Zebinix 800 mg tablete

Zdravilo Zebinix je indicirano kot:

• monoterapija pri zdravljenju parcialnih epileptičnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje pri odraslih z na novo diagnosticirano epilepsijo,

• dodatno zdravljenje pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starih več kot 6 let, s parcialnimi

  epileptičnimi napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje.

Odmerjanje

Odrasli

Zdravilo Zebinix se lahko jemlje kot monoterapija ali doda k že obstoječemu antiepileptičnemu zdravljenju. Običajni začetni odmerek je 400 mg enkrat na dan, zvečati pa ga je treba do 800 mg enkrat na dan po enem ali dveh tednih. Glede na odziv posameznika se odmerek lahko zveča do

1.200 mg enkrat na dan. Nekateri bolniki na monoterapiji kot režimu zdravljenja imajo lahko večjo

korist pri odmerku 1.600 mg enkrat na dan (glejte poglavje 5.1).

Posebne populacije

Starejši bolniki (starejši od 65 let)

Prilagajanje odmerka pri starejši populaciji ni potrebno, če delovanje ledvic ni moteno. Zaradi zelo malo podatkov pri starejših bolnikih na monoterapiji kot režimu zdravljenja z odmerkom 1.600 mg ta odmerek za to populacijo ni priporočljiv.

Ledvična okvara

Pri zdravljenju bolnikov, odraslih in otrok, starih več kot 6 let, z ledvično okvaro je potrebna previdnost, odmerek pa je treba prilagoditi glede na kreatininski očistek (CL^CR) na naslednji način:

• CLCR > 60 ml/min: prilagajanje odmerka ni potrebno;

• CLCR 30–60 ml/min: začetni odmerek 200 mg (ali 5 mg/kg pri otrocih, starih več kot 6 let) enkrat

  dnevno ali 400 mg (ali 10 mg/kg pri otrocih, starih več kot 6 let) vsak drugi dan 2 tedna, nato

  400 mg (ali 10 mg/kg pri otrocih, starih več kot 6 let) enkrat dnevno. Glede na odziv posameznika se odmerek lahko zveča;

• CLCR < 30 ml/min: pri bolnikih s hudo ledvično okvaro uporaba ni priporočljiva zaradi nezadostnih

podatkov.

Jetrna okvara

Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro odmerka ni treba prilagajati.

Pri bolnikih s hudo jetrno okvaro farmakokinetike eslikarbazepinacetata niso ocenili (glejte

poglavji 4.4 in 5.2), zato uporaba pri teh bolnikih ni priporočljiva.

Pediatrična populacija Otroci, stari več kot 6 let

Priporočeni začetni odmerek je 10 mg/kg/enkrat dnevno. Odmerek je možno v tedenskih ali dvotedenskih intervalih povečevati po 10 mg/kg/dan do 30 mg/kg/dan, odvisno od odziva posameznika. Največji odmerek je 1.200 mg enkrat dnevno (glejte poglavje 5.1).

Otroci s telesno maso ≥ 60 kg

Otroci s telesno maso 60 kg ali več morajo prejeti enak odmerek kot odrasli.

Varnost in učinkovitost eslikarbazepinacetata pri otrocih, starih do 6 let, še nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavjih 4.8, 5.1 in 5.2, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.

Način uporabe

peroralna uporaba

Zdravilo Zebinix se lahko jemlje s hrano ali brez nje.

Pri bolnikih, ki ne morejo pogoltniti celih tablet, se lahko tablete tik pred uporabo zdrobijo in zmešajo z vodo ali mehko hrano, kot je na primer jabolčna čežana, ter peroralno uporabijo.

Menjava farmacevtske oblike

Na podlagi komparativnih podatkov o biološki razpoložljivosti za tableto in suspenzijo je bolniku mogoče zamenjati farmacevtsko obliko.

Preobčutljivost na učinkovino, druge derivate karboksamida (npr. karbamazepin, okskarbazepin) ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Atrioventrikularni (AV) blok druge ali tretje stopnje.

Samomorilne misli

Pri bolnikih, ki so se zaradi različnih indikacij zdravili z antiepileptiki, so poročali o samomorilnih mislih in vedenju. Majhno povečanje tveganja za pojav samomorilnega razmišljanja in vedenja je pokazala tudi metaanaliza randomiziranih s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj antiepileptikov. Mehanizem tveganja še ni znan, vendar razpoložljivi podatki ne izključujejo možnosti povečanega tveganja za eslikarbazepinacetat. Zato je treba bolnike med zdravljenjem nadzirati glede znakov samomorilnega razmišljanja in vedenja ter razmisliti o ustreznem zdravljenju. Bolnikom (in njihovim skrbnikom) je treba svetovati, da poiščejo zdravniško pomoč, če se pojavijo znaki samomorilnih misli in vedenja.

Bolezni živčnega sistema

Uporaba eslikarbazepinacetata je povezana z nekaterimi neželenimi učinki v osrednjem živčevju, kot sta omotica in somnolenca, ki lahko povečajo pogostnost nezgodnih poškodb.

Druga opozorila in previdnostni ukrepi

Če je treba uporabo zdravila Zebinix prekiniti, je to priporočljivo storiti postopoma, da se zmanjša možnost zvečane pogostnosti epileptičnih napadov.

Kožne reakcije

Pri 1,2 % celotne populacije bolnikov z epilepsijo, ki so zdravilo Zebinix prejemali v kliničnih študijah, se je kot neželen učinek pojavil izpuščaj. Pri bolnikih, ki so jemali zdravilo Zebinix, so poročali o primerih urtikarije in angioedema. Angioedem v kontekstu preobčutljivostne/anafilaktične reakcije, povezane z laringealnim edemom, je lahko smrten. Če se pojavijo znaki ali simptomi preobčutljivosti, je treba zdravljenje z eslikarbazepinacetatom takoj prekiniti in uvesti drugačno zdravljenje.

V obdobju trženja so pri zdravljenju z zdravilom Zebinix poročali o hudih kožnih neželenih reakcijah, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS)/toksično epidermalno nekrolizo (TEN) ter reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS), ki so lahko življenjsko ogrožajoče ali smrtne. Pri predpisovanju je treba bolnike seznaniti z znaki in simptomi ter jih natančno spremljati glede kožnih reakcij. Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba zdravilo Zebinix takoj ukiniti in razmisliti o drugačnem zdravljenju (skladno s potrebami). Če so se pri bolnikih razvile te reakcije, se pri njih zdravljenja z zdravilom Zebinix ne sme več ponovno začeti.

Alel HLA-B* 1502 - pri populaciji Han kitajske, tajske ali druge azijske narodnosti

Pokazalo se je, da je prisotnost HLA-B* 1502 pri posameznikih Han kitajske ali tajske narodnosti, ki prejemajo karbamazepin, tesno povezana s tveganjem za razvoj hudih kožnih reakcij, znanih kot Stevens-Johnsonov sindrom (SJS). Kemična struktura eslikarbazepinacetata je podobna kot pri karbamazepinu, zato je možno, da obstaja pri bolnikih, pozitivnih na HLA-B*1502, tveganje za SJS tudi po zdravljenju z eslikarbazepinacetatom. Prevalenca nosilcev HLA-B*1502 je približno 10 % populacije Han kitajske in tajske narodnosti. Če je le mogoče, je treba pri posameznikih teh narodnosti opraviti presejalni pregled za ta alel, preden se začnejo zdraviti s karbamazepinom ali sorodnimi učinkovinami. Če so testi pri bolnikih tega porