potencialno resne nevrološke bolezni pri bolnikih, ki še niso imeli diagnosticirane migrene, in pri bolnikih, ki imajo diagnosticirano migreno, a se jim pojavijo netipični simptomi. Zolmitriptan ni indiciran za uporabo pri hemiplegični, bazilarni ali

oftalmoplegični migreni. Pri bolnikih, zdravljenih z agonisti 5HT1B/1D, so poročali o možganski kapi in drugih cerebrovaskularnih dogodkih. Treba je upoštevati, da pri bolnikih z migreno obstaja tveganje za pojav določenih cerebrovaskularnih dogodkov.

Zolmitriptana se ne sme dajati bolnikom s simptomatskim Wolff-Parkinson-White sindromom ali aritmijami, povezanimi z drugimi akcesornimi prevodnimi potmi v srcu.

Tako kot pri drugih agonistih 5HT1B/1D so v zelo redkih primerih poročali o koronarnem vazospazmu, angini pektoris in miokardnem infarktu. Bolnikom z dejavniki tveganja za ishemično bolezen srca (npr. kajenje, hipertenzija, hiperlipidemija, sladkorna bolezen, dedna nagnjenost) se zolmitriptana ne sme dajati brez predhodne ocene srčno-žilnega stanja (glejte poglavje 4.3). Posebna pozornost je potrebna pri ženskah v pomenopavzi in moških, starejših od 40 let, ki imajo te dejavnike tveganja. Kljub temu je mogoče, da te preiskave ne odkrijejo vseh bolnikov z boleznimi srca. V zelo redkih primerih so se pojavili resni srčni dogodki pri bolnikih brez osnovne srčno-žilne bolezni.

Tako kot po uporabi drugih agonistov receptorjev 5HT1B/1D so tudi po uporabi zolmitriptana poročali o teži, pritisku ali tiščanju nad prekordijem (glejte poglavje 4.8). Če se pojavijo bolečina v prsih ali simptomi, ki kažejo na ishemično bolezen srca, bolnik ne sme vzeti nadaljnjih odmerkov zolmitriptana, dokler ni opravljena ustrezna zdravniška ocena.

Enako kot pri drugih agonistih receptorjev 5HT1B/1D so poročali o prehodnem zvišanju sistemskega krvnega tlaka pri bolnikih z ali brez hipertenzije v anamnezi. Zelo redko so bila ta zvišanja krvnega tlaka povezana s pomembnimi kliničnimi dogodki. Priporočenega odmerka zolmitriptana se ne sme prekoračiti.

Neželeni učinki so lahko pogostejši med sočasno uporabo triptanov in rastlinskih pripravkov, ki vsebujejo šentjanževko (Hypericum perforatum).

Po sočasnem zdravljenju s triptani in selektivnimi zaviralci privzema serotonina (SSRI) ali zaviralci privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) so poročali o serotoninskem sindromu (vključno s spremenjenim duševnim stanjem, avtonomno nestabilnostjo in živčno-mišičnimi nenormalnostmi). Te reakcije so lahko hude. Če je sočasna uporaba zolmitriptana in SSRI

ali SNRI klinično potrebna, je priporočljivo ustrezno spremljanje bolnika, zlasti med uvedbo zdravljenja, ob povečanjih odmerka ali dodatku drugega serotoninergičnega zdravila (glejte poglavje 4.5).

Dolgotrajna uporaba katerega koli analgetika za zdravljenje glavobolov lahko glavobole poslabša. Če se pojavi takšna situacija ali obstaja sum nanjo, se je treba posvetovati z zdravnikom in prekiniti zdravljenje. Pri bolnikih, ki imajo pogoste ali vsakodnevne glavobole, kljub redni uporabi zdravil proti glavobolu (ali pa ravno zaradi nje), je treba posumiti na diagnozo glavobola zaradi pretirane rabe zdravil za zdravljenje glavobola.

Zdravilo Zolmitriptan Sandoz vsebuje aspartam (E 951), ki je vir fenilalanina (glejte poglavje 2). To je lahko škodljivo za osebe s fenilketonurijo.

Študije medsebojnega delovanja so bile opravljene s kofeinom, ergotaminom, dihidroergotaminom, paracetamolom, metoklopramidom, pizotifenom, fluoksetinom, rifampicinom in propranololom in niso pokazale klinično pomembnih razlik v farmakokinetiki zolmitriptana ali njegovega aktivnega presnovka.

Podatki, pridobljeni pri zdravih preiskovancih, kažejo, da med zolmitriptanom in ergotaminom ni farmakokinetičnega ali klinično pomembnega medsebojnega delovanja. Vendar obstaja teoretična možnost povečanega tveganja za koronarni vazospazem in sočasna uporaba je kontraindicirana. Po uporabi zdravil, ki vsebujejo ergotamin, je z uporabo zolmitriptana priporočljivo počakati vsaj 24 ur. Po drugi strani je priporočljivo počakati vsaj šest ur po uporabi zolmitriptana, preden se uporabi zdravilo, ki vsebuje ergotamin (glejte poglavje 4.3).

Po uporabi moklobemida, specifičnega zaviralca MAO-A, se je AUC zolmitriptana malo povečala (26 %), AUC aktivnega presnovka pa se je povečala za 3-krat. Zato je

priporočljivo, da bolniki, ki jemljejo zaviralec MAO-A, vzamejo največ 5 mg zolmitriptana v 24 urah. Teh zdravil se ne sme uporabiti skupaj, če bolnik uporablja odmerke moklobemida, večje od 150 mg dvakrat na dan.

Po uporabi cimetidina, splošnega zaviralca P450, se je razpolovni čas zolmitriptana podaljšal za 44 %, njegova AUC pa se je povečala za 48 %. Poleg tega sta se podvojila razpolovni čas in AUC aktivnega, N-demetiliranega presnovka (183C91). Za bolnike, ki jemljejo cimetidin, je največji priporočeni odmerek zolmitriptana 5 mg v 24 urah. Glede na celotni

profil interakcij ni mogoče izključiti interakcije s specifičnimi zaviralci CYP 1A2. Zato je pri uporabi takšnih učinkovin, npr. fluvoksamina in kinolonov (npr. ciprofloksacina), priporočljivo enako zmanjšanje odmerka.

Selegilin (zaviralec MAO-B) in fluoksetin (SSRI) nista povzročila farmakokinetičnih medsebojnih delovanj z zolmitriptanom. Vendar so po uporabi selektivnih zaviralcev privzema serotonina (SSRI) ali zaviralcev privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) in triptanov poročali o primerih, kjer so imeli bolniki opisane simptome skladne s serotoninskim sindromom (vključno s spremenjenim duševnim stanjem, avtonomno nestabilnostjo in živčno-mišičnimi nenormalnostmi) (glejte poglavje 4.4).

Tako kot drugi agonisti receptorjev 5HT1B/1D lahko tudi zolmitriptan upočasni absorpcijo drugih zdravil.

Sočasni uporabi drugih agonistov 5HT1B/1D se je treba izogibati še 24 ur po uporabi zolmitriptana. Prav tako se je treba izogibati uporabi zolmitriptana še 24 ur po uporabi drugih agonistov 5HT1B/1D.

Nosečnost

Varnost tega zdravila za uporabo med nosečnostjo pri človeku ni ugotovljena. Ocena eksperimentalnih študij na živalih ne kaže neposrednih teratogenih učinkov. Vendar nekateri izsledki študij embriotoksičnosti nakazujejo na slabšo viabilnost zarodkov. Uporaba zolmitriptana pride v poštev le, če je pričakovana korist za mater večja od kakršnega koli možnega tveganja za plod.

Dojenje

Študije so pokazale, da zolmitriptan prehaja v mleko pri živalih v fazi laktacije. Podatkov o prehajanju zolmitriptana v materino mleko pri človeku ni. Zato je pri uporabi zolmitriptana pri doječih ženskah potrebna previdnost. Izpostavljenost otroka je treba čim bolj zmanjšati z izogibanjem dojenju v času 24. ur po uporabi zdravila.

V majhni skupini zdravih posameznikov odmerki zolmitriptana do 20 mg niso pomembno poslabšali izvajanja psihomotoričnih testov. Previdnost se priporoča pri bolnikih, ki opravljajo opravila za katera so potrebne veščine (npr. vožnja ali upravljanje s stroji), ker se med migrenskim napadom lahko pojavijo zaspanost in drugi simptomi.

Možni neželeni učinki so običajno prehodni in se po navadi pojavijo v prvih štirih urah po odmerku, po ponavljajočih se odmerkih niso pogostejši ter izzvenijo sami od sebe brez dodatnega zdravljenja.

Za pogostnost neželenih učinkov velja naslednja razvrstitev:

zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (pogostnosti se ne da oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Znotraj vsake skupine pogostnosti so neželeni učinki zapisani po padajoči resnosti. O naslednjih neželenih učinkih so poročali po uporabi zolmitriptana:

Nekateri simptomi so lahko del samega migrenskega napada. Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je

pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika

Center za zastrupitve Zaloška cesta 2

SI-1000 Ljubljana

Faks: + 386 (0)1 434 76 46

e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si

Prostovoljci, ki so prejeli enkratni peroralni odmerek 50 mg, so pogosto občutili sedacijo.

Razpolovni čas izločanja tablet zolmitriptana je od 2,5 do 3 ure (glejte poglavje 5.2), zato je po prevelikem odmerjanju orodisperzibilnih tablet zolmitriptana, bolnike treba spremljati še najmanj 15 ur oziroma dokler imajo simptome ali znake.

Specifičnega antidota za zolmitriptan ni. V primeru hude zastrupitve so priporočljivi postopki intenzivne nege, vključno z vzpostavitvijo in vzdrževanjem prehodnosti dihalnih poti, zagotovitvijo zadostne oksigenacije in predihavanja ter spremljanjem in podporo srčno-žilnega sistema.

Vpliv hemodialize ali peritonealne dialize na serumsko koncentracijo zolmitriptana ni znan.