Doporio 25 mg/250 mg tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
- △
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
levodopa 250 mg / 1 tableta
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC

Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Doporio 25 mg/250 mg
Odmerjanje
Optimalni odmerek karbidope/levodope je treba določiti individualno z natančno titracijo. Razmerje med karbidopo in levodopo v tabletah zdravila Doporio je 1:4 ali 1:10 (Doporio 25 mg/100 mg, Doporio 25 mg/250 mg).
Za odmerke, ki s tem zdravilom niso izvedljivi, glejte druga odobrena zdravila, ki vsebujejo levodopo in karbidopo.
Splošne opombe: Odmerjanje je treba prilagoditi individualnim potrebam bolnika. Prilagoditi je lahko potrebno tako posamezni odmerek zdravila kakor tudi pogostnost jemanja zdravila.
Študije kažejo, da karbidopa zmanjša delovanje periferne dopa-dekarboksilaze pri dnevnih odmerkih 70 – 100 mg. Bolniki, ki dobivajo manjše odmerke karbidope, so bolj nagnjeni k slabosti in bruhanju.
Med jemanjem zdravila Doporio se lahko nadaljuje z jemanjem standardnih antiparkinsonikov, razen same levodope, vendar bo morda treba njihovo odmerjanje prilagoditi.
Običajni začetni odmerek: Priporočeni začetni odmerek je ena tableta zdravila Doporio 25 mg/100 mg trikrat na dan. Dnevni odmerek karbidope je v tem primeru 75 mg. Odmerjanje se lahko poveča z
dodajanjem ene tablete režimu odmerjanja vsak dan ali vsak drugi dan, kot je potrebno, dokler skupni dnevni odmerek ne ustreza osmim tabletam zdravila Doporio 25 mg/100 mg tablete.
Učinek zdravila je opaziti v enem dnevu, občasno pa že po enem odmerku. Polni učinek odmerka je običajno dosežen v sedmih dneh. Ob samostojni uporabi levodope pa v nekaj tednih ali mesecih.
Vzdrževalno zdravljenje: Zdravljenje je treba prilagoditi individualno in glede na želeni terapevtski odziv. Za optimalno zaviranje periferne dopa-dekarboksilacije levodope je potreben odmerek karbidope vsaj 70 – 100 mg/dan.
Če je potrebno se lahko odmerek zdravila Doporio 25 mg/100 mg tablete poveča za eno tableto vsak dan ali vsak drugi dan na največ osem tablet na dan. Kadar je potreben večji odmerek levodope, je treba 25 mg/250 mg tablete nadomestiti z odmerkom ene tablete trikrat ali štirikrat na dan. Če je potrebno, se lahko odmerek 25 mg/250 mg tablet poveča za eno tableto vsak dan ali vsak drugi dan na največ osem tablet na dan. Izkušenj s skupnim dnevnim odmerkom karbidope, večjim od 200 mg, je malo.
Prekinitev zdravljenja: Če je treba zdravljenje z zdravilom Doporio začasno prekiniti, npr. pred anestezijo, je treba ponovno uvesti običajni dnevni odmerek, takoj ko je mogoča peroralna uporaba zdravila.
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost pri otrocih nista bili dokazani, zato zdravila Doporio ne priporočamo otrokom, mlajšim od 18 let.
Način uporabe peroralno
Preobčutljivost na učinkovini ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Uporaba neselektivnih zaviralcev monoaminooksidaze (zaviralcev MAO) je kontraindicirana z uporabo karbidope/levodope. Zdravljenje z zaviralci MAO je treba prekiniti vsaj dva tedna pred začetkom zdravljenja s karbidopo/levodopo. Karbidopa/levodopa se lahko sočasno uporablja s
selektivnimi zaviralci MAO-B (npr. selegilinijev klorid) v odmerkih, ki jih priporočajo proizvajalci teh zdravil (glejte poglavje 4.5 Druga zdravila).
