EBEPOSID 20 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje

Rak mod

Zdravilo EBEPOSID je v kombinaciji z drugimi odobrenimi kemoterapevtiki indicirano kot zdravljenje prve izbire ponavljajočega ali odpornega raka mod pri odraslih.

Drobnocelični pljučni rak

Zdravilo EBEPOSID je v kombinaciji z drugimi odobrenimi kemoterapevtiki indicirano za zdravljenje drobnoceličnega pljučnega raka pri odraslih.

Hodgkinov limfom

Zdravilo EBEPOSID je v kombinaciji z drugimi odobrenimi kemoterapevtiki indicirano za zdravljenje Hodgkinovega limfoma pri odraslih in pediatričnih bolnikih.

Ne-Hodgkinov limfom

Zdravilo EBEPOSID je v kombinaciji z drugimi odobrenimi kemoterapevtiki indicirano za zdravljenje ne-Hodgkinovega limfoma pri odraslih in pediatričnih bolnikih.

Akutna mieloblastna levkemija

Zdravilo EBEPOSID je v kombinaciji z drugimi odobrenimi kemoterapevtiki indicirano za zdravljenje akutne mieloblastne levkemije pri odraslih in pediatričnih bolnikih.

Gestacijska trofoblastna neoplazija

Zdravilo EBEPOSID je v kombinaciji z drugimi odobrenimi kemoterapevtiki indicirano kot zdravljenje prve in druge izbire gestacijske trofoblastne neoplazije z visokim tveganjem pri odraslih.

Rak jajčnikov

Zdravilo EBEPOSID je v kombinaciji z drugimi odobrenimi kemoterapevtiki indicirano za zdravljenje neepitelijskega raka jajčnikov pri odraslih.

Zdravilo EBEPOSID je indicirano za zdravljenje na platino odpornega/refraktarnega epitelijskega raka jajčnikov pri odraslih.

Zdravljenje z zdravilom EBEPOSID lahko uvede in nadzira le usposobljen zdravnik, ki ima izkušnje z uporabo zdravil za zdravljenje novotvorb (glejte poglavje 4.4).

Odmerjanje

Odrasli

Priporočeni odmerek zdravila EBEPOSID pri odraslih bolnikih je 50 do 100 mg/m²/dan (ekvivalent etopozida), 1. do 5. dan ali 100 do 120 mg/m², 1., 3. in 5. dan na vsake 3 do 4 tedne v kombinaciji z drugimi zdravili, odobrenimi za uporabo pri zdravljeni bolezni. Odmerjanje zdravila je treba prilagoditi glede na možne mielosupresivne učinke drugih zdravil, ki se uporabljajo v kombiniranem zdravljenju, ali glede na učinke predhodne radioterapije ali kemoterapije (glejte poglavje 4.4), ki so morda zmanjšali rezervo kostnega mozga. Odmerke, ki sledijo začetnemu odmerku, je treba prilagoditi, če je število nevtrofilcev pod 0,5 x10⁹/l več kot 5 dni. Poleg tega je treba odmerek prilagoditi, če se pojavijo zvišana telesna temperatura, okužbe ali če je število trombocitov nižje od 25 x 10⁹ celic/l razen v primeru, ko je število celic zmanjšano zaradi same bolezni. Odmerke, ki sledijo začetnemu odmerku, je treba prilagoditi, če se pojavijo neželeni učinki 3. ali 4. stopnje toksičnosti ali če je ledvični očistek nižji od 50 ml/min. Če je očistek kreatinina 15 do 50 ml/min, je priporočljivo zmanjšanje odmerka za 25 %.

Previdnostni ukrepi pri dajanju: Pri ravnanju in pripravi raztopine zdravila EBEPOSID je potrebna previdnost, tako kot velja za vse potencialno toksične spojine. Pojavijo se lahko kožne reakcije, povezane z naključno izpostavljenostjo zdravilu EBEPOSID. Priporočljiva je uporaba rokavic. Če pride raztopina zdravila EBEPOSID v stik s kožo ali sluznico, je treba kožo takoj umiti z milom in vodo, sluznico pa izprati z vodo (glejte poglavje 6.6).

