Huda bolečina, ki jo je mogoče ustrezno nadzorovati samo z opioidnimi analgetiki.

Simptomatsko zdravljenje druge izbire bolnikov s hudim do zelo hudim idiopatskim sindromom nemirnih nog po neuspešnem dopaminergičnem zdravljenju.

Dodan opioidni antagonist nalokson preprečuje z opioidi povzročeno zaprtje, tako da blokira vezavo oksikodona na lokalne opioidne receptorje v črevesju.

Zdravilo Adolax je indicirano pri odraslih.

Odmerjanje

Analgezija

Analgetični učinek zdravila Adolax ustreza učinku farmacevtskih oblik s podaljšanim sproščanjem, ki vsebujejo oksikodonijev klorid.

Odmerjanje moramo prilagoditi glede na intenzivnost bolečine in občutljivost posameznega bolnika. Če ni predpisano drugače, je odmerjanje tega zdravila naslednje:

Odrasli

Običajni začetni odmerek za bolnike, ki opioidov še niso prejemali, je 10 mg/5 mg oksikodonijevega klorida/naloksonijevega klorida vsakih 12 ur.

Na voljo so nižje jakosti zdravila, namenjene lažjemu titriranju odmerka, ko uvajamo zdravljenje z opioidi, in za prilagoditev odmerka posameznemu bolniku.

Bolniki, ki opioide že jemljejo, lahko zdravljenje glede na predhodne izkušnje z opioidi začnejo z večjimi odmerki.

Največji dnevni odmerek tega zdravila je 160 mg oksikodonijevega klorida in 80 mg naloksonijevega klorida. Največji dnevni odmerek je namenjen bolnikom, ki so prej vzdrževali stabilen dnevni

odmerek in ki potrebujejo povečan odmerek. Če odmerek povečamo, je treba posebno pozornost nameniti bolnikom z zmanjšanim delovanjem ledvic in bolnikom z blago okvaro jeter. Bolnikom, ki potrebujejo večje odmerke, lahko sočasno dodamo dodatni odmerek oksikodonijevega klorida s

podaljšanim sproščanjem. Pri tem moramo upoštevati največji dnevni odmerek 400 mg

oksikodonijevega klorida s podaljšanim sproščanjem. Pri dodatnem odmerjanju oksikodonijevega klorida se lahko zmanjša ugoden vpliv naloksonijevega klorida na delovanje črevesja.

Po ukinitvi zdravljenja s tem zdravilom, ki ji sledi prehod na drug opioid,, lahko pričakujemo poslabšanje delovanja črevesja.

Nekateri bolniki, ki to zdravilo jemljejo v skladu z običajnim režimom zdravljenja, potrebujejo za zdravljenje prebijajoče bolečine "rešilne" odmerke analgetikov s takojšnjim sproščanjem. Zdravilo Adolax je formulacija s podaljšanim sproščanjem in zato ni namenjeno zdravljenju prebijajoče

bolečine. Za zdravljenje prebijajoče bolečine mora enkratni "rešilni" odmerek ustrezati približno eni šestini dnevnega odmerka oksikodonijevega klorida. Če bolnik potrebuje več kot dva "rešilna"

odmerka na dan, to običajno pomeni, da je treba odmerek povečati. Odmerek je treba prilagajati vsak dan ali na dva dni. Cilj prilagoditve je doseči bolniku ustrezno odmerjanje dvakrat na dan, ki bo vzdrževalo primeren protibolečinski učinek, ter v obdobju, ko bolnik potrebuje protibolečinsko zdravljenje, omogočilo čim manjšo uporabo "rešilnih" odmerkov.

Zdravilo Adolax bolnik jemlje po določenem režimu odmerjanja dvakrat na dan v skladu z vnaprej določenim urnikom. Čeprav je simetrično odmerjanje (enak odmerek zjutraj in zvečer) po vnaprej določenem urniku (na 12 ur) primerno za večino bolnikov, pa je včasih glede na individualno

bolečinsko stanje pri nekaterih bolnikih lahko koristno, da se zdravilo odmeri asimetrično v skladu z bolnikovim vzorcem bolečine. Na splošno velja, da moramo izbrati najmanjši odmerek, ki je še

učinkovit.

Pri zdravljenju bolečine, ki ni posledica maligne bolezni, običajno zadostujejo dnevni odmerki do 40 mg/20 mg oksikodonijevega klorida/naloksonijevega klorida, včasih pa so potrebni tudi večji odmerki.

Za odmerke, ki niso mogoči pri tej jakosti, so na voljo druge jakosti tega zdravila. Sindrom nemirnih nog (RLS - Restless legs syndrome)

Zdravilo Adolax je indicirano za bolnike, ki imajo RLS že najmanj 6 mesecev. Simptomi RLS morajo biti prisotni dnevno in čez dan (≥ 4 dni/teden). Zdravilo Adolax se mora uporabiti po predhodnem neuspešnem dopaminergičnem zdravljenju. Neuspešno dopaminergično zdravljenje je

definirano kot neustrezen začetni odziv, odziv, ki sčasoma postane neustrezen, pojav avgmentacije ali nesprejemljiva toleranca kljub ustreznim odmerkom. Predhodno zdravljenje z najmanj enim

dopaminergičnim zdravilom mora trajati na splošno najmanj 4 tedne. Krajše obdobje je primerno pri nesprejemljivi toleranci z dopaminergičnim zdravljenjem.

Odmerjanje je treba prilagoditi individualno glede na občutljivost bolnika.

Zdravljenje bolnikov s sindromom nemirnih nog z zdravilom Adolax mora biti pod nadzorom zdravnika z izkušnjami pri zdravljenju sindroma nemirnih nog.

Če ni drugače predpisano, se zdravilo Adolax uporablja:

Odrasli

Običajen začetni odmerek je 5 mg/2,5 mg oksikodonijevega klorida/naloksonijevega klorida v 12- urnih intervalih.

Če je potreben večji odmerek, se priporoča titracija enkrat na teden. Povprečen dnevni odmerek v osrednji študiji je bil 20 mg/10 mg oksikodonijevega klorida/naloksonijevega klorida. Nekateri bolniki imajo lahko korist od večjih dnevnih odmerkov do največ 60 mg/30 mg oksikodonijevega klorida/naloksonijevega klorida.

Zdravilo Adolax bolnik jemlje po določenem režimu odmerjanja, dvakrat na dan, v skladu z vnaprej določenim urnikom. Čeprav simetrično odmerjanje (enak odmerek zjutraj in zvečer) po vnaprej

določenem urniku (na 12 ur) ustreza večini bolnikov, pa nekaterim bolnikom, odvisno od njihovega individualnega stanja, koristi asimetrično odmerjanje, prilagojeno posameznemu bolniku. Na splošno se mora izbrati najmanjši učinkovit odmerek.

Za običajne začetne odmerke 5 mg/2,5 mg in odmerke, ki jih z zdravilom Adolax ni mogoče doseči, so na voljo druga zdravila.

Analgezija/Sindrom nemirnih nog

Starejši

Kot pri mlajših odraslih je tudi pri tej skupini bolnikov odmerek treba prilagoditi glede na intenzivnost bolečine ali simptome RLS in občutljivost posameznega bolnika.

Bolniki z okvarjenim delovanjem jeter

Klinično preskušanje je pokazalo, da se pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter povečata koncentraciji oksikodona in naloksona v plazmi. Povečanje je bilo večje pri naloksonu kot pri

oksikodonu (glejte poglavje 5.2). Klinična pomembnost razmeroma velike izpostavljenosti naloksonu pri bolnikih z okvaro jeter še ni znana. Pri dajanju tega zdravila bolnikom z blago okvaro jeter moramo biti previdni (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter je uporaba zdravila Adolax kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Bolniki z okvarjenim delovanjem ledvic

Klinično preskušanje je pokazalo, da se pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic koncentraciji oksikodona in naloksona v plazmi povečata (glejte poglavje 5.2). Povečanje je bilo večje pri

naloksonu kot pri oksikodonu. Klinična pomembnost razmeroma velike izpostavljenosti naloksonu pri bolnikih z okvaro ledvic še ni znana. Pri dajanju tega zdravila bolnikom z okvaro ledvic moramo biti previdni (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Adolax pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, še nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

peroralna uporaba

Določen odmerek tega zdravila bolnik jemlje dvakrat na dan v skladu z vnaprej določenim urnikom.

Tablete s podaljšanim sproščanjem se lahko jemljejo s hrano ali brez nje. Te tablete mora bolnik pogoltniti cele in jih ne sme prelomiti, žvečiti ali zdrobiti (glejte poglavje 4.4).

Cilji in prenehanje zdravljenja (Analgezija)

Pred uvedbo zdravljenja z zdravilom Adolax se je treba skupaj z bolnikom dogovoriti o strategiji zdravljenja, vključno s trajanjem zdravljenja in cilji zdravljenja ter načrtom za zaključek zdravljenja, v skladu s smernicami za zdravljenje bolečine. Med zdravljenjem morata biti zdravnik in bolnik pogosto v stiku, da ocenita potrebo po nadaljevanju zdravljenja, razmislita o prekinitvi zdravljenja in po

potrebi prilagodita odmerke. Ko bolnik ne potrebuje več zdravljenja z oksikodonom, je priporočljivo postopoma zmanjšati odmerek, da se preprečijo odtegnitveni simptomi. V odsotnosti ustreznega

nadzora bolečine je treba razmisliti o možnosti hiperalgezije, tolerance in napredovanja osnovne bolezni (glejte poglavje 4.4).

Trajanje jemanja

Tega zdravila se ne sme jemati dlje, kot je nujno potrebno. Sindrom nemirnih nog

Med zdravljenjem z zdravilom Adolax je treba bolnike klinično ovrednotiti najmanj vsake tri mesece.