Stanja, pri katerih so adrenergični agonisti kontraindicirani, npr. feokromocitom, hipertiroidizem, Cushingov sindrom, hude bolezni srca in ožilja.
Karbidopa/levodopa se ne sme dajati bolnikom z glavkomom zaprtega zakotja.
Ker levodopa lahko aktivira maligni melanom, se karbidopa/levodopa ne sme dajati bolnikom s sumljivimi nediagnosticiranimi kožnimi lezijami ali bolnikom z melanomom v anamnezi.
Karbidopa/levodopa se ne priporoča za zdravljenje ekstrapiramidnih simptomov, ki so posledica jemanja zdravil.
Tako kot levodopa lahko karbidopa/levodopa povzroči nehotene gibe in psihiatrične motnje.
Predpostavlja se, da so ti učinki posledica povečane koncentracije dopamina v možganih, nadaljevanje zdravljenja s karbidopo/levodopo pa lahko povzroči ponovitev simptomov. V takšnih primerih bo morda potrebno odmerek zmanjšati. Vse bolnike je treba skrbno spremljati glede znakov sprememb
duševnega stanja, zgodnje depresije in s tem povezanimi samomorilnimi nagnjenji. Previdnost je potrebna pri zdravljenju bolnikov s psihozo v anamnezi ali s trenutno psihozo.
Previdnost je potrebna pri sočasni uporabi psihofarmakov in tablet karbidope/levodope (glejte poglavje 4.5).
Previdnost je potrebna pri uporabi karbidope/levodope pri bolnikih s hudo srčno-žilno ali pljučno boleznijo, bronhialno astmo, ledvično, jetrno ali endokrinološko boleznijo ali z anamnezo peptične razjede (zaradi tveganja za krvavitev v zgornjih prebavilih) ali s konvulzijami.
Tako kot pri uporabi levodope je potrebna tudi previdnost pri dajanju karbidope/levodope bolnikom z anamnezo nedavnega miokardnega infarkta, ki imajo atrijske, ventrikularne ali nodalne aritmije. V takšnih primerih je treba na začetku zdravljenja in med prilagajanjem odmerka skrbno spremljati delovanje srca.
Karbidopa/levodopa se lahko uporablja previdno pri bolnikih s kroničnim glavkomom odprtega zakotja, pod pogojem, da je intraokularni tlak dobro nadzorovan in da se bolnika med zdravljenjem skrbno spremlja glede morebitnih sprememb.
V povezavi z nenadno prekinitvijo zdravljenja z antiparkinsonskimi zdravili so opazili sindrom, podoben nevroleptičnemu malignemu sindromu, vključno z okorelostjo mišic, zvišano telesno temperaturo, duševnimi spremembami in zvišano ravnjo kreatin kinaze v serumu. Zato je treba
bolnikovo stanje skrbno spremljati, če se odmerek karbidope/levodope nenadoma zmanjša ali pa se zdravljenje prekine, zlasti če bolnik uporablja nevroleptike.
Epizode zaspanosti in spanja podnevi: Pri uporabi levodope so opazili somnolenco in epizode spanja (glejte poglavje 4.8). V zelo redkih primerih so poročali o nenadnih epizodah spanja čez dan, v nekaterih primerih brez zavedanja ali predhodnih simptomov. Bolnike je treba o tem obvestiti in jim
svetovati, naj bodo med zdravljenjem z levodopo previdni pri vožnji motornih vozil ali pri upravljanju strojev. Bolniki, ki so doživeli somnolenco in/ali nenadne epizode spanja, se morajo izogibati vožnji motornih vozil in upravljanju strojev.
Tako kot pri zdravljenju z levodopo je med dolgotrajnim zdravljenjem priporočljivo redno spremljanje delovanja jeter, hematopoeze, srca in ožilja ter ledvic (glejte poglavje 4.8).
