Gopten 4 mg trde kapsule

Blaga do zmerna hipertenzija.

Omejeno črpalno delovanje levega srčnega prekata po miokardnem infarktu.

Zdravilo Gopten dokazano izboljša preživetje po miokardnem infarktu pri bolnikih z disfunkcijo levega prekata (iztisni delež ≤ 35 %), simptomi srčnega popuščanja ali brez njih in/ali rezidualno ishemijo ali brez nje.

Dolgoročno zdravljenje z zdravilom Gopten bistveno zmanjša celotno srčnožilno umrljivost. Bistveno zmanjša tudi tveganje za nenadno smrt in pojav hudega ali odpornega srčnega popuščanja.

Odmerjanje

Odrasli Hipertenzija

Priporočeni začetni odmerek za odrasle, ki ne jemljejo diuretikov, nimajo kongestivnega srčnega popuščanja in nimajo okvare ledvic ali jeter, je od 0,5 mg do 1 mg in vse do 2 mg v enem dnevnem odmerku. Bolniki črne rase običajno potrebujejo začetni odmerek 2 mg. Odmerek 0,5 mg doseže

terapevtski odziv le pri manjšini bolnikov. Odmerek je treba podvajati korakoma v presledkih od 2 do

4 tedne, upoštevaje bolnikov odziv, in sicer do največ 4 mg v enem dnevnem odmerku.

Običajni razpon vzdrževalnih odmerkov je od 1 do 2 mg na dan v enem dnevnem odmerku. Če se bolnik ne odzove dovolj niti na odmerek 4 mg zdravila Gopten, pride v poštev kombinirano zdravljenje (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.5 in 5.1).

Disfunkcija levega prekata po miokardnem infarktu

Po miokardnem infarktu je treba terapijo začeti že tretji dan. Zdravljenje je treba začeti z dnevnim odmerkom 0,5 mg. Odmerek je treba postopoma povečevati do največ 4 mg v enem dnevnem odmerku. Forsirano titriranje je mogoče začasno prekiniti, odvisno od prenašanja, npr. simptomatske hipotenzije.

V primeru hipotenzije je treba natančno preveriti vsa sočasno uporabljana hipotenzivna zdravila, npr. vazodilatatorje, vključno z nitrati in diuretiki, in njihov odmerek zmanjšati, če je to mogoče.

Odmerek zdravila Gopten naj bi zmanjšali le, če predhodni ukrepi niso učinkoviti ali niso izvedljivi.

Starejši bolniki

Odmerek za starejše bolnike je enak kot za odrasle. Starejšim bolnikom z normalnim delovanjem ledvic in jeter odmerka ni treba zmanjšati. Previdnost je potrebna pri starejših bolnikih, ki sočasno uporabljajo diuretike, imajo kongestivno srčno popuščanje ali okvaro ledvic ali jeter. Odmerek je treba titrirati, kot je potrebno za obvladanje krvnega tlaka.

Predhodno diuretično zdravljenje

Da bi zmanjšali verjetnost simptomatske hipotenzije, je treba pri bolnikih, ki jih ogroža stimuliran sistem renin-angiotenzin (npr. bolnikih s pomanjkanjem vode in natrija), uporabo diuretika prekiniti od 2 do 3 dni pred začetkom zdravljenja z 0,5 mg trandolaprila. Pozneje je mogoče diuretik znova vpeljati, če je potrebno.

Srčno popuščanje

Pri hipertenzivnih bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem (s spremljajočo okvaro ledvic ali brez nje) so po zdravljenju z zaviralci ACE opažali simptomatsko hipotenzijo. Pri takšnih bolnikih je treba zdravljenje začeti z odmerkom 0,5 mg zdravila Gopten enkrat na dan pod natančnim zdravniškim nadzorom v bolnišnici.

Bolniki z okvaro ledvic

Pri bolnikih z očistkom kreatinina med 30 in 70 ml/min (0,5 do 1,17 ml/s) so priporočeni odmerki, kakršni so običajni za odrasle in starejše. Pri teh bolnikih prilagoditev odmerka ni potrebna.

Pri bolnikih z očistkom kreatinina pod 30 ml/min (0,5 ml/s)) je priporočljivo zmanjšati začetni odmerek (npr. začetni odmerek 0,5 mg) in ga postopoma zviševati do doseženega želenega učinka. Pri teh bolnikih mora zdravljenje potekati pod natančnim zdravniškim nadzorom.

Pri bolnikih z ledvičnim očistkom nad 30 ml/h prilagoditev začetnega odmerka ni potrebna.

Dializa: Ni zanesljivo znano, ali se trandolapril ali trandolaprilat odstranita z dializo. Vendar je mogoče pričakovati, da lahko dializa iz obtoka odstrani aktivno skupino, trandolaprilat, in tako poslabša urejenost krvnega tlaka. Zato je treba bolnikov krvni tlak med dializo natančno kontrolirati, odmerek trandolaprila pa prilagoditi, če je potrebno.

Bolniki z okvaro jeter

Pri bolnikih s hudo okvaro delovanja jeter je presnovni očistek matičnega zdravila trandolaprila in aktivnega presnovka trandolaprilata zmanjšan. To močno poveča koncentracijo trandolaprila, v manjši

meri pa tudi koncentracijo trandolaprilata v plazmi. Zdravljenje z zdravilom Gopten je zato treba začeti z

odmerkom 0,5 mg enkrat na dan pod natančnim zdravniškim nadzorom.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Gopten pri otrocih nista bili dokazani. Način uporabe

Za peroralno uporabo.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1, ali kateri

  koli drug zaviralec ACE v anamnezi.

• Preobčutljivost, vključno z angioedemom, povezana z zdravljenjem z zaviralci ACE. Dedni/idiopatski angioedem.

• Aortna stenoza ali obstrukcija iztočnega trakta.

• Drugo in tretje trimesečje nosečnosti (glejte poglavji 4.4 in 4.6).

• Uporaba pri otrocih.

• Sočasna uporaba zdravila Gopten in zdravil, ki vsebujejo aliskiren, je kontraindicirana pri bolnikih s sladkorno boleznijo ali z okvaro ledvic (hitrost glomerulne filtracije

  < 60 ml/min/1,73 m2) (glejte poglavji 4.5 in 5.1).

• Sočasna uporaba s kombinacijo sakubitril/valsartan. Trandolaprila se ne sme uvesti prej kot po preteku 36 ur od prejema zadnjega odmerka kombinacije sakubitril/valsartan (glejte tudi poglavji 4.4 in 4.5).

Anafilaktoidne reakcije

Desenzibilizacija

Anafilaktoidne reakcije (v nekaterih primerih življenjsko nevarne) se lahko razvijejo pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zaviralce ACE in desenzibilizacijsko zdravljenje proti živalskim strupom.

Afereza LDL (lipoproteinov majhne gostote)

Opazili so življenjsko nevarne anafilaktoidne reakcije pri bolnikih na aferezi LDL, ki so sočasno prejemali zaviralce ACE.

Okvarjeno delovanje ledvic

Pri bolnikih z očistkom kreatinina manj kot 30 ml/min (0,5 ml/s) je lahko potreben manjši odmerek trandolaprila; njihovo delovanje ledvic je potrebno skrbno spremljati.

Pri bolnikih z insuficienco ledvic, kongestivnim srčnim popuščanjem, enostransko ali obojestransko stenozo ledvične arterije pri solitarni ledvici ter pri bolnikih po presaditvi ledvice obstaja tveganje za okvaro delovanja ledvic.

Med sočasno uporabo trandolaprila in diuretika se lahko pri nekaterih bolnikih s hipertenzijo in brez očitne prej obstoječe ledvične bolezni pojavi zvišanje sečnine v krvi in kreatinina v serumu. Lahko se pojavi proteinurija. Poleg tega je treba pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic upoštevati tveganje za hiperkaliemijo, zato je treba redno kontrolirati njihovo elektrolitsko stanje.

Bolniki z renovaskularno hipertenzijo

Zaviralci ACE so lahko uporabni, dokler ni prizadeto zdravljenje renovaskularne hipertenzije ali dokler tega ni potrebno uvesti. Tveganje za hudo arterijsko hipotenzijo in okvaro ledvic je povečano, kadar so

bolniki s prej obstoječo enostransko ali obojestransko stenozo ledvične arterije zdravljeni z zaviralcem ACE. Diuretiki lahko še dodatno povečajo tveganje. Lahko pride do odpovedi ledvic z le majhnimi spremembami kreatinina v serumu, celo pri bolnikih z enostransko stenozo ledvične arterije. Pri teh bolnikih je potrebno z zdravljenjem pričeti v bolnišnici pod skrbnim zdravniškim nadzorom, z majhnimi odmerki in skrbnim prilagajanjem le-teh. V prvih tednih zdravljenja je potrebno prekiniti zdravljenje z diuretiki in spremljati delovanje ledvic ter kalij v serumu.

Splošno

Pri nekaterih bolnikih, ki se že zdravijo z diuretiki, še posebej, če je bilo to zdravljenje uvedeno pred kratkim, je lahko na začetku zdravljenja s trandolaprilom padec krvnega pritiska prekomeren.

Okvarjeno delovanje jeter

Trandolapril je predzdravilo, ki se v aktivno obliko presnovi v jetrih. Zato je pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter potrebna posebna previdnost in jih je treba natančno nadzirati.

Simptomatska hipotenzija

V redkih primerih so pri bolnikih z nezapleteno hipertenzijo po prvem odmerku trandolaprila ali povečanju odmerka trandolaprila opažali simptomatsko hipotenzijo. Ta je verjetnejša pri bolnikih s pomanjkanjem volumna ali soli zaradi dolgotrajnega diuretičnega zdravljenja, omejevanja soli v prehrani, dialize, driske ali bruhanja. Zato je treba pri takšnih bolnikih pred začetkom zdravljenja s trandolaprilom prenehati zdravljenje z diuretiki ter odpraviti pomanjkanje volumna in/ali soli.

Podobno velja tudi za bolnike z ishemično boleznijo srca ali z možgansko-žilno boleznijo, pri katerih lahko prekomeren padec krvnega pritiska povzroči miokardni infarkt ali možgansko-žilni dogodek.

Operacije/anestezija

Pri bolnikih, podvrženih operacijam, ali med anestezijo z zdravili, ki povzročijo hipotenzijo, lahko

trandolapril zavre nastajanje angiotenzina II sekundarno po kompenzacijskem sproščanju renina.

Agranulocitoza in depresija kostnega mozga

Pri bolnikih, ki so se zdravili z zaviralci ACE, so opazili agranulocitozo in depresijo kostnega mozga. Te reakcije so pogostejše pri bolnikih z okvaro ledvic, zlasti če imajo kolagensko žilno bolezen. Pri bolnikih s kolagensko žilno boleznijo (npr. eritematoznim lupusom ali sklerodermo), zlasti takšnih z okvarjenim delovanjem ledvic in sočasno terapijo, predvsem s kortikosteroidi in antimetaboliti, je treba razmisliti o rednih kontrolah števila levkocitov in koncentracije beljakovin v urinu.

Serumski kalij

Zaviralci ACE lahko povzročijo hiperkaliemijo, ker zavirajo sproščanje aldosterona. Učinek pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic navadno ni znaten. Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in/ali pri bolnikih, ki jemljejo prehranska dopolnila s kalijem (vključno z nadomestki soli), diuretike, ki varčujejo s kalijem, trimetoprim ali kotrimoksazol, poznan tudi kot trimetoprim/sulfametoksazol, in zlasti antagoniste aldosterona ali antagoniste angiotenzinskih receptorjev, pa se lahko pojavi hiperkaliemija. Pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce ACE, je treba diuretike, ki varčujejo s kalijem, in antagoniste angiotenzinskih receptorjev uporabljati previdno in pri njih spremljati kalij v serumu in delovanje ledvic (glejte

poglavje 4.5).

Med dejavniki tveganja za nastanek hiperkaliemije so tudi druga zdravila, ki lahko povzročijo porast kalija v serumu (npr. heparin), sočasna uporaba sredstev za zdravljenje hipokaliemije, diabetes mellitus in/ali disfunkcija levega prekata po miokardnem infarktu.

Preobčutljivost/Angioedem

Trandolapril lahko povzroči angioedem, ki vključuje otekanje obraza, udov, jezika, glotisa in/ali grla. Pokazalo se je, da zaviralci ACE pogosteje povzročijo angioedem pri črnih bolnikih kot pri ne-črnih bolnikih.

Sočasna uporaba zaviralcev ACE s kombinacijo sakubitril/valsartan je kontraindicirana zaradi povečanega tveganja za angioedem. Zdravljenja s kombinacijo sakubitril/valsartan se ne sme uvesti prej kot 36 ur po zadnjem odmerku trandolaprila. Zdravljenja s trandolaprilom se ne sme uvesti prej kot 36 ur po zadnjem odmerku kombinacije sakubitril/valsartan (glejte poglavji 4.3 in 4.5).

Sočasna uporaba zaviralcev ACE z racekadotrilom, zaviralci mTOR (mTOR - mammalian Target of Rapamycin) (npr. sirolimusom, everolimusom, temsirolimusom) in vildagliptinom lahko privede do povečanega tveganja za angioedem (npr. otekanja dihalnih poti ali jezika, z okvaro dihal ali brez nje) (glejte poglavje 4.5). Pri bolnikih, ki že prejemajo zaviralec ACE, je na začetku uporabe racekadotrila, zaviralcev mTOR (npr. sirolimusa, everolimusa, temsirolimusa) in vildagliptina potrebna previdnost.

Pri bolnikih, ki se zdravijo z zaviralci ACE, so poročali tudi o pojavu intestinalnega angioedema. Na to je potrebno pomisliti pri bolnikih, ki jemljejo trandolapril in imajo abdominalne bolečine (z ali brez navzee ali bruhanja).

Bolniki, pri katerih se pojavi angioedem, morajo takoj prekiniti zdravljenje in treba jih je nadzorovati,

dokler edem ne mine.

Angioedem obraza ponavadi mine sam od sebe. Edem, ki poleg obraza zajame tudi glotis, je lahko smrtno nevaren, ker obstaja tveganje za zaporo dihalnih poti.

Pri angioedemu jezika, glotisa ali grla je treba takoj dati 0,3 - 0,5 ml raztopine adrenalina (1:1000) subkutano in hkrati uporabiti druge ustrezne terapevtske ukrepe.

Previdnost je potrebna pri bolnikih z anamnezo idiopatskega angioedema. Če je bil angioedem neželena reakcija na zaviralec ACE, je zdravilo Gopten kontraindicirano (glejte poglavje 4.3).

Kašelj

Med zdravljenjem z zaviralci ACE se lahko pojavi suh, neproduktiven kašelj, ki po prenehanju uporabe zaviralca ACE izgine.

Dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS)

Obstajajo dokazi, da sočasna uporaba zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena poveča tveganje za hipotenzijo, hiperkaliemijo in zmanjšano delovanje ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic). Dvojna blokada sistema RAAS s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena zato ni priporočljiva (glejte poglavji 4.5 in 5.1). Če je zdravljenje z dvojno blokado res nujno, sme potekati le pod nadzorom specialista in s pogostimi natančnimi kontrolami delovanja ledvic, elektrolitov in krvnega tlaka.

Pri bolnikih z diabetično nefropatijo se zaviralcev ACE in antagonistov receptorjev angiotenzina II ne sme uporabljati sočasno.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost trandolaprila pri otrocih nista raziskani.

Nosečnost

Zdravljenja z zaviralci ACE se ne sme začeti med nosečnostjo. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čimprej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen, če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z zaviralci ACE nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z zaviralci ACE takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje (glejte poglavji 4.3 in 4.6).

Dedne bolezni

Zdravilo vsebuje laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorbcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na kapsulo, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.

Zdravljenje z diuretiki

Kombinirana uporaba z diuretiki ali drugimi antihipertenzivi lahko stopnjuje antihipertenzivni odziv na trandolapril. Adrenergične zaviralce smete uporabljati v kombinaciji s trandolaprilom le pod natančnim nadzorom.

Diuretiki, ki varčujejo s kalijem, prehranska dopolnila s kalijem ali nadomestki soli, ki vsebujejo kalij

Čeprav serumski kalij običajno ostane v normalnih mejah, se pri nekaterih bolnikih, zdravljenih s trandolaprilom, lahko pojavi hiperkaliemija. Diuretiki, ki varčujejo s kalijem (npr. spironolakton, triamteren ali amilorid), prehranska dopolnila s kalijem ali nadomestki soli, ki vsebujejo kalij, lahko povzročijo znatno povečanje kalija v serumu. Pri sočasni uporabi trandolaprila z drugimi zdravili, ki povečajo kalij v serumu, kot sta trimetoprim in kotrimoksazol (trimetoprim/sulfametoksazol), je potrebna previdnost, saj je za trimetoprim znano, da deluje kot diuretik, ki varčuje s kalijem, podobno kot amilorid. Zato kombinacija trandolaprila z zgoraj omenjenimi zdravili ni priporočljiva. Če je sočasna uporaba indicirana, jih je treba uporabljati previdno in pogosto spremljati kalij v serumu.

V randomizirani, s placebom kontrolirani študiji z vzporednimi skupinami TRAndolapril Cardiac Evaluation (TRACE) pri bolnikih, ki so preživeli akutni miokardni infarkt s preostalo sistolično disfunkcijo levega prekata, so opazili hiperkaliemijo kot neželeni učinek pri 5 % (0,2 % povezano) in 3 % (nepovezano) bolnikov v skupinah s trandolaprilom in placebom, v tem zaporedju. Osemdeset (80 %) bolnikov v tej študiji je prejelo diuretike (glejte poglavje 4.4).

Zdravilo Gopten lahko zmanjša izgubljanje kalija, ki ga povzročijo tiazidni diuretiki.

Ciklosporin

Pri sočasni uporabi zaviralcev ACE s ciklosporinom se lahko pojavi hiperkaliemija. Priporočljivo je

spremljanje kalija v serumu.

Heparin

Pri sočasni uporabi zaviralcev ACE s heparinom se lahko pojavi hiperkaliemija. Priporočljivo je

spremljanje kalija v serumu.

Antidiabetična zdravila

Tako kot velja za vse zaviralce ACE, lahko sočasna uporaba antidiabetičnih zdravil (insulina ali peroralnih antidiabetikov) povzroči močnejši učinek na znižanje glukoze v krvi in s tem poveča tveganje za hipoglikemijo.

Litij

Zdravilo Gopten lahko zmanjša izločanje litija. Koncentracijo litija v serumu je treba nadzirati.

Zdravila, ki povečujejo tveganje za angioedem

Sočasna uporaba zaviralcev ACE s kombinacijo sakubitril/valsartan je kontraindicirana, ker povečuje tveganje za angioedem (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Sočasna uporaba zaviralcev ACE z racekadotrilom, zaviralci mTOR (npr. sirolimusom, everolimusom, temsirolimusom) in vildagliptinom lahko privede do povečanega tveganja za angioedem (glejte poglavje 4.4).

Ostalo

Pri bolnikih, zdravljenih z zaviralci ACE, so opisane anafilaktoidne reakcije na visokopretočne poliakrilonitrilne membrane, ki se uporabljajo pri hemodializi. Ko predpisujete zaviralce ACE bolnikom na ledvični dializi, se je treba tej kombinaciji izogibati, tako kot to velja za druga antihipertenzivna zdravila iz te kemične skupine.

Kot pri vseh antihipertenzivnih zdravilih lahko uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil zmanjša antihipertenzivni učinek trandolaprila. V primeru dodajanja nesteroidnih protivnetnih zdravil ali prekinitve le-teh, je pri bolnikih, ki jemljejo trandolapril, potreben večji nadzor krvnega tlaka.

Zaviralci ACE lahko povečajo hipotenzivni učinek nekaterih inhalacijskih anestetikov in hipnotikov.

Alopurinol, citostatiki in imunosupresivi, sistemski kortikosteroidi ter prokainamid lahko povečajo tveganje za levkopenijo, če se uporabljajo sočasno z zaviralci ACE.

Antacidi lahko zmanjšajo biološko uporabnost zaviralcev ACE. Alkohol poveča tveganje za hipotenzijo.

Simpatikomimetiki lahko zmanjšajo antihipertenzivni učinek zaviralcev ACE. Bolnike je treba skrbno

nadzorovati.

Tako kot pri vseh antihipertenzivih, kombinacija z nevroleptiki ali tricikličnimi antidepresivi poveča tveganje za ortostatsko hipotenzijo.

Pri bolnikih z disfunkcijo levega prekata po miokardnem infarktu niso opazili kliničnih interakcij, ko je bil trandolapril uporabljen sočasno s trombolitiki, acetilsalicilno kislino, antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, zaviralci kalcijevih kanalčkov, nitrati, antikoagulanti ali digoksinom.

Pri sočasni uporabi trandolaprila in cimetidina niso opazili klinično pomembnih interakcij.

Zlato: Poročali so o nitritoidni reakciji (simptomi vključujejo rdečico obraza, navzeo, bruhanje in hipotenzijo) pri bolnikih, ki sočasno prejemajo injekcije zlata (natrijev aurotiomalat) in zaviralce ACE.

Podatki kliničnih preskušanj so pokazali, da je dvojna blokada sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS) s hkratno uporabo zaviralcev ACE, antagonistov receptorjev angiotenzina II ali aliskirena povezana z večjo pogostnostjo neželenih učinkov, npr. hipotenzije, hiperkaliemije in zmanjšanega delovanja ledvic (vključno z akutno odpovedjo ledvic) kot uporaba enega samega zdravila, ki deluje na RAAS (glejte poglavja 4.3, 4.4. in 5.1).

Nosečnost

Uporaba zaviralcev ACE v prvem trimesečju nosečnosti ni priporočljiva (glejte poglavje 4.4). Uporaba

zaviralcev ACE je kontraindicirana v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Epidemiološki podatki niso pokazali teratogenega učinka pri nosečnicah, ki so bile v prvem trimesečju nosečnosti izpostavljene zaviralcem ACE, vendar pa majhnega povečanja tveganja ni možno izključiti. Pri bolnicah, ki načrtujejo nosečnost, je treba čimprej preiti na alternativno antihipertenzivno zdravljenje z uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo v nosečnosti; razen če se oceni, da je nadaljnje zdravljenje z zaviralci ACE nujno. Ob potrjeni nosečnosti je treba zdravljenje z zaviralci ACE takoj prekiniti in, če je primerno, začeti alternativno zdravljenje.

Znano je, da izpostavljenost zaviralcem ACE v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti lahko povzroči fetotoksične učinke pri človeku (zmanjšano delovanje ledvic, oligohidramnij, zapoznela zakostenitev lobanje) in toksične učinke pri novorojenčku (odpoved ledvic, hipotenzija, hiperkaliemija) (glejte poglavje 5.3).

V primeru izpostavljenosti zaviralcem ACE od drugega trimesečja nosečnosti dalje se priporoča ultrazvočni pregled lobanje in delovanja ledvic.

Dojenčke, katerih matere so prejemale zaviralce ACE, je treba pozorno spremljati zaradi možnosti pojava hipotenzije (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Dojenje

Ker podatkov o uporabi trandolaprila med dojenjem ni na voljo, trandolapril ni priporočljiv in so primernejša alternativna zdravljenja z bolj uveljavljenim varnostnim profilom za uporabo med dojenjem, predvsem pri dojenju novorojenčka ali nedonošenčka.

Plodnost

Ni podatkov.

Glede na farmakološke lastnosti trandolaprila ni pričakovati posebnega učinka. Vendar lahko zaviralci ACE nekaterim osebam poslabšajo sposobnost vožnje in upravljanja strojev, zlasti na začetku zdravljenja, pri prehodu z drugih zdravil ali med sočasnim pitjem alkoholnih pijač. Zato več ur po prvem odmerku ali poznejših povečanjih odmerka ni priporočljivo, da bolnik vozi ali upravlja stroje.

Preglednica z neželenimi učinki

O naštetih neželenih učinkih so poročali med klinično fazo, v obdobju trženja zdravila ali v kliničnih

študijah faze IV.

Pogostnost je opredeljena na naslednji način: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000).

Kadar pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti, je pogostnost podana kot: neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).

*Označuje neželene učinke razreda zaviralcev ACE

**Hipotenzija ima opredeljeno pogostnost pri bolnikih z disfunkcijo levega prekata po miokardnem infarktu iz študija TRACE (n=876): ‘’pogosto’’. Pri bolnikih iz kliničnih študij hipertenzije (n=2520) pa ima opredeljeno pogostnost ‘’občasno’’.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Simptomi prevelikega odmerjanja so huda hipotenzija, šok, stupor, bradikardija, elektrolitske motnje in okvara ledvic. Po zaužitju prevelikega odmerka je potrebno bolnika skrbno spremljati, najbolje v enoti intenzivne nege. Potrebno je pogosto merjenje elektrolitov in kreatinina v serumu. Postopki zdravljenja so odvisni od tega, kako hudi so simptomi. Če je prišlo do zaužitja pred kratkim, so potrebni ukrepi, usmerjeni v izločanje trandolaprila (npr. bruhanje, spiranje želodca, vnos absorbentov in natrijevega sulfata).

V primeru simptomatske hipotezije je potrebno bolnika namestiti v položaj za šok in čim prej ko je mogoče, začeti z zdravljenjem s fiziološko raztopino soli ali drugimi oblikami plazma ekspanderjev. Premisliti je potrebno o zdravljenju z angiotenzinom II. Bradikardija ali hude vazovagalne reakcije je potrebno zdraviti z atropinom. Premisliti je potrebno o zdravljenju s srčnim vzpodbujevalnikom. Ni znano, ali se trandolaprilat lahko izloča iz telesa s hemodializo.

Zdravljenje

Ni specifičnega protistrupa za preveliko odmerjanje trandolaprila.