Z zdravljenjem se lahko nadaljuje, če se smatra, da je zdravilo Adolax učinkovito in da korist odtehta neželene učinke in morebitne poškodbe pri posameznih bolnikih. Pred nadaljevanjem

zdravljenja RLS po enem letu je treba razmisliti o opustitvi režima odmerjanja s postopnim, približno enotedenskim zmanjševanjem odmerjanja zdravila Adolax, da ugotovimo, če je nadaljevanje zdravljenja z zdravilom Adolax še vedno indicirano.

Ko bolnik terapije z opioidi ne potrebuje več, zdravljenje prekinemo s postopnim, približno

enotedenskim zmanjševanjem odmerjanja. Na ta način zmanjšamo tveganje za pojav odtegnitvenih reakcij (glejte poglavje 4.4).

• preobčutljivost na učinkovini ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

• huda depresija dihanja s hipoksijo in/ali hiperkapnijo

• huda kronična obstruktivna pljučna bolezen

• pljučno srce ("cor pulmonale")

• huda bronhialna astma

• paralitični ileus, ki ni posledica zdravljenja z opioidi

• zmerna do huda okvara jeter

  Dodatno za sindrom nemirnih nog:

• anamneza zlorabe opioidov

Posebno previdni moramo biti pri dajanju tega zdravila bolnikom:

• z močno oslabljeno dihalno funkcijo,

• z apnejo med spanjem,

• ki sočasno jemljejo zaviralce centralnega živčnega sistema (glejte to poglavje spodaj in poglavje 4.5),

• ki sočasno jemljejo zaviralce monoaminoksidaze (MAO) (glejte to poglavje spodaj in poglavje 4.5),

• s toleranco, fizično odvisnostjo ali ob odtegnitvi zdravila (glejte to poglavje spodaj),

• s psihično odvisnostjo (zasvojenostjo), z nagnjenostjo k zlorabi ali z anamnezo zlorabe drog in/ali alkohola (glejte to poglavje spodaj),

• ki so starejši ali slabotni,

• s poškodbo glave, z intrakranialnimi lezijami ali povišanim intrakranialnim pritiskom, z zmanjšano ravnijo zavesti neznanega izvora,

• z epileptično motnjo ali z nagnjenjem h konvulzijam

• s hipotenzijo,

• s hipertenzijo

• s pankreatitisom,

• z blago okvarjeno jetrno funkcijo,

• z okvarjeno ledvično funkcijo,

• s paralitičnim ileusom, ki ga povzročijo opioidi

• z miksedemom,

• s hipotiroidizmom,

• z Addisonovo boleznijo (adrenokortikalna insuficienca),

• s hipertrofijo prostate,

• s toksično psihozo,

• z alkoholizmom,

• z alkoholnim delirijem,

• s holelitiazo,

• z obstoječo boleznijo srca in ožilja Depresija dihanja

  Primarno tveganje pri prekomernem odmerjanju opioidov je depresija dihanja.

  S spanjem povezane motnje dihanja

  Opioidi lahko povzročijo s spanjem povezane motnje dihanja, vključno s centralno spalno apnejo (CSA) in s spanjem povezano hipoksemijo. Uporaba opioidov poveča tveganje za pojav od odmerka odvisno CSA. Pri bolnikih pri katerih se pojavi CSA, razmislite o zmanjšanju skupnega odmerka opioidov.

  Tveganje zaradi sočasne uporabe pomirjeval kot so benzodiazepini ali sorodna zdravila:

  Sočasna uporaba opioidov, vključno z oksikodonijevim kloridom in pomirjevali kot so benzodiazepini ali sorodna zdravila, lahko povzroči sedacijo, respiratorno depresijo, komo ali smrt. Zaradi teh tveganj naj bo sočasno predpisovanje pomirjeval rezervirano za bolnike, pri katerih alternativne možnosti zdravljenja niso mogoče. Če se sprejme odločitev, da se predpiše zdravilo Adolax sočasno s

  pomirjevali, je treba uporabiti najnižji učinkovit odmerek in najkrajši čas zdravljenja.

  Pri bolnikih je treba pozorno spremljati znake in simptome depresije dihanja in sedacije. Zaradi tega je zelo priporočljivo, da se bolnike in njihove skrbnike opozori na te simptome (glejte poglavje 4.5).

  Zaviralci MAO

  Zdravilo Adolax je treba dajati previdno bolnikom, ki jemljejo zaviralce MAO ali so jih prejemali v zadnjih dveh tednih.

  Pri zdravljenju s tem zdravilom se pri bolnikih, ki imajo poleg sindroma nemirnih nog še sindrom apneje v spanju, priporoča previdnost zaradi dodatnega tveganja za depresijo dihanja. Podatki o tveganju ne obstajajo, ker bolniki s sindromom apneje v spanju niso bili vključeni v klinična preskušanja.

  Previdni moramo biti pri dajanju tega zdravila bolnikom z blago okvaro jeter ali ledvic. Skrbno zdravniško spremljanje je potrebno zlasti pri bolnikih s hudo okvaro ledvic.

  Driska je lahko ena od možnih posledic zdravljenja z naloksonom. Motnja uporabe opioidov (zloraba in odvisnost)

  Pri ponavljajoči uporabi opioidov, kot je oksikodon, se lahko razvijeta toleranca ter fizična in/ali

  psihična odvisnost. Ponavljajoča uporaba zdravila Adolax lahko privede do motnje uporabe opioidov (OUD - Opioid Use Disorder). Večji odmerek in dlje časa trajajoče zdravljenje lahko povečata

  tveganje za razvoj OUD. Zloraba ali namerna nepravilna uporaba zdravila Adolax lahko povzroči preveliko odmerjanje in/ali smrt. Tveganje za pojav OUD je večje pri bolnikih z motnjami zaradi uporabe psihotropnih snovi (vključno z motnjo zaradi uživanja alkohola) v osebni ali družinski

  anamnezi (starši ali sorojenci), pri trenutnih uporabnikih tobaka in pri bolnikih z drugimi duševnimi motnjami (npr. velika depresija, anksioznost in osebnostne motnje) v osebni anamnezi.

  Pred uvedbo zdravljenja z zdravilom Adolax in med zdravljenjem se je treba z bolnikom dogovoriti o ciljih zdravljenja in načrtu prekinitve zdravljenja (glejte poglavje 4.2). Pred zdravljenjem in med njim je treba bolnika seznaniti tudi s tveganji in znaki OUD. Če se ti znaki pojavijo, je treba bolnikom svetovati, naj se obrnejo na zdravnika.

  Bolnike bo treba spremljati glede znakov vedenja, ki kažejo na zlorabo zdravila (npr. prezgodnje zahteve za ponovno izdajo zdravila). To vključuje pregled sočasno uporabljanih opioidov in

  psihotropnih zdravil (kot so benzodiazepini). Pri bolnikih z znaki in simptomi OUD je treba razmisliti o posvetovanju s specialistom za zasvojenost.

  Prekinitev zdravljenja in odtegnitveni sindrom

  Dolgotrajna uporaba zdravila Adolax lahko povzroči fizično odvisnost in lahko se pojavi odtegnitveni sindrom ob nenadni prekinitvi terapije.

  Če zdravljenje ni več potrebno, je priporočljivo dnevni odmerek zmanjševati postopno; na ta način preprečimo pojav odtegnitvenega sindroma (glejte poglavje 4.2).

  Zdravilo Adolax ni primerno za zdravljenje odtegnitvenih simptomov.

  Z zdravilom Adolax pri dolgotrajnem, več kot enoletnem zdravljenju RLS so omejene klinične izkušnje (glejte poglavje 4.2).

  Za ohranitev lastnosti podaljšanega sproščanja morajo bolniki tablete s podaljšanim sproščanjem jemati cele in jih ne smejo prelomiti, žvečiti ali zdrobiti. Lomljenje, žvečenje ali drobljenje tablet s podaljšanim sproščanjem pred zaužitjem povzroči hitrejše sproščanje učinkovin in absorpcijo potencialno smrtnega odmerka oksikodona (glejte poglavje 4.9).

  Bolniki, ki občutijo zaspanost in/ali epizodo nenadnega nastopa spanja, ne smejo voziti ali upravljati s stroji. Morda bo potrebno tudi zmanjšanje odmerka ali prenehanje zdravljenja. Zaradi morebitnih

  aditivnih učinkov se priporoča previdnost, kadar bolniki v kombinaciji z zdravilom Adolax jemljejo druga sedativna zdravila (glejte poglavji 4.5 in 4.7).

  Sočasna uporaba alkohola in zdravila Adolax lahko okrepi neželene učinke zdravila Adolax; sočasni uporabi se je treba izogibati.

  Študije o varnosti in učinkovitosti zdravila Adolax pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, niso bile izvedene. Zato njegova uporaba pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, ni priporočljiva.

  Pri bolnikih z rakom, povezanim s karcinozo peritoneja, ali subokluzivnim sindromom pri

  napredovalih stadijih raka na prebavilih ali medenici ni kliničnih izkušenj. Zato uporaba tega zdravila pri tej populaciji ni priporočljiva.

  Tega zdravila se ne priporoča za predoperativno uporabo ali v prvih 12–24 urah po operativnem posegu. Glede na vrsto in obseg operativnega posega, izbrani postopek anestezije, drugo sočasno

  zdravljenje in telesno kondicijo bolnika se čas za začetek pooperativnega zdravljenja s tem zdravilom za vsakega bolnika posebej določi na osnovi natančne ocene razmerja med tveganjem in koristjo zdravljenja.

