Lanzul 15 mg trde gastrorezistentne kapsule

Lansoprazol je indiciran pri odraslih za:

• zdravljenje razjede dvanajstnika in želodca,

• zdravljenje refluksnega ezofagitisa,

• profilakso refluksnega ezofagitisa,

• eradikacijo bakterije Helicobacter pylori (H. pylori) pri sočasnem zdravljenju z ustreznimi antibiotiki za zdravljenje razjed, povezanih s H. pylori,

• zdravljenje benignih razjed dvanajstnika in želodca, povezanih z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID), pri bolnikih, pri katerih je potrebno neprekinjeno zdravljenje z NSAID,

• profilakso razjed dvanajstnika in želodca, povezanih z NSAID, pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje (glejte poglavje 4.2) in pri katerih je potrebno neprekinjeno zdravljenje z NSAID,

• simptomatsko bolezen gastroezofagealnega refluksa,

• Zollinger-Ellisonov sindrom.

Odmerjanje

Zdravljenje razjede dvanajstnika:

Priporočeni odmerek je 30 mg enkrat na dan v trajanju 2 tednov. Pri bolnikih, ki se ne pozdravijo v tem času, je treba zdravljenje z istim odmerkom nadaljevati še 2 tedna.

Zdravljenje razjede želodca:

Priporočeni odmerek je 30 mg enkrat na dan v trajanju 4 tednov. Razjeda se navadno zaceli v 4 tednih, vendar se pri bolnikih, ki se ne pozdravijo v tem času, zdravljenje lahko podaljša z istim odmerkom še za 4 tedne.

Refluksni ezofagitis:

Priporočeni odmerek je 30 mg enkrat na dan v trajanju 4 tednov. Pri bolnikih, ki se ne pozdravijo v tem času, se sme zdravljenje z istim odmerkom nadaljevati še 4 tedne.

Profilaksa refluksnega ezofagitisa:

15 mg enkrat na dan. Odmerek se po potrebi lahko poveča na 30 mg na dan.

Eradikacija bakterije Helicobacter pylori:

Pri iskanju ustreznega kombiniranega zdravljenja je treba upoštevati uradne lokalne smernice glede bakterijske rezistence, trajanja zdravljenja (najpogosteje 7 dni, vendar včasih 14 dni) in ustrezne uporabe antibiotikov.

Priporočeni odmerek je 30 mg zdravila Lanzul dvakrat na dan 7 dni v eni izmed naslednjih kombinacij:

klaritromicin 250–500 mg dvakrat na dan + amoksicilin 1 g dvakrat na dan; klaritromicin 250 mg dvakrat na dan + metronidazol 400–500 mg dvakrat na dan.

Pri uporabi kombinacije klaritromicina z zdravilom Lanzul in amoksicilinom ali metronidazolom se doseže do 90-odstotna eradikacija bakterije H. pylori.

Šest mesecev po uspešnem eradikacijskem zdravljenju je nevarnost ponovne okužbe majhna, zato ponovitev bolezni ni verjetna.

Proučili so tudi režim, ki vključuje 30 mg lansoprazola dvakrat na dan, 1 g amoksicilina dvakrat na dan in 400–500 mg metronidazola dvakrat na dan. Pri tej kombinaciji so opazili nižjo stopnjo eradikacije kot pri režimih s klaritromicinom. Kadar je lokalna stopnja rezistence na metronidazol

majhna, je lahko ta kombinacija primerna za osebe, ki pri eradikacijskem zdravljenju ne morejo jemati klaritromicina.

Zdravljenje benignih razjed dvanajstnika in želodca, povezanih z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID), pri bolnikih, pri katerih je potrebno neprekinjeno zdravljenje z NSAID:

30 mg enkrat na dan v trajanju 4 tednov. Pri bolnikih, ki ne okrevajo popolnoma, se zdravljenje lahko podaljša še za 4 tedne. Pri bolnikih z razjedami, ki se težko zacelijo, ali tveganjem zanje bo verjetno potrebno daljše zdravljenje ali večji odmerki ali oboje.

Profilaksa razjed dvanajstnika in želodca, povezanih z NSAID, pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje (kot je starost > 65 let ali razjeda dvanajstnika in želodca v anamnezi) in pri katerih je potrebno neprekinjeno zdravljenje z NSAID:

15 mg enkrat na dan. Če zdravljenje ni uspešno, je treba uporabiti odmerek 30 mg enkrat na dan.

Simptomatska bolezen gastroezofagealnega refluksa:

Priporočeni odmerek je 15 ali 30 mg na dan. Simptomi se hitro ublažijo. Morda bo potrebno

prilagajanje odmerka posamezniku. Če se simptomi ne ublažijo v 4 tednih zdravljenja z odmerkom 30 mg na dan, se priporočajo nadaljnje preiskave.

Zollinger-Ellisonov sindrom:

Priporočeni začetni odmerek je 60 mg enkrat na dan. Odmerek je treba prilagoditi vsakemu bolniku

posebej in zdravljenje nadaljevati, dokler je potrebno. Lahko se uporabljajo odmerki do 180 mg na dan. Če potrebni dnevni odmerek presega 120 mg, ga je treba razdeliti v dva odmerka.

Posebne skupine bolnikov

Okvara ledvic:

Bolnikom z okvaro delovanja ledvic ni treba prilagajati odmerka.

Okvara jeter:

Bolnike z zmerno do hudo boleznijo jeter je treba redno spremljati, priporoča pa se 50-odstotno zmanjšanje dnevnega odmerka (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Starostniki:

Zaradi zmanjšanega očistka lansoprazola pri starostnikih bo morda treba prilagoditi odmerek glede na potrebe vsakega bolnika posebej. Dnevni odmerek 30 mg se pri starostnikih ne sme preseči, razen

kadar obstajajo nujne klinične indikacije.

Pediatrična populacija

Klinični podatki so omejeni, zato uporaba zdravila Lanzul pri otrocih ni priporočena (glejte tudi poglavje 5.2), pomen ugotovitev študij na mladih živalih pa za ljudi trenutno ni znan (glejte poglavje 5.3). Zdravljenju otrok, mlajših od 1 leta, se je treba izogniti, saj podatki, ki so na voljo ne kažejo pozitivnih vplivov na zdravljenje gastroezofagealnega refluksa.

Način uporabe

Za najboljši učinek je treba zdravilo Lanzul jemati enkrat na dan, najbolje zjutraj, razen kadar se uporablja za eradikacijo H. pylori. Takrat ga je treba jemati dvakrat na dan, enkrat zjutraj in enkrat

zvečer. Zdravilo Lanzul je treba jemati vsaj 30 minut pred obrokom (glejte poglavje 5.2). Kapsule je treba pogoltniti cele, s tekočino.

Za bolnike, ki imajo težave s požiranjem, so študije in klinična praksa pokazale, da se za lažjo uporabo kapsule lahko odprejo in zrnca premešajo z malo vode ali jabolčnega/paradižnikovega soka ali pa se

potresejo na majhno količino mehke hrane (npr. jogurt, jabolčni pire). Kapsule se lahko odprejo in zrnca premešajo s 40 ml jabolčnega soka za uporabo z nazogastrično cevko (glejte poglavje 5.2). Zdravilo je treba uporabiti takoj po pripravi suspenzije ali zmesi.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Maligna neoplazma želodca

Kot pri drugih oblikah zdravljenja razjed je treba med zdravljenjem razjede želodca z lansoprazolom izključiti možnost malignega tumorja želodca, ker lahko lansoprazol prikrije simptome in prepreči pravočasno diagnosticiranje.

Zaviralci proteaze virusa HIV

Sočasne uporabe lansoprazola z zaviralci proteaze HIV, katerih absorpcija je odvisna od kislega

želodčnega pH-ja, kot sta npr. atazanavir in nelfinavir, ne priporočamo, ker se znatno zmanjša njihova biološka uporabnost (glejte poglavje 4.5).