Če je potrebna splošna anestezija se lahko zdravljenje s karbidopo/levodopo nadaljuje dokler je
dovoljeno peroralno uživanje tekočin in zdravil. Če je zdravljenje prekinjeno, se lahko nadaljuje z dajanjem običajnega dnevnega odmerka, takoj ko je bolnik sposoben peroralnega jemanja zdravila.
Melanom: Epidemiološke študije so pokazale, da imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo večje tveganje (približno 2- do 6-krat) za razvoj melanoma v primerjavi s splošno populacijo. Ali je
povečano tveganje posledica Parkinsonove bolezni ali drugih dejavnikov, kot so npr. zdravila za zdravljenje Parkinsonove bolezni, še niso raziskali.
Iz zgoraj navedenih razlogov bolnikom in zdravstvenim delavcem svetujemo, naj med uporabo karbidope/levodope za katero koli indikacijo, pogosto in redno spremljajo bolnikovo kožo glede morebitnih znakov melanoma. Najbolje bi bilo, da strokovnjak (na primer dermatolog) občasno pregleda bolnikovo kožo.
Sindrom motene regulacije dopamina (DDS – Dopamine Dysregulation Syndome) je odvisnostna motnja, ki povzroči pretirano uporabo zdravila, kar so opazili pri nekaterih bolnikih, zdravljenih s
kombinacijo karbidope in levodope. Pred uvedbo zdravljenja je treba bolnike in negovalce opozoriti o možnem tveganju za razvoj DDS (glejte tudi poglavje 4.8).
Motnje nadzora impulzov: Bolnikovo stanje je treba redno spremljati, da bi odkrili morebitne motnje nadzora impulzov (glejte poglavje 4.8). Bolnike in njihove skrbnike je treba obvestiti, da se pri bolnikih, ki jemljejo dopaminske agoniste ali drugo dopaminergično zdravilo, ki vsebuje levodopo, kot je karbidopa/levodopa, lahko pojavijo vedenjski simptomi, povezani z motnjami nadzora impulzov (kot so patološko igranje iger na srečo, povečan libido, hiperseksualnost, kompulzivno zapravljanje ali nakupovanje, prenajedanje in kompulzivno hranjenje). Če se pojavijo takšni simptomi, je priporočljivo ponovno oceniti zdravljenje.
Ortostatska hipotenzija: Karbidopa/levodopa lahko povzroči ortostatsko hipotenzijo. Zato je treba karbidopo/levodopo dajati previdno bolnikom, ki jemljejo druga zdravila, ki lahko povzročijo ortostatsko hipotenzijo (glejte tudi poglavji 4.5 in 4.8).
Pomožna snov
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni ‘brez natrija’.
Previdnost je potrebna pri uporabi karbidope/levodope v kombinaciji z naslednjimi zdravili:
Antidepresivi
Zaviralci monoaminooksidaze so kontraindicirani pri bolnikih, zdravljenih s karbidopo/levodopo (glejte poglavje 4.3). V nekaterih redkih primerih je bila sočasna uporaba karbidope/levodope in tricikličnih antidepresivov povezana z neželenimi učinki, kot sta hipertenzija in motnje gibanja.
Antihipertenzivi
Simptomatska posturalna hipotenzija se je pojavila v primerih, ko je bila karbidopa/levodopa dodana režimu zdravljenja bolnikov, ki so prejemali antihipertenzive. Zato bo ob uvedbi zdravljenja s karbidopo/levodopo morda treba prilagoditi odmerek antihipertenziva.
Zdravila z železom
Študije so pokazale, da se biološka uporabnost karbidope in/ali levodope zmanjša, če se jemlje skupaj z železovim sulfatom ali železovim glukonatom.
Zato je treba uporabo karbidope/levodope in pripravkov z železom ločiti s čim daljšim časovnim presledkom.
Antiholinergiki
Antiholinergiki lahko z levodopo delujejo sinergistično pri zmanjševanju tremorja. Vendar pa lahko sočasna uporaba poslabša nenormalne nehotene gibe. Antiholinergiki lahko zmanjšajo učinke levodope tako, da upočasnijo njeno absorpcijo. Odmerek karbidope/levodope bo morda potrebno prilagoditi.
Zaviralci COMT (tolkapon, entakapon)
Sočasna uporaba zaviralcev katehol-O-metiltransferaze (COMT - Catechol-O-Methyl Transferase) in karbidope/levodope lahko poveča biološko uporabnost levodope. Odmerek karbidope/levodope bo morda treba prilagoditi.
Druga zdravila
Antagonisti dopaminskih receptorjev D2
Antagonisti dopaminskih receptorjev D2 (npr. fenotiazini, butirofenoni in risperidon) in izoniazid lahko zmanjšajo terapevtske učinke levodope. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da fenitoin in papaverin izničita koristne učinke levodope pri zdravljenju Parkinsonove bolezni. Bolnike, ki sočasno s karbidopo/levodopo jemljejo tudi ta zdravila, je treba skrbno spremljati glede izgube terapevtskega odziva.
Zdravilo Doporio se lahko daje bolnikom s parkinsonizmom, ki jemljejo vitaminske pripravke, v katerih je piridoksinijev klorid (vitamin B6).
Amantadin ima z levodopo sinergistični učinek in lahko poveča neželene učinke, povezane z levodopo. Odmerek karbidope/levodope bo morda potrebno prilagoditi.
Simpatomimetiki lahko povečajo srčno-žilne neželene učinke, povezane z levodopo.
Sočasna uporaba zdravil (kot sta reserpin in tetrabenazin), ki povzročajo pomanjkanje dopamina in drugih monoaminov in karbidope/levodope ni priporočljiva.
Resna ortostatska hipotenzija
Resna ortostatska hipotenzija je bila povezana s sočasno uporabo selegilina in pripravka, ki je vseboval karbidopo/levodopo, česar ni mogoče pripisati karbidopi/levodopi.
Ker levodopa tekmuje z nekaterimi aminokislinami, lahko prehrana, bogata z beljakovinami, zmanjša njeno absorpcijo.
Nosečnost
Učinki karbidope/levodope na nosečnost pri človeku niso znani, vendar so tako levodopa in karbidopa kot tudi kombinacije levodope povzročile viscelarne in skeletne malformacije pri kuncih (glejte poglavje 5.3). Pred dajanjem karbidope/levodope ženskam v rodni dobi je treba pričakovane koristi zdravljenja pretehtati glede na možna tveganja med nosečnostjo.
Dojenje
Ni znano, ali se karbidopa izloča v materino mleko. V študiji, v kateri je doječa mati s Parkinsonovo boleznijo prejemala zdravljenje z levodopo, so poročali, da se levodopa izloča v materino mleko. Ker se veliko zdravil izloča v materino mleko in so možni resni neželeni učinki na otroka, se je treba
odločiti med prenehanjem dojenja ali prekinitvijo zdravljenja s karbidopo/levodopo, pri čemer je treba upoštevati korist zdravljenja za žensko.
Plodnost
V predkliničnih študijah pri dajanju same karbidope ali sočasno z levodopo niso odkrili škodljivih učinkov na plodnost. Glejte tudi poglavje 5.3.
Karbidopa/levodopa lahko povzroči neželene učinke, kot sta omotica in somnolenca, ki lahko vplivata na bolnikovo sposobnost vožnje in upravljanja strojev (glejte poglavje 4.8).
Bolnike, ki prejemajo levodopo in se jim je pojavila somnolenca in/ali nenadne epizode spanja, je treba opozoriti, da se izogibajo vožnji motornega vozila in aktivnostim (npr. upravljanju strojev), kjer bi zmanjšana reakcijska sposobnost lahko povzročila tveganje za resne poškodbe ali smrt njih samih ali drugih, dokler ponavljajoče epizode spanja in omotice ne izzvenijo (glejte tudi poglavje 4.4).
Neželeni učinki, ki se pogosto pojavijo pri bolnikih, ki se zdravijo s karbidopo/levodopo so posledica nevrofarmakoloških učinkov dopamina na centralni živčni sistem. Te učinke je običajno mogoče
ublažiti z znižanjem odmerka. Najpogostejši neželeni učinki so motnje gibanja, kot so motnje
mišičnega tonusa, ki spominjajo na horeo in drugi nehoteni gibi, ter slabost. Prvo opozorilo, da je treba odmerek zmanjšati, sta trzanje mišic in blefarospazem.
Zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1000 do < 1/100); redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000); zelo redki (< 1/10 000); neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).
Drugi neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih študijah ali pri klinični uporabi, vključujejo:
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinek |
| Infekcijske in parazitske bolezni | zelo pogosti | okužbe sečil |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | redki | levkopenija, hemolitična in ne- hemolitična anemija, trombocitopenija, agranulocitoza |
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinek |
| Presnovne in prehranske motnje | pogosti | izguba apetita |
| Psihiatrične motnje | pogosti | halucinacije; depresija, ki lahko vključuje samomorilne misli, zmedenost, nenormalne sanje |
| občasni | agitacija | |
| redki | psihotične epizode, kot sta blodnje in paranoja | |
| neznana pogostnost | sindrom motene regulacijedopamina (DDS) | |
| Bolezni živčevja | zelo pogosti | motnje gibanja (kot so tiste, ki spominjajo na horeo), motnje mišičnega tonusa in drugikompulzivni gibi |
| pogosti | epizode počasnega gibanja (”vklop-izklop” fenomen), omotica, senzorične motnje, somnolenca vključno z zelo redkimi primeri čezmerne dnevne zaspanosti innenadnimi epizodami spanja | |
| občasni | omedlevica | |
| redki | nevroleptični sindrom (glejte poglavje 4.4), demenca.Konvulzije so se redko pojavile, vendar vzročnapovezava z zdravljenjem s karbidopo/levodopo ni bila ugotovljena. | |
| Srčne bolezni | pogosti | palpitacije |
| redki | nepravilno delovanje srca | |
| Žilne bolezni | pogosti | ortostatski učinki, kot so epizode hipotenzije |
| redki | hipertenzija, vnetje ven | |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | pogosti | zasoplost |
| Bolezni prebavil | pogosti | navzea, bruhanje, driska |
| redki | krvavitev iz prebavil, ulkus dvanajstnika, temna slina | |
| Bolezni kože in podkožja | občasni | koprivnica |
| redki | srbenje, Henoch Schönleinova purpura, alopecija, izpuščaj, temen znoj, angioedem | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | občasni | trzanje mišic |
| Bolezni sečil | redki | temen urin |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | pogosti | bolečine v prsih |
MedDRA Drugi neželeni učinki, ki so jih opazili pri zdravljenju z levodopo ali kombinirano terapijo s karbidopo/levodopo in so lahko povezani z zdravljenjem s karbidopo/levodopo, vključujejo:
| Organski sistem | Neželeni učinek |
| Benigne, maligne in neopredeljene novotvorbe (vključno s cistami in polipi) | maligni melanom (glejte poglavje 4.3) |
| Psihiatrične motnje | nespečnost, anksioznost, evforija, dezorientiranost, bruksizemSindrom motene regulacije dopamina (DDS) je odvisnostna motnja, opažena pri nekaterih bolnikih, zdravljenih s kombinacijo karbidope in levodope. Vključuje kompulzivno zlorabodopaminergičnih zdravil z odmerki, večjimi od tistih, ki so ustrezni za obvladovanje motoričnih simptomov, kar lahko v nekaterih primerih vodi do hude diskinezije (glejte tudi poglavje 4.4).Motnje nadzora impulzov: o patološkem igranju iger na srečo, povečanem libidu, hiperseksualnosti, kompulzivnem zapravljanju ali nakupovanju, prenajedanju in kompulzivnem hranjenju so poročali pri bolnikih, zdravljenih z dopaminskim agonistom in/ali drugimidopaminergičnimi zdravili ter v redkih primerih pri bolnikih, ki so jemali levodopo, vključno s karbidopo/levodopo (glejte poglavje 4.4). |
| Bolezni živčevja | zmanjšana budnost, vznemirjenost, grenak okus v ustih, šibkost, glavobol, aktivacija latentnega Hornerjevega sindroma, ataksija, povečan tremor rok, otrplost |
| Očesne bolezni | diplopija, zamegljen vid, razširjene zenice, očesni krči, blefarospazem |
| Žilne bolezni | vročinski oblivi; zardevanje |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | hripavost, spremembe v ritmu dihanja, kolcanje |
| Bolezni prebavil | suha usta, povečano slinjenje, težave pripožiranju, bolečine v trebuhu in drugi trebušnisimptomi, zaprtje, napenjanje, težave v zgornjem delu trebuha, zbadanje v jeziku |
| Bolezni kože in podkožja | povečano potenje |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnegatkiva | mišični krči, trizmus |
| Bolezni sečil | retenca urina, urinska inkontinenca |
| Motnje reprodukcije in dojk | priapizem |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | astenija, slabo počutje, otekanje, šibkost, utrujenost, težave pri hoji |
| Preiskave | Pridobivanje ali izguba telesne mase Spremembe vrednosti laboratorijskih preiskav so se pojavile pri zdravljenju s kombinacijo karbidope in levodope ter se lahko pojavijo tudi pri zdravljenju s karbidopo/levodopo.To vključuje zvečane vrednosti testov delovanja jeter, na primer alkalne fosfataze, AST, ALT in laktatne dehidrogenaze, bilirubina in sečnine v |
| Organski sistem | Neželeni učinek |
| krvi, kreatinina, urata ter pozitiven Coombsov test.Pojavile so se zmanjšane vrednosti hemoglobina in hematokrita, zvečana serumska koncentracija glukoze, kot tudi levkocitov, bakterij in krvi vseču.Pripravki karbidope/levodope lahko povzročijo lažno pozitivno reakcijo ketonskih teles v seču, kadar uporabljamo testne trakove za ugotavljanje ketonurije. Prevretje vzorca seča te reakcije ne bo spremenilo. Pri uporabi glukoza-oksidaznih metod za določanje glukozurije so lahko rezultatilažno negativni. | |
| Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih | nagnjenost k padanju |
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Toksičnost: Odmerek 100 mg, ki je bil apliciran 2-letniku, po dajanju oglja ni povzročil nobenih simptomov. Odmerek 5 g je pri odraslem povzročil zmerno zastrupitev.
Simptomi:
Navzea, bruhanje, nemir, motorični nemir, vznemirjenost, diskinezije, horeji podobni gibi, halucinacije, epileptični napadi, sinusna tahikardija, hipertenzija (ki ji lahko sledi posturalna hipotenzija) in elektrolitske motnje.
V nekaterih primerih rabdomioliza in odpoved ledvic.
Zdravljenje:
Zdravljenje akutnega prevelikega odmerjanja s karbidopo/levodopo je na splošno enako zdravljenju akutnega prevelikega odmerjanja z levodopo, vendar pa piridoksin pri izničevanju delovanja karbidope/levodope ni učinkovit.
Delovanje srca moramo spremljati z EKG, bolnika pa skrbno opazovati zaradi možnosti pojava aritmij. Če je potrebno, damo bolniku ustrezna antiaritmična zdravila. Upoštevati je treba tudi možnost, da je bolnik poleg karbidope/levodope vzel še druga zdravila. Izkušenj z uporabo dialize po prevelikem odmerjanju ni, zato njen pomen pri zdravljenju ni znan.
Farmakološke lastnosti - Doporio 25 mg/250 mg
Farmakoterapevtska skupina: antiparkinsoniki, dopa in njeni derivati; oznaka ATC: N04BA02
Mehanizem delovanja
Karbidopa/levodopa je kombinacija karbidope, zaviralca dekarboksilaze aromatskih aminokislin, in levodope, presnovnega prekurzorja dopamina, za zdravljenje Parkinsonove bolezni.
Karbidopa/levodopa učinkovito lajša številne simptome Parkinsonove bolezni, zlasti otrdelost mišic in bradikinezijo. Karbidopa/levodopa zmanjša tremor, težave pri požiranju, sialorejo in posturalno nestabilnost, ki je pogosto povezana s Parkinsonovo boleznijo.
Simptomi Parkinsonove bolezni so povezani s pomanjkanjem dopamina v korpusu striatumu v možganih. Levodopa lajša simptome Parkinsonove bolezni, ker se v možganih z dekarboksilacijo pretvori v dopamin.
Po peroralni uporabi se levodopa hitro dekarboksilira v dopamin v zunajmožganskih tkivih in le majhna količina nespremenjene levodope prispe v osrednje živčevje. Zaradi tega so za dosego primernega terapevtskega učinka potrebni veliki odmerki levodope v kratkih časovnih presledkih. To pogosto povzroči različne neželene učinke, od katerih so nekateri posledica nastajanja dopamina v
zunajmožganskih tkivih.
Karbidopa, ki ne prehaja skozi krvno-možganske bariere, zavira dekarboksilacijo levodope izven osrednjega živčevja. S tem poveča količino levodope, ki je na voljo za prehod v možgane in kasnejšo pretvorbo v dopamin. Ker karbidopa/levodopa zmanjša nekatere neželene učinke, ki se pojavijo pri monoterapiji z levodopo, je doseganje ublažitve simptomov Parkinsonove bolezni s karbidopo/levodopo mogoče pri večjem številu bolnikov.
Farmakodinamični učinki
Zaviralni učinek karbidope na dekarboksilazo je omejen na zunanja možganska tkiva, zato pri
kombinirani uporabi karbidope z levodopo ostane več levodope za prenos v možgane. Po sočasni uporabi karbidope in levodope je bila plazemska koncentracija levodope bistveno večja kot po jemanju enakega odmerka same levodope, medtem ko sta bili plazemski koncentraciji dopamina in homovanilinske kisline, ki sta glavna presnovka levodope, pomembno zmanjšani.
Karbidopa, ki je sestavina karbidope/levodope, ne zmanjša neželenih učinkov levodope, ki so
posledica njenega delovanja v osrednjem živčevju. Karbidopa/levodopa omogoči večje koncentracije levodope v možganih, še posebej, kadar slabost in bruhanje ne omejujeta velikosti odmerka, zato se nekateri neželeni učinki na osrednje živčevje, npr. diskinezije, lahko pojavijo pri manjših odmerkih in hitreje pri zdravljenju s karbidopo/levodopo kot s samo levodopo.
Pri peroralnem odmerku od 10 do 25 mg je bilo ugotovljeno, da piridoksinijev klorid (vitamin B6) hitro odpravi antiparkinsonske učinke levodope.
Piridoksinijev klorid (vitamin B6) pospeši presnovo levodope v dopamin v perifernih tkivih, karbidopa pa ta učinek preprečuje. V raziskavi, v kateri so bolniki dobivali od 100 do 500 mg piridoksina na dan, hkrati pa jemali tudi kombinacijo levodope in karbidope, ni bilo opaziti zmanjšanja terapevtskega
učinka.
Pediatrična populacija
Za navodila za zdravljenje pediatričnih bolnikov glejte poglavje 4.2.
Absorpcija
Razpolovna doba. Razpolovna doba levodope v plazmi je približno 50 minut. Pri hkratni uporabi karbidope in levodope se razpolovna doba levodope podaljša na približno eno uro in pol.
Začetek učinkovanja običajnih odmerkov. Zdravilo začne učinkovati po enem dnevu, včasih pa že po prvem odmerku. Popoln učinek zdravila običajno dosežemo v sedmih dneh.
Biotransformacija
Presnova karbidope. Po peroralnem dajanju radioaktivno označene karbidope zdravim preiskovancem in bolnikom s Parkinsonovo boleznijo so bile največje plazemske vrednosti radioaktivnosti dosežene v 2 – 4 urah pri zdravih preiskovancih in v 1,5 – 5 urah pri bolnikih. Približno enake količine so se
izločile s sečem in z blatom pri obeh skupinah.
Pri primerjavi presnovkov v seču pri zdravih preiskovancih in bolnikih so ugotovili, da se v obeh omenjenih skupinah zdravilo presnovi v enaki meri. V praksi se je nespremenjeno zdravilo izločilo s sečem v 7 urah in predstavlja 35 % skupnega odmerka radioaktivno označene snovi, izločene z urinom. Zatem so se izločali samo še presnovki. Hidrazinov niso našli.
Presnovka, opažena v človeškem telesu, sta α-metil-3-metoksi-4-hidroksifenilpropionska kislina in α- metil-3,4-dihidroksifenilpropionska kislina. V študijah sta predstavljala 14 % oz. 10 % celotne
količine izločenih radioaktivnih presnovkov. Odkrili so tudi dva manj pomembna presnovka: prvi je bil identificiran kot 3,4-dihidroksifenil aceton, drugi pa kot N-metilkarbidopa (njena identifikacija še ni zanesljivo potrjena). Delež vsakega od njiju predstavlja manj kot 5 % celotne količine presnovkov, izločenih z urinom. V seču je prisotna tudi nespremenjena karbidopa. Konjugatov niso opazili.
Presnova levodope. Levodopa se iz prebavil hitro absorbira in intenzivno presnovi. Nastane lahko več kot 30 presnovkov. Glavni so dopamin, adrenalin in noradrenalin ter na koncu še dihidroksifenilocetna kislina, homovanilinska kislina in vanililmandljeva kislina. V plazmi in cerebrospinalni tekočini se pojavlja tudi 3-O-metildopa. Njena vloga ni znana.
Po enkratnem odmerku radioaktivno označene levodope, ki so ga dobili bolniki s Parkinsonovo boleznijo na tešče, je bila največja raven radioaktivnosti v plazmi dosežena v 0,5 - 2 urah. Merljiva je bila štiri do šest ur.
V času največje plazemske radioaktivnosti so 30 % radioaktivnosti predstavljali kateholamini, 15 % dopamin in 10 % dopa. Radioaktivne molekule se hitro izločijo v seč; eno tretjino odmerka lahko zaznamo v urinu v 2 urah. 80 % – 90 % presnovkov v seču so fenilkarboksilne kisline, predvsem homovanilinska kislina. Po 24 urah predstavlja dopamin 1 – 2 % zaznane radioaktivnosti; adrenalin, noradrenalin in nespremenjena levodopa pa manj kot 1 % preostale radioaktivnosti.
Učinek karbidope na presnovo levodope. V študijah na zdravih ljudeh je karbidopa v primerjavi s
placebom statistično pomembno povečala plazemsko koncentracijo levodope. Učinek so opazili tako pri dajanju karbidope pred levodopo ali pri sočasni uporabi obeh učinkovin. V eni študiji je predhodno dajanje karbidope povečalo plazemsko koncentracijo enkratnega odmerka levodope za petkrat, merljivost njene plazemske koncentracije pa se je podaljšala s 4 na 8 ur. Ugotovitve drugih raziskav, v katerih so bolniki hkrati dobivali obe zdravili, so bile podobne.
V raziskavi, v kateri so bolniki s Parkinsonovo boleznijo dobili enkraten odmerek centralno označene levodope, pred tem pa so dobivali karbidopo, se je razpolovna doba radioaktivne levodope v plazmi podaljšala s 3 ur na 15 ur. Delež nepresnovljene radioaktivne levodope se je zaradi karbidope zvečal vsaj za trikrat. Predhodno dajanje karbidope je zmanjšalo vrednost dopamina in homovanilinske
kisline v plazmi in seču.