Starejša populacija

Pri starejših bolnikih (starost > 65 let) prilagajanje odmerka ni potrebno, razen zmanjšanja na osnovi delovanja ledvic (glejte poglavje 5.2).

Pediatrična populacija

Hodgkinov limfom; ne-Hodgkinov limfom; akutna mieloblastna levkemija

Zdravilo EBEPOSID so pri pediatričnih bolnikih uporabljali v razponu od 75 do 150 mg/m²/dan (ekvivalent etopozida) 2 do 5 dni v kombinaciji z drugimi zdravili z delovanjem na novotvorbe. Za ustrezen režim zdravljenja je treba upoštevati trenutne lokalne smernice zdravljenja.

Rak jajčnikov; drobnocelični pljučni rak; gestacijska trofoblastna neoplazija; rak mod

Varnost in učinkovitost zdravila EBEPOSID pri otrocih, mlajših od 18 let, še nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavju 5.2, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.

Okvara ledvic

Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic je treba, glede na izmerjeni očistek kreatinina, razmisliti o naslednji prilagoditvi začetnega odmerka.

Pri bolnikih z očistkom kreatinina, manjšim od 15 ml/min, ki so na dializi, bo morda potrebno nadaljnje zmanjšanje odmerka, saj je pri teh bolnikih očistek etopozida dodatno zmanjšan (glejte poglavje 4.4).

Naslednji odmerki pri zmerni in hudi okvari ledvic so odvisni od bolnikovega prenašanja etopozida in

kliničnega učinka (glejte poglavje 4.4). Ker se etopozid in njegovi presnovki ne dializirajo, ga je mogoče dajati pred hemodializo in po njej (glejte poglavje 4.9).

Način uporabe

Etopozid se daje v počasni intravenski infuziji (običajno v obdobju 30 do 60 minut) (glejte poglavje 4.4). Za navodila glede rekonstitucije in redčenja zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Sočasno cepljenje proti rumeni mrzlici ali cepljenje z drugimi cepivi z živimi virusi je kontraindicirano pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom (glejte poglavje 4.5).

Dojenje (glejte poglavje 4.6).

Zdravljenje z zdravilom EBEPOSID lahko uvede in nadzira le usposobljen zdravnik, ki ima izkušnje z uporabo zdravil za zdravljenje novotvorb. Zdravnik mora pred uporabo zdravila EBEPOSID ovrednotiti potrebo in koristnost zdravljenja glede na tveganje za neželene učinke. Večina neželenih učinkov je reverzibilnih, če jih odkrijemo dovolj zgodaj. Če se pojavijo hudi neželeni učinki, je potrebno zmanjšati odmerek ali prekiniti zdravljenje in po zdravnikovi presoji uvesti korektivne ukrepe. Ponovno zdravljenje z zdravilom EBEPOSID uvedemo previdno in po presoji bolnikove potrebe po nadaljnjem zdravljenju, pri tem pa skrbno pazimo, da se neželeni učinki ne bi ponovili.

Mielosupresija

Mielosupresija, ki omejuje nadaljnje odmerjanje, je najpomembnejši neželeni učinek zdravila EBEPOSID. Po dajanju etopozida so poročali o smrti zaradi mielosupresije. Bolnike je treba skrbno in pogosto spremljati glede znakov mielosupresije med in po zdravljenju z zdravilom EBEPOSID. Pred začetkom zdravljenja in pred vsakim naslednjim odmerkom zdravila EBEPOSID je treba izmeriti naslednje hematološke parametre: število trombocitov, hemoglobin, število levkocitov in diferencialno krvno sliko. Če je bolnik pred pričetkom zdravljenja z etopozidom prejemal radioterapijo ali kemoterapijo, je potreben ustrezen časovni zamik terapije, ki omogoči okrevanje kostnega mozga. Zdravila EBEPOSID se ne sme dajati bolnikom s številom nevtrofilcev pod 1,5 x10⁹ celic/l ali s številom trombocitov pod 100 x10⁹ celic/l, razen v primeru, ko je število celic zmanjšano zaradi maligne bolezni. Odmerke, ki sledijo začetnemu odmerku, je treba prilagoditi, če je število nevtrofilcev pod 0,5 x10⁹/l več kot 5 dni ali se pojavita tudi zvišana telesna temperatura ali okužba, če je število trombocitov pod 25 x 10⁹ celic/l, če se pojavi kateri od neželenih učinkov 3. ali 4. stopnje toksičnosti ali če je ledvični očistek nižji od 50 ml/min.