Vpliv na absorpcijo vitamina B12

Lansoprazol lahko, kot vsa druga zdravila, ki zavirajo izločanje kisline, zmanjša absorpcijo vitamina B12 (ciankobalamin) zaradi hipo- oziroma aklorhidrije. To je treba upoštevati pri dolgotrajnem zdravljenju bolnikov z zmanjšanimi telesnimi zalogami ali z dejavniki tveganja za zmanjšano absorpcijo vitamina B12 (ciankobalamina) ali če so se pojavili značilni klinični simptomi.

Hipomagneziemija

Pri bolnikih, ki se z zaviralci protonske črpalke, kot je lansoprazol, zdravijo vsaj tri mesece, v večini primerov pa eno leto, so redko poročali o hudi hipomagneziemiji. Lahko se pojavijo resni simptomi hipomagneziemije, kot so utrujenost, tetanija, delirij, konvulzije, omotica in prekatna aritmija, vendar se lahko začnejo neopazno in jih zato spregledamo. Hipomagneziemija lahko povzroči hipokalciemijo in/ali hipokaliemijo (glejte poglavje 4.8). Pri večini bolnikov se je hipomagneziemija (in hipomagneziemija, povezana s hipokalciemijo in/ali hipokaliemijo) izboljšala po nadomeščanju magnezija in prekinitvi zdravljenja z zaviralcem protonske črpalke.

Pri bolnikih, ki bodo verjetno potrebovali dolgotrajno zdravljenje ali pa pri tistih, ki poleg zaviralcev protonske črpalke jemljejo digoksin ali zdravila, ki lahko povzročijo hipomagneziemijo (npr.

diuretiki), mora zdravstveno osebje razmisliti o merjenju koncentracij magnezija pred začetkom zdravljenja z zaviralcem protonske črpalke in nato občasno med zdravljenjem.

Okvara jeter

Pri bolnikih z zmerno do hudo jetrno okvaro je treba lansoprazol uporabljati previdno (glejte poglavji 4.2 in 5.2).

Bakterijske okužbe prebavil

Kot vsi zaviralci protonske črpalke lahko tudi lansoprazol poveča število bakterij, ki so običajno

prisotne v prebavilih. To lahko poveča tveganje za okužbe prebavil, ki jih povzročajo bakterije, kot so

Salmonella, Campylobacter in Clostridium difficile.

Pri bolnikih z razjedami želodca in dvanajstnika je treba upoštevati možnost okužbe z bakterijo

H. pylori kot etiološki dejavnik.

Če se lansoprazol uporablja v kombinaciji z antibiotiki pri eradikaciji bakterije H. pylori, je treba upoštevati tudi povzetke značilnosti teh antibiotikov.

Dolgotrajno zdravljenje

Zaradi omejenih podatkov o varnosti bolnikov na vzdrževalnem zdravljenju, ki traja dlje kot eno leto, je treba redno preverjati zdravljenje ter temeljito oceniti tveganje in koristi.

Motnje v prebavnem traktu

Pri bolnikih, ki jemljejo lansoprazol, so zelo redko poročali o primerih kolitisa. V primeru hude ali perzistentne driske ali obojega je treba pretehtati možnost prekinitve zdravljenja.

Sočasna uporaba z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili

Zdravljenje za preprečevanje peptičnih razjed pri bolnikih, ki potrebujejo neprekinjeno zdravljenje z nesteroidni antirevmatiki, je treba omejiti na bolnike z velikim tveganjem (npr. predhodne krvavitve, perforacija ali razjeda v prebavilih, starost, sočasna uporaba zdravil, ki povečajo verjetnost neželenih učinkov v zgornjih prebavilih [npr. kortikosteroidi ali antikoagulanti], prisotnost resnega dejavnika

komorbidnosti ali dolgotrajna uporaba največjih priporočenih odmerkov nesteroidnih antirevmatikov).

Zlomi kosti

Zaviralci protonske črpalke, zlasti če jih uporabljamo v velikih odmerkih in dolgo časa (več kot eno leto), lahko rahlo povečajo celokupno tveganje za zlom kolka, zapestja ali hrbtenice, predvsem pri starostnikih ali pri bolnikih pri katerih obstajajo drugi znani dejavniki tveganja. Opazovalne študije

kažejo, da lahko zaviralci protonske črpalke za 10 do 40 % povečajo skupno tveganje za zlom. Del

tega povečanja je lahko posledica drugih dejavnikov tveganja. Bolniki, pri katerih obstaja tveganje za osteoporozo, morajo biti deležni ustrezne obravnave v skladu s trenutnimi kliničnimi smernicami in morajo zaužiti zadostno količino vitamina D in kalcija.

Resni neželeni učinki na koži (SCAR)

V povezavi z lansoprazolom so z neznano pogostostjo poročali o resnih neželenih učinkih na koži

(SCAR), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN) in reakcijo na zdravilo z eozinofilijo ter sistemskimi simptomi (DRESS), ki so lahko življenjsko nevarni ali smrtni (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba opozoriti na znake in simptome ter jih pozorno spremljati glede kožnih reakcij. Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba lansoprazol nemudoma ukiniti in razmisliti o alternativnem zdravljenju.

Subakutni kožni eritematozni lupus (SCLE)

Zaviralci protonske črpalke so povezani z zelo redkimi primeri SCLE. Če se na koži pojavijo lezije, zlasti na predelih, ki so izpostavljeni soncu, in če jih spremlja artralgija, mora bolnik takoj poiskati

zdravniško pomoč, zdravnik pa mora razmisliti o prenehanju zdravljenja z zdravilom Lanzul. Če se je SCLE pojavil pri predhodnem zdravljenju z zaviralcem protonske črpalke, lahko to poveča tveganje za pojav SCLE pri uporabi drugih zaviralcev protonske črpalke.

Vpliv na laboratorijske preiskave

Zvišana raven kromogranina A (CgA) lahko ovira preiskave glede nevroendokrinih tumorjev. Da bi to preprečili, je treba vsaj pet dni pred meritvami CgA prekiniti zdravljenje z zdravilom Lanzul (glejte

poglavje 5.1). Če se ravni CgA in gastrina po začetnem merjenju ne vrneta v referenčno območje, je treba meritve ponoviti 14 dni po prekinitvi zdravljenja z zaviralcem protonske črpalke.

Ledvična okvara

Pri bolnikih, ki so jemali lansoprazol, so opazili akutni tubulointersticijski nefritis (TIN), ki se lahko pojavi kadar koli med zdravljenjem z lansoprazolom (glejte poglavje 4.8). Akutni tubulointersticijski nefritis lahko napreduje v odpoved ledvic.

V primeru suma na TIN je treba prenehati z jemanjem lansoprazola in nemudoma začeti ustrezno zdravljenje.

Saharoza

Zdravilo Lanzul vsebuje saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni "brez natrija".

Učinki lansoprazola na druga zdravila

Zdravila, katerih absorpcija je odvisna od pH

Lansoprazol lahko vpliva na absorpcijo drugih zdravil, pri katerih je pH v želodcu pomembna determinanta peroralne uporabnosti.

Zaviralci proteaze HIV:

Sočasne uporabe lansoprazola z zaviralci proteaze HIV, katerih absorpcija je odvisna od kislega

želodčnega pH-ja, kot sta npr. atazanavir in nelfinavir, ne priporočamo, ker se znatno zmanjša njihova biološka uporabnost (glejte poglavje 4.4).

Ketokonazol in itrakonazol:

Prisotnost želodčne kisline poveča absorpcijo ketokonazola in itrakonazola iz prebavil. Odmerjanje lansoprazola lahko zmanjša koncentracijo ketokonazola in itrakonazola pod terapevtsko raven, zato se je treba kombinaciji teh zdravil izogibati.

Digoksin:

Sočasna uporaba lansoprazola in digoksina lahko poveča ravni digoksina v plazmi. Zato je treba ob začetku in koncu zdravljenja z lansoprazolom kontrolirati ravni digoksina v plazmi in odmerek digoksina po potrebi prilagoditi.

Metotreksat:

Sočasna uporaba z visokimi odmerki metotreksata lahko poveča vrednosti ter podaljša čas serumske koncentracije metotreksata in/ali njegovega presnovka, kar ima lahko za posledico toksičnost metotreksata. V shemah zdravljenja, kjer se uporabljajo visoki odmerki metotreksata, je morda treba razmisliti o začasni ukinitvi lansoprazola.

Varfarin:

Sočasna uporaba lansoprazola 60 mg in varfarina ni vplivala na farmakokinetiko varfarina ali na vrednosti INR-ja. Vendar pa so o povečanih vrednostih INR-ja in podaljšanju protrombinskega časa poročali pri bolnikih, ki so sočasno jemali zaviralce protonske črpalke in varfarin. Povečanje vrednosti INR-ja in podaljšanje protrombinskega časa ima lahko za posledico nenormalne krvavitve in celo

smrt. Bolnike, ki se sočasno zdravijo z lansoprazolom in varfarinom, je morda treba spremljati glede povečanih vrednostih INR-ja in podaljšanja protrombinskega časa, še zlasti ob uvedbi ali zaključku sočasnega zdravljenja ter ob neredni uporabi lansoprazola

Zdravila, ki jih presnavljajo encimi P450

Lansoprazol lahko poveča koncentracije zdravil, ki jih presnavlja CYP3A4, v plazmi. Sočasna uporaba lansoprazola z zdravili, ki jih presnavlja ta encim in ki imajo ozko terapevtsko okno, zahteva previdnost.

Teofilin:

Lansoprazol zmanjša koncentracijo teofilina v plazmi, kar lahko zmanjša pričakovani klinični učinek odmerka. Ob sočasni uporabi lansoprazola in teofilina je treba bolnika spremljati.

Takrolimus:

Sočasna uporaba z lansoprazolom poveča koncentracijo takrolimusa (substrat encimov CYP3A in P-gp) v plazmi. Izpostavljenost lansoprazolu je povečala povprečno izpostavljenost takrolimusu do 81 %. Ob začetku in koncu sočasnega zdravljenja z lansoprazolom se priporoča spremljanje koncentracije takrolimusa v plazmi.

Zdravila, ki jih transportira P-glikoprotein

Opazili so, da lansoprazol in vitro zavira transportno beljakovino P-glikoprotein (P-gp). Klinični pomen tega ni znan.

Učinki drugih zdravil na lansoprazol

Zdravila, ki zavirajo CYP2C19

Fluvoksamin:

Pri uporabi kombinacije lansoprazola in fluvoksamina, ki zavira CYP2C19, je treba pretehtati možnost zmanjšanja odmerka lansoprazola. Koncentracije lansoprazola v plazmi se povečajo do štirikrat.

Zdravila, ki inducirajo delovanje CYP2C19 in CYP3A4

Induktorji encimov, ki vplivajo na CYP2C19 in CYP3A4, kot sta rifampicin in šentjanževka

(Hypericum perforatum), lahko precej zmanjšajo koncentracijo lansoprazola v plazmi.

Druga zdravila

Sukralfat, antacidi:

Sukralfat in antacidi lahko zmanjšajo biološko uporabnost lansoprazola, zato je treba lansoprazol vzeti vsaj eno uro po uporabi teh zdravil.

Klinično pomembnih interakcij med lansoprazolom in nesteroidnimi antirevmatiki niso ugotovili, vendar formalnih študij interakcij niso opravili.

Nosečnost

Podatkov o uporabi lansoprazola pri nosečnicah je malo. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj.

Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi lansoprazola bolje izogibati. Dojenje

Ni znano, ali se lansoprazol izloča v materino mleko. Študije na živalih so pokazale, da se lansoprazol

izloča v mleko.