  Osebam, zasvojenim z drogami, zlorabo tega zdravila odločno odsvetujemo. Če zdravilo po parenteralni, intranazalni ali peroralni poti zlorabljajo osebe, odvisne od agonistov opioidov, npr. heroina, morfina ali metadona, predvidoma povzroča močno izražene odtegnitvene simptome – zaradi značilnega antagonističnega delovanja naloksona na opioidne receptorje – ali okrepi že obstoječe (glejte poglavje 4.9).

  To zdravilo vsebuje dvojni polimerni matriks, namenjen izključno peroralni uporabi. Zloraba s parenteralnim injiciranjem sestavin tablet s podaljšanim sproščanjem (zlasti smukca) lahko povzroči lokalno nekrozo tkiva in pljučni granulom ali privede do drugih hudih, potencialno smrtnih neželenih učinkov.

  Prazen matriks tablete s podaljšanim sproščanjem lahko opazimo v blatu.

  Opioidi, kot je oksikodon, lahko vplivajo na os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza oziroma na os spolnih žlez. Med spremembami, ki so jih opazili, so povečana raven prolaktina v serumu ter

  zmanjšana raven kortizola in testosterona v plazmi. Zaradi teh hormonskih sprememb se lahko

  pojavijo klinični simptomi.

  Pri bolnikih z dolgotrajnim zdravljenjem z opioidi lahko prehod na zdravilo Adolax na začetku povzroči odtegnitvene simptome ali drisko.

  Hiperalgezija, ki se ne odziva na nadaljnje povečevanje odmerka oksikodona, se lahko pojavi predvsem pri velikih odmerkih. Potrebno bo lahko zmanjšanje odmerka oksikodona ali zamenjava opioida.

  Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

  Oksikodon lahko povzroči disfunkcijo in krče Oddijevega sfinktra, s čimer poveča tveganje za simptome v povezavi z biliarnim traktom in pankreatitis. Zato je treba oksikodon/nalokson bolnikom s pankreatitisom in boleznimi biliarnega trakta dajati previdno.

  Zaradi uporabe zdravila Adolax je test pri nadzoru jemanja prepovedanih snovi v športu lahko pozitiven. Uporaba zdravila Adolax za izboljšanje psihofizičnih zmogljivosti (doping) je lahko nevarna za zdravje.

  Zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati zdravila Adolax.

Sočasna uporaba opioidov s sedativnimi zdravili, kot so benzodiazepini ali sorodna zdravila, poveča tveganje za sedacijo, depresijo dihanja, komo in smrt zaradi aditivnega depresivnega učinka na osrednji živčni sistem. Odmerek in trajanje sočasnega zdravljenja morata biti omejena (glejte poglavje 4.4).

Zdravila, ki delujejo zaviralno na osrednji živčni sistem, in niso omejena samo na naslednje, so: drugi opioidi, gabapentinoidi, kot je pregabalin, anksiolitiki, hipnotiki in pomirjevala (vključno z benzodiazepini), antidepresivi, antipsihotiki, antihistaminiki in antiemetiki.

Zdravilo Adolax je treba dajati previdno bolnikom, ki jemljejo zaviralce MAO ali so jih prejemali v zadnjih dveh tednih.

Sočasna uporaba oksikodona z zdravili, ki vplivajo na serotoninski sistem, kot sta selektivni zaviralec privzema serotonina (SSRI) ali zaviralec privzema serotonina in noradrenalina (SNRI), lahko povzroči serotoninsko toksičnost. Simptomi serotoninske toksičnosti lahko vključujejo spremembe duševnega stanja (npr. agitiranost, halucinacije, koma), avtonomno nestabilnost (npr. tahikardija, nestabilen krvni tlak, hipertermija), živčno-mišične nepravilnosti (npr. hiperrefleksija, nekoordiniranost, rigidnost) in/ali prebavne simptome (npr. navzea, bruhanje, driska). Pri bolnikih, ki uporabljajo ta zdravila, je

oksikodon treba uporabljati previdno in morda zmanjšati njegov odmerek.

Sočasna uporaba oksikodona in antiholinergičnih zdravil ali zdravil z antiholinergičnim delovanjem (npr. triciklični antidepresivi, antihistaminiki, antipsihotiki, mišični relaksanti, antiparkinsoniki) lahko privede do povečanih antiholinergičnih neželenih učinkov.

Alkohol lahko poveča farmakodinamične učinke zdravila Adolax; sočasni uporabi se je treba izogibati.

Ob sočasni uporabi oksikodona in kumarinskih antikoagulantov so pri posameznikih opažali klinično pomembne spremembe vrednosti mednarodno umerjenega razmerja (INR ali Quickova vrednost) v obeh smereh.

Oksikodon se primarno presnavlja preko CYP3A4 in delno preko CYP2D6 (glejte poglavje 5.2).

Aktivnost teh presnovnih poti je lahko zavrta ali sprožena z različnimi sočasno uporabljenimi zdravili ali prehranskimi snovmi. Odmerke zdravila Adolax bo morda treba ustrezno prilagoditi.

Inhibitorji CYP3A4, kot so makrolidni antibiotiki (npr. klaritromicin, eritromicin, telitromicin), azolni antimikotiki (npr. ketokonazol, vorikonazol, itrakonazol, posakonazol), inhibitorji proteaz (npr. ritonavir, indinavir, nelfinavir, sakvinavir), cimetidin in grenivkin sok, lahko povzročijo znižanje

očistka oksikodona, kar lahko povzroči povečanje koncentracije oksikodona v plazmi. Morda bo potrebno zmanjšanje odmerka tega zdravila in poznejša retitracija.

Induktorji CYP3A4, kot so rifampicin, karbamazepin, fenitoin in šentjanževka, lahko sprožijo presnovo oksikodona in povzročijo povečanje očistka zdravila, kar se kaže v zmanjšanju koncentracije oksikodona v plazmi. Potrebna je previdnost in morda nadaljnja titracija za dosego zadostne stopnje kontrole nad simptomi.

Teoretično lahko zdravila, ki zavirajo aktivnost CYP2D6, kot so paroksetin, fluoksetin in kinidin, povzročijo znižanje očistka oksikodona, kar lahko vodi v povečanje koncentracije oksikodona v

plazmi. Sočasna uporaba z inhibitorji CYP2D6 ima zanemarljiv vpliv na izločanje oksikodona in prav tako nima vpliva na farmakodinamične učinke oksikodona.

In vitro študije presnove kažejo, da med oksikodonom in naloksonom ni pričakovati nobenih klinično pomembnih interakcij.

Verjetnost pojava klinično pomembnih interakcij med paracetamolom, acetilsalicilno kislino ali naltreksonom ter kombinacijo oksikodona in naloksona v terapevtskih koncentracijah je minimalna.

Nosečnost

O uporabi zdravila Adolax pri nosečnicah in med porodom ni podatkov. Omejeni podatki o uporabi

oksikodona med nosečnostjo pri človeku ne kažejo na povečano tveganje za nastanek prirojenih okvar.

O izpostavljenosti naloksonu pri nosečnicah ni dovolj podatkov, vendar pa je sistemska izpostavljenost nosečnic naloksonu po uporabi tega zdravila razmeroma majhna (glejte poglavje 5.2).

Tako oksikodon kot nalokson prehajata skozi placento. Kombinacije oksikodona in naloksona v

študijah na živalih niso uporabili (glejte poglavje 5.3). Študije na živalih, v katerih so oksikodon ali nalokson uporabljali posamezno, niso pokazale teratogenih ali embriotoksičnih učinkov.

Dolgotrajna uporaba oksikodona med nosečnostjo lahko pri novorojenčku povzroči odtegnitvene

simptome. Pri uporabi med porodom lahko oksikodon pri novorojenčku povzroči depresijo dihanja.

To zdravilo lahko med nosečnostjo uporabimo le, če so koristi zdravljenja večje od možnega tveganja za nerojenega otroka ali novorojenčka.

Dojenje

Oksikodon prehaja v materino mleko. Meritve so pokazale, da je razmerje med koncentracijo v mleku in plazmi 3,4: 1, zato obstaja možnost vpliva oksikodona na dojenčka. Ni znano, ali nalokson tudi prehaja v materino mleko. Vendar pa so po jemanju tega zdravila sistemske vrednosti naloksona zelo majhne (glejte poglavje 5.2). Zlasti v primeru, ko doječa mati zaužije večkratne odmerke tega zdravila, tveganja za dojenčka ni mogoče izključiti. Med zdravljenjem z zdravilom Adolax je treba z dojenjem prenehati.

Plodnost

Podatkov o vplivu oksikodona in naloksona na plodnost pri ljudeh ni na voljo. Pri podganah zdravljenje z zdravilom Adolax ni vplivalo na parjenje ali plodnost (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo Adolax ima zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Vpliv je pogostejši

zlasti na začetku zdravljenja, po zvečanju odmerka ali zamenjavi zdravila ter pri sočasni uporabi tega zdravila z drugimi zaviralci osrednjega živčnega sistema. Pri stabilnih bolnikih, ki prejemajo ustaljeni odmerek, prepoved ni nujna. Zato se morajo bolniki posvetovati z zdravnikom, ki bo določil, ali smejo voziti ali upravljati s stroji.

Bolnikom, ki se zdravijo z zdravilom Adolax in občutijo zaspanost in/ali nenadne epizode spanja, je treba povedati, da ne smejo voziti ali se ukvarjati z aktivnostmi, pri katerih bi zaradi zmanjšane zbranosti pri sebi ali drugih povzročali tveganje za hudo poškodbo ali smrt (npr. upravljanje strojev), dokler takšne ponavljajoče epizode in zaspanost ne izginejo (glejte tudi poglavji 4.4 in 4.5).

Pogostnost neželenih učinkov je opredeljena takole:

• zelo pogosti (≥ 1/10),

  - pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),

  - občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100),

  - redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000),

  - zelo redki (< 1/10.000),

• neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

  V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. Neželeni učinki pri zdravljenju bolečine

  Organski sistem po MedDRA	Pogosti	Občasni	Redki	Neznana pogostnost
  Bolezni imunskegasistema		preobčutljivost
  Presnovne inprehranske motnje	zmanjšanje ali izguba apetita
  Psihiatrične motnje	nespečnost	nenormalno razmišljanje, anksioznost, stanje zmedenosti,zmanjšan libido, depresija,živčnost, nemirnost	odvisnost od zdravila(glejte poglavje 4.4)	evforičnorazpoloženje, halucinacije, nočne more, agresivnost
  Bolezni živčevja	omotica, glavobol, somnolenca	konvulzije1, motnje pozornosti, disgevzija, motnje govora,sinkopa,		parestezija, sedacija

  		tremor, letargija
  Očesne bolezni		okvara vida
  Ušesne bolezni, vključno z motnjamilabirinta	vrtoglavica
  Srčne bolezni		angina pektoris2, palpitacije	tahikardija
  Žilne bolezni	vročinski obliv	znižan krvni tlak, zvišan krvni tlak
  Bolezni dihal, prsnega koša inmediastinalnega prostora		dispneja, rinoreja, kašelj	zehanje	depresija dihanja, sindrom centralne spalne apneje
  Bolezni prebavil	bolečina v trebuhu, zaprtost, driska, suha usta, dispepsija, bruhanje, navzea,flatulenca	napihnjenost trebuha	bolezni zob	spahovanje
  Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov		zvišane vrednostijetrnih encimov, žolčne kolike
  Bolezni kože in podkožja	pruritus,kožne reakcije, hiperhidroza
  Bolezni mišično- skeletnega sistema invezivnega tkiva		mišični krči, trzanje mišic, mialgija
  Bolezni sečil		urgentna mikcija		zastajanje urina
  Motnjereprodukcije in dojk				erektilna disfunkcija
  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	astenija, utrujenost	bolečine v prsnem košu, mrzlica, odtegnitveni sindrom,splošno slabo počutje,bolečine, periferni edem,žeja
  Preiskave		zmanjšana telesna masa	povečana telesna masa
  Poškodbe inzastrupitve in		poškodbe zaradinezgod

  zapleti pri posegih

  1 Zlasti pri osebah z epilepsijo ali nagnjenostjo h konvulzijam.

  2 Zlasti pri bolnikih z anamnezo koronarne arterijske bolezni.

  Za učinkovino oksikodonijev klorid so dodatno poznani naslednji neželeni učinki:

  Oksikodonijev klorid lahko zaradi svojih farmakoloških lastnosti povzroči depresijo dihanja, miozo, bronhialni spazem in spazme gladkih mišic ter zavira refleks kašlja.

  Organski sistem po MedDRA	Pogosti	Občasni	Redki	Neznana pogostnost
  Infekcijske in parazitske bolezni			herpes simpleks
  Bolezni imunskegasistema				anafilaktične reakcije
  Presnovne inprehranske motnje		dehidracija	povečan apetit
  Psihiatrične motnje	sprememberazpoloženja in osebnosti,zmanjšana aktivnost,psihomotorična hiperaktivnost	agitacija, motnje zaznavanja (npr. derealizacija),
  Bolezni živčevja		motnje koncentracije, migrena, hipertonija,nehotene mišične kontrakcije, hipestezija motnjekoordinacije		hiperalgezija
  Ušesne bolezni, vključno z motnjamilabirinta		okvara sluha
  Žilne bolezni		vazodilatacija
  Bolezni dihal, prsnega koša inmediastinalnega prostora		disfonija
  Bolezni prebavil	kolcanje	disfagija, ileus,razjede v ustih, stomatitis	melena, krvavitev iz dlesni	zobni karies
  Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov				holestaza, motnja delovanja Oddijevegasfinktra

  Bolezni kože in podkožja		suha koža	urtikarija
  Bolezni sečil	dizurija
  Motnje reprodukcije indojk		hipogonadizem		amenoreja
  Splošne težave inspremembe na mestu aplikacije		edem,toleranca na zdravilo		odtegnitvenisindrom pri novorojenčku

  Neželeni učinki pri zdravljenju sindroma nemirnih nog

  Na spodnjem seznamu so našteti neželeni učinki, ki so jih opazili pri oksikodonu/naloksonu v

  12-tedenskem, randomiziranem, s placebom nadzorovanem kliničnem preskušanju, ki je vključevalo 150 bolnikov, ki so prejemali dnevne odmerke med 10 mg/5 mg in 80 mg/40 mg oksikodonijevega klorida/naloksonijevega klorida, in 154 bolnikov, ki so prejemali placebo. Neželeni učinki, ki so

  povezani z oksikodonom/naloksonom pri zdravljenju bolečine in jih niso opazili pri skupini bolnikov v RLS študiji, so bili dodani pod neznano pogostnost.