Po uporabi se lahko pojavi huda mielosupresija, katere posledica so lahko okužbe ali krvavitve. Bakterijske okužbe morajo biti pod nadzorom pred pričetkom zdravljenja z zdravilom EBEPOSID.

Sekundarna levkemija

Pri bolnikih, ki so bili zdravljeni s kemoterapevtiki, in pri katerih je režim zdravljenja vključeval tudi etopozid, so opisali pojav akutne levkemije, ki se je pojavila z ali brez mielodisplastičnega sindroma. Niti skupno tveganje niti predispozicijski dejavniki, ki vplivajo na pojav sekundarne levkemije, niso znani. Domneva se, da na nastanek sekundarne levkemije vplivata tako režim odmerjanja kot celotna količina prejetega etopozida, vendar pomen teh dveh dejavnikov ni bil jasno določen.

Pri nekaterih bolnikih s sekundarno levkemijo, ki so se zdravili z epipodofilotoksini, so opazili okvaro kromosoma 11q23. Enako okvaro so opazili tudi pri bolnikih s sekundarno levkemijo, ki so se zdravili s kemoterapevtiki, pri katerih v režimu zdravljenja niso vključevali epipodofilotoksinov in pa pri bolnikih, ki so za levkemijo zboleli na novo. Še ena značilnost, povezana s sekundarno levkemijo pri bolnikih, ki so se zdravili z epipodofilotoksini, je kratka latentna doba s povprečnim časom do razvoja levkemije približno 32 mesecev.

Preobčutljivost

Zdravnik mora biti pozoren na možnost anafilaktične reakcije pri zdravljenju z zdravilom EBEPOSID, ki se kaže kot mrzlica, zvišana telesna temperatura, tahikardija, bronhospazem, dispneja in hipotenzija, in se lahko konča s smrtjo. Zdravljenje je simptomatsko. Zdravljenje z zdravilom EBEPOSID je treba takoj ukiniti, po presoji zdravnika pa uporabiti zdravila za zvišanje krvnega tlaka, kortikosteroide, antihistaminike in plazemske ekspanderje.

Hipotenzija

Zdravilo EBEPOSID se sme dajati le v počasni intravenski infuziji (običajno v obdobju od 30 do 60 minut), saj so poročali o hipotenziji kot možnem neželenem učinku hitrega intravenskega injiciranja.

Reakcija na mestu injiciranja

Med dajanjem zdravila EBEPOSID se lahko pojavijo reakcije na mestu infundiranja. Zaradi možnosti za ekstravazacijo je treba mesto infundiranja med dajanjem zdravila natančno kontrolirati glede infiltracije.

Nizke vrednosti serumskih albuminov

Majhne koncentracije serumskih albuminov so povezane s povečano izpostavljenostjo etopozidu. Bolniki z majhnimi koncentracijami serumskih albuminov so posebej dovzetni za neželene učinke etopozida.

Okvarjeno delovanje ledvic

Pri bolnikih z zmerno (CrCl = 15 do 50 ml/min) ali hudo (CrCl < 15 ml/min) okvaro ledvic, ki so na hemodializi, je treba etopozid dajati v zmanjšanem odmerku (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih z zmerno in hudo okvaro ledvic je treba izmeriti hematološke parametre in razmisliti o prilagoditvah odmerka v nadaljnjih ciklih glede na hematološko toksičnost in klinični učinek.

Okvarjeno delovanje jeter

Pri bolnikih z okvaro jeter je treba redno nadzorovati delovanje jeter. Pri teh bolnikih namreč obstaja tveganje za kopičenje zdravila.

Sindrom tumorske lize

O sindromu tumorske lize (ki je bil včasih smrten) so poročali po uporabi etopozida skupaj z drugimi kemoterapevtiki. Potrebno je natančno spremljanje bolnikov za zaznavo zgodnjih znakov sindroma tumorske lize, še posebej pri bolnikih z dejavniki tveganja, kot so na zdravljenje občutljivi obsežni tumorji in ledvična odpoved. Razmisliti je treba tudi o ustreznih preventivnih ukrepih pri bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za tovrsten zaplet zdravljenja.

Mutageni potencial

Glede na možno mutageno delovanje etopozida, morajo tako moški kot ženske uporabljati učinkovito kontracepcijo med zdravljenjem in do 6 mesecev po njem. Bolnikom, ki želijo spočeti otroka po prenehanju zdravljenja, se priporoča genetsko svetovanje. Etopozid lahko zmanjša plodnost pri moških, zato je, zaradi možnosti kasnejšega očetovstva, priporočljiv odvzem in hramba sperme (glejte poglavje 4.6).

Posebna opozorila o pomožnih snoveh

Zdravilo EBEPOSID vsebuje 260,6 mg etanola v 1 ml. Pri odmerku etopozida 120 mg/m² in telesni površini 1,6 m² bi bolnik prejel 2,5 g etanola. To je treba upoštevati, če se z etopozidom zdravi bolnike, ki imajo v anamnezi zlorabo alkohola ali bolnike, ki prejemajo disulfiram.

Zdravilo EBEPOSID vsebuje pomožno snov polisorbat 80. Pri nedonošenčkih se je pojavil življenje ogrožajoč sindrom odpovedi jeter in ledvic, poslabšanje pljučne funkcije, trombocitopenija in ascites v povezavi z zdravilom vitamina E v obliki injekcij, ki je vseboval polisorbat 80.

Ker zdravilo EBEPOSID 20 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje vsebuje tudi benzilalkohol, ga ne smete dajati nedonošenčkom in novorojenčkom. Lahko povzroči toksične reakcije in anafilaktoidne reakcije pri dojenčkih in otrocih do 3 let starosti.

Sočasna uporaba z zdravili, ki vsebujejo npr. propilenglikol ali etanol, lahko privede do kopičenja etanola in povzroči neželene učinke, zlasti pri majhnih otrocih, pri katerih je sposobnost presnove majhna oz. še

nerazvita.

Učinki drugih zdravil na farmakokinetiko etopozida

Veliki odmerki ciklosporina v plazemski koncentraciji nad 2000 µg/l, so med sočasno uporabo s peroralnim etopozidom povečali izpostavljenost etopozidu (AUC) za 80 %, njegov celotni telesni očistek pa so zmanjšali za 38 % v primerjavi s samim etopozidom.

Sočasno zdravljenje s cisplatinom je povezano z zmanjšanjem celotnega telesnega očistka etopozida.

Sočasno zdravljenje s fenitioinom je povezano s povečanim očistkom zdravila EBEPOSID in z njegovo zmanjšano učinkovitostjo. Tudi druga protiepileptična zdravila, ki inducirajo encime, so lahko povezana s povečanim očistkom etopozida in z njegovo zmanjšano učinkovitostjo.

Pri uporabi etopozida z zdravili, ki lahko zmanjšajo njegovo učinkovitost, je potrebna previdnost.

In vitro je vezava na plazemske beljakovine 97 %. Fenilbutazon, natrijev salicilat in acetilsalicilna kislina lahko izpodrinejo etopozid, ki je vezan na plazemske beljakovine.

Učinek etopozida na farmakokinetiko drugih zdravil

Sočasno dajanje antiepileptikov in zdravila EBEPOSID lahko vodi do zmanjšanega nadzora nad konvulzijami zaradi medsebojnega vpliva zdravil na farmakokinetiko medsebojnih delovanj med zdravili.

Sočasno dajanje varfarina in etopozida lahko povzroči porast internacionalnega normaliziranega razmerja (INR). Priporočljivo je natančno kontroliranje INR.

Medsebojno delovanje na farmakodinamiko

V povezavi z uporabo cepiva proti rumeni mrzlici obstaja večje tveganje za sistemsko vakcinalno bolezen s smrtnim izidom. Cepiva z živimi virusi so pri imunosupresiranih bolnikih kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

V primeru predhodne ali sočasne uporabe drugih zdravil s podobnim mielosupresivnim delovanjem, kot ga ima etopozid, je mogoče pričakovati aditivne ali sinergistične učinke (glejte poglavje 4.4).

V predkliničnih poskusih so poročali o navzkrižni odpornosti med antraciklini in etopozidom.

Pediatrična populacija

Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.

Ženske v rodni dobi/kontracepcija pri moških in ženskah

Med zdravljenjem z etopozidom morajo ženske v rodni dobi uporabljati učinkovito kontracepcijo za preprečitev zanositve. Dokazano je, da je etopozid teratogen pri miših in podganah (glejte poglavje 5.3). Glede na mutageni potencial etopozida morajo tako bolniki kot bolnice med zdravljenjem in še 6 mesecev po koncu zdravljenja uporabljati učinkovito kontracepcijsko zaščito (glejte poglavje 4.4). Če oseba po koncu zdravljenja želi imeti otroka, je priporočljivo genetsko svetovanje.

Nosečnost

Podatkov o uporabi etopozida pri nosečnicah ni oziroma so omejeni. Študije na živalih so pokazale toksičen vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Na splošno lahko etopozid škoduje plodu, če ga dajemo nosečnicam. Zdravila EBEPOSID se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen kadar klinično stanje nosečnice zahteva zdravljenje z etopozidom. Bolnicam v rodni dobi je treba med zdravljenjem odsvetovati nosečnost. Ženske v rodni dobi morajo uporabljati učinkovito kontracepcijo med zdravljenjem in še 6 mesecev po koncu zdravljenja. Če se zdravilo uporablja med nosečnostjo ali če bolnica med zdravljenjem zanosi, jo je treba opozoriti na možne škodljive učinke za plod.

Dojenje

Etopozid se izloča v materino mleko. Obstaja možnost resnih neželenih učinkov, ki jih etopozid lahko povzroči pri dojenem otroku. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prekinitvijo zdravljenja z zdravilom EBEPOSID, pri čemer je treba upoštevati korist dojenja za otroka in pomembnost zdravljenja za mater (glejte poglavje 4.3).

Benzilalkohol se verjetno izloča v materino mleko in ga lahko dojenček peroralno zaužije. Plodnost

Etopozid lahko zmanjša plodnost pri moških, zato je, zaradi možnosti kasnejšega očetovstva, priporočljiv

odvzem in hramba sperme.

Študij o vplivu zdravila EBEPOSID na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli. Etopozid lahko povzroči neželene učinke, ki vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja strojev, na primer utrujenost, somnolenca, slabost, bruhanje, kortikalna slepota, preobčutljivostne reakcije s hipotenzijo. Bolnikom, pri katerih se pojavijo takšni neželeni učinki, je treba svetovati naj ne vozijo ali upravljajo strojev.

Povzetek varnostnega profila

Mielosupresija, ki je omejujoč dejavnik za velikost odmerka, je najpomembnejši toksični učinek, povezan z zdravljenjem z zdravilom EBEPOSID. V kliničnih študijah, kjer so bolnikom dajali etopozid v monoterapiji v skupnem odmerku ≥ 450 mg/m², so bili najpogostejši neželeni učinki vseh resnosti levkopenija (91 %), nevtropenija (88 %), anemija (72 %), trombocitopenija (23 %), astenija (39 %), slabost in/ali bruhanje (37

%), alopecija (33 %) in mrzlica in/ali povišana telesna temperatura (24 %). Povzetek neželenih učinkov v preglednici

V kliničnih študijah z etopozidom in v obdobju trženja zdravil z etopozidom so poročali o naslednjih neželenih učinkih. Neželeni učinki so navedeni po organskih sistemih in po pogostnosti. Kategorije pogostnosti so opredeljene z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1.000 do <1/100), redki (≥1/10.000 do <1/1.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Opis izbranih neželenih učinkov

V spodnjih odstavkih navedene incidence neželenih dogodkov, prikazane kot povprečni odstotek, izvirajo iz študij, v katerih so zdravilo EBEPOSID uporabljali kot monoterapijo.

Hematološka toksičnost

Po uporabi etopozida je bila opisana mielosupresija (glejte poglavje 4.4) s smrtnim izidom. Ob znakih mielosupresije je najpogosteje potrebno omejiti odmerek. Okrevanje kostnega mozga je po navadi popolno do 20. dneva in o kumulativni toksičnosti niso poročali.

Najmanjše število granulocitov in trombocitov se po navadi pojavi od 10 do 14 dni po uporabi etopozida, odvisno od poti uporabe in sheme zdravljenja. Po intravenski uporabi se najnižje vrednosti praviloma pojavijo prej kot po peroralni uporabi.

Pri zdravljenju z etopozidom so levkopenijo opažali pri 91 % in hudo levkopenijo (manj kot 1 x10⁹ celic/l) pri 17 %. Z etopozidom so trombocitopenijo opažali pri 23 % in hudo trombocitopenijo (manj kot 50 x10⁹ celic/l) pri 9 %. Pri bolnikih z nevtropenijo, zdravljenih z etopozidom, so bile zelo pogosto zabeležene tudi povišana telesna temperatura in okužbe.

Poročali so o krvavitvah.

Toksični učinki na prebavila

Glavna toksična učinka etopozida na prebavila sta bila navzea in bruhanje. Navzeo in bruhanje je po navadi mogoče obvladovati z antiemetiki.

Alopecija

Reverzibilna alopecija, ki včasih napreduje do popolne plešavosti, se je pojavila pri do 44 % bolnikov, zdravljenih z etopozidom.

Hipotenzija

Po hitri intravenski uporabi etopozida so poročali o prehodni hipotenziji, ki ni bila povezana s kardiotoksičnostjo ali elektrokardiografskimi spremembami. Hipotenzija se po navadi odzove na prenehanje infundiranja etopozida in/ali drugo podporno zdravljenje, kot je ustrezno. Ob ponovnem začetku dajanja infuzije mora biti infundiranje počasnejše.

Hipotenzije, ki bi se pojavila naknadno niso opazili.

Hipertenzija

V kliničnih študijah z etopozidom so poročali o pojavu hipertenzije. Če se bolnikom, ki prejemajo etopozid, pojavi klinično pomembna hipertenzija, je potrebno uvesti ustrezno podporno zdravljenje.

Preobčutljivost

Med intravenskim dajanjem etopozida ali takoj po njem so bile opisane anafilaktične reakcije. Vloga koncentracije ali hitrosti infundiranja pri nastanku anafilaktičnih reakcij je negotova. Krvni tlak se po navadi normalizira v nekaj urah po prenehanju infuzije. Anafilaktične reakcije se lahko pojavijo med začetnim odmerkom etopozida.

Pri 3 % bolnikov, ki so bili zdravljeni z etopozidom, so poročali o pojavu anafilaktičnih reakcij, ki se kažejo z mrzlico, tahikiardijo, bronhospazmom, dispnejo, diaforezo, pireksijo, pruritusom, hipertenzijo ali hipotenzijo, sinkopo, navzeo in bruhanjem. Pri 2 % bolnikov so poročali o zardevanju obraza, pri 3

% pa o kožnih izpuščajih. Te reakcije so se običajno takoj odzvale na prekinitev infundiranja in uvedbo zdravil za zvišanje krvnega tlaka, kortikosteroidov, antihistaminikov ali plazemskih ekspanderjev, ki se jih uporabi po potrebi.

Pri zdravljenju z etopozidom so poročali o akutnih reakcijah z bronhospazmom, ki so se končale s smrtjo. Poročali so tudi o apneji s spontanim ponovnim začetkom dihanja po prekinitvi infundiranja.

Metabolični zapleti

Po uporabi etopozida skupaj z drugimi kemoterapevtiki so poročali o sindromu tumorske lize (včasih s smrtnim izidom) ( glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija

Pričakuje se, da je varnostni profil zdravila pri pediatrični populaciji podoben kot pri odraslih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana, tel: +386 (0)8 2000

500, faks: +386 (0)8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.

Skupni odmerki od 2,4 g/m² do 3,5 g/m², uporabljeni intravensko v treh dneh, so povzročili hud

mukozitis in mielotoksičnost. Pri bolnikih, ki so prejemali intravenske odmerke etopozida, večje od priporočenih, so poročali o metabolični acidozi in o primerih resnih hepatotoksičnih učinkov. Podobne toksičnosti je mogoče pričakovati ob uporabi peroralne oblike zdravila. Specifičnega antidota ni. Zdravljenje mora zato biti simptomatsko in podporno, bolnike pa je treba natančno nadzorovati.

Etopozid in njegovi presnovki se ne dializirajo.