Pri odločitvi, ali nadaljevati ali prekiniti dojenje oziroma ali nadaljevati ali prekiniti zdravljenje z lansoprazolom, je treba upoštevati korist dojenja za otroka in korist zdravljenja z lansoprazolom za žensko.

Plodnost

Podatkov o vplivu lansoprazola na plodnost pri ljudeh ni. Lansoprazol ni vplival na plodnost podganjih samcev ali samic.

Lahko se pojavijo neželeni učinki, kot so omotica, vrtoglavica, motnje vida in somnolenca (glejte poglavje 4.8). V takih razmerah je zmožnost odzivanja lahko zmanjšana.

Tabelarni seznam neželenih učinkov

Pogostnost neželenih učinkov je definirana kot:

• zelo pogosti (≥ 1/10),

  - pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),

  - občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100),

  - redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000),

  - zelo redki (< 1/10.000),

• neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

  V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

  PogostnostOrganski sistem

  Pogosti

  Občasni

  Redki

  Zelo redki

  Neznana pogostnost

  PogostnostOrganski sistem	Pogosti	Občasni	Redki	Zelo redki	Neznana pogostnost
  Bolezni krvi in limfatičnega sistema		Trombocitope-nija*,eozinofilija, levkopenija*	Anemija	Agranulocitoza*, pancitopenija*
  Bolezni imunskegasistema				Anafilaktični šok*
  Presnovne in prehranske motnje					Hiponatriemija,Hipomagnezi-emija* Hipokalciemij a*ϯ in Hipokaliemija*ϯ
  Psihiatrične motnje		Depresija	Insomnija, halucinacije,konfuznost		Vidne halucinacije
  Bolezni živčevja	Glavobol, omotica		Nemir, vrtoglavica, parestezija, somnolenca,tremor
  Očesne bolezni			Motnje vida
  Bolezni prebavil	Navzea, driska,bolečine v trebuhu, zaprtje, bruhanje, flatulenca, suha usta ali grlo, polipi fundičnihžlez (benigni)		Glositis, kandidoza požiralnika,pankreatitis, motnjeokušanja	Kolitis*, stomatitis
  Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov	Zvišane ravni jetrnihencimov		Hepatitis, zlatenica
  Bolezni kože in podkožja	Urtikarija, srbenje, izpuščaj		Petehije, purpura, izguba las, multiformni eritem,občutljivost za svetlobo	Steven-Johnsonov sindrom*, toksična epidermalna nekroliza*	Subakutni kožni eritematozni lupus* (glejte poglavje 4.4) in reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimisimptomi

  PogostnostOrganski sistem	Pogosti	Občasni	Redki	Zelo redki	Neznana pogostnost
  Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva		Artralgija, mialgija, zlom kolka, zapestja ali hrbtenice(glejte poglavje 4.4)
  Bolezni sečil			Tubulointerstic ijski nefritis(z možnim napredovanje m v odpovedledvic)
  Motnjereprodukcije in dojk			Ginekomastija
  Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije	Utrujenost	Edem	Zvišana telesna temperatura, hiperhidroza, angioedem, anoreksija,impotenca
  Preiskave				Zvišane ravni holesterola intrigliceridov, hiponatriemija

  * Postmarketinški dogodki

  ϯ Hipokalciemija in/ali hipokaliemija je lahko povezana s pojavom hipomagneziemije (glejte poglavje 4.4)

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

  Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

  Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Učinki prevelikega odmerjanja lansoprazola pri človeku niso znani (čeprav je akutna toksičnost verjetno majhna), zato ni mogoče dati navodil za zdravljenje. V preskušanjih so brez pomembnih

neželenih učinkov uporabili peroralne odmerke do 180 mg in intravenske do 90 mg lansoprazola na dan.

Možni simptomi prevelikega odmerjanja lansoprazola so v poglavju 4.8.

Če se sumi na preveliko odmerjanje, je treba bolnika skrbno spremljati. S hemodializo se ne odstrani

pomembna količina lansoprazola. Po potrebi se priporoča izpiranje želodca, uporaba aktivnega oglja in simptomatsko zdravljenje.