  Organski sistem po MedDRA	Zelo pogosti	Pogosti	Občasni	Neznana pogostnost
  Bolezni imunskegasistema				preobčutljivost
  Presnovne inprehranske motnje		zmanjšanje ali izguba apetita
  Psihiatrične motnje		nespečnost, depresija	zmanjšan libido, napadi spanja	nenormalno razmišljanje, anksioznost, stanje zmedenosti, živčnost, nemirnost, evforičnorazpoloženje, halucinacije, nočne more, odvisnost od zdravila,agresivnost
  Bolezni živčevja	glavobol, somnolenca	omotica, motnje pozornosti, tremor,parestezija	disgevzija	konvulzije1, sedacija, motnje govora, sinkopa,letargija
  Očesne bolezni		okvara vida
  Ušesne bolezni, vključno zmotnjami labirinta		vrtoglavica
  Srčne bolezni				angina pektoris2,palpitacije

  				tahikardija
  Žilne bolezni	vročinski oblivznižan krvni tlak, zvišan krvni tlak
  Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnegaprostora			dispneja	kašelj, rinoreja,depresija dihanjazehanje
  Bolezni prebavil	zaprtost, navzea	bolečina v trebuhu, suha usta, bruhanje	flatulenca	napihnjenost trebuha, driska, dispepsija,spahovanje, bolezni zob
  Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov		zvišane vrednosti jetrnih encimov3		žolčne kolike
  Bolezni kože in podkožja	hiperhidroza	pruritus,kožne reakcije
  Bolezni mišično- skeletnega sistema invezivnega tkiva				mišični krči, trzanje mišic, mialgija
  Bolezni sečil				urgentna mikcija, zastajanje urina
  Motnje reprodukcije indojk			erektilna disfunkcija
  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	utrujenost	bolečine v prsnem košu, mrzlica,žeja,bolečine	odtegnitveni sindrom, periferni edem	splošno slabo počutje, astenija
  Preiskave				povečana telesna masa,zmanjšana telesna masa
  Poškodbe in zastrupitve in zapleti priposegih			poškodbe zaradi nezgod

  1 Zlasti pri osebah z epilepsijo ali nagnjenostjo h konvulzijam.

  2 Zlasti pri bolnikih z anamnezo koronarne arterijske bolezni.

  3 Zvišane vrednosti alanin aminotransferaze in gama-glutamiltransferaze.

  Odvisnost od zdravila

  Ponavljajoča uporaba zdravila Adolax lahko povzroči odvisnost, tudi pri terapevtskih odmerkih. Tveganje za odvisnost od zdravila se lahko razlikuje glede na bolnikove individualne dejavnike tveganja, odmerek in trajanje opioidnega zdravljenja (glejte poglavje 4.4).

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih

  delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

  Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi zastrupitve

Glede na anamnezo bolnika se lahko preveliko odmerjanje zdravila Adolax odraža s simptomi, ki jih sprožita bodisi oksikodon (agonist opioidnih receptorjev) bodisi nalokson (antagonist opioidnih receptorjev). Med simptome prevelikega odmerjanja oksikodona sodijo mioza, depresija dihanja, somnolenca ki se stopnjuje do stuporja, hipotonija, bradikardija in hipotenzija. V hujših primerih se lahko pojavijo koma, nekardiogeni pljučni edem in cirkulacijska odpoved, in se lahko končajo s smrtnim izidom.

Pri prevelikem odmerjanju oksikodona so opazili toksično levkoencefalopatijo. Simptomi prevelikega odmerjanja pri samem naloksonu so malo verjetni.

Zdravljenje zastrupitve

Odtegnitvene simptome, ki so posledica prevelikega odmerjanja naloksona, moramo zdraviti simptomatsko v strogo nadzorovanem okolju.

Klinične simptome, ki kažejo na preveliko odmerjanje oksikodona, lahko zdravimo z antagonisti opioidov (npr. naloksonijev klorid 0,4–2 mg intravensko). Aplikacijo odmerka, če je treba, ponavljamo na 2 do 3 minute. Bolniku lahko dajemo tudi infuzijo 2 mg naloksonijevega klorida v 500 ml raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) ali raztopine glukoze 50 mg/ml (5 %) (0,004 mg/ml naloksona). Hitrost infuzije določimo glede na prej uporabljene bolusne odmerke in odziv bolnika.

Pretehtati je treba možnost izpiranja želodca.

Za zdravljenje cirkulatornega kolapsa, ki spremlja preveliko odmerjanje, moramo po potrebi uvesti podporne ukrepe (umetna ventilacija, kisik, vazopresorji in infuzije tekočin). Pri srčnem zastoju ali aritmijah sta včasih potrebni masaža srca ali defibrilacija. Po potrebi izvajamo umetno ventilacijo. Ohranjati moramo tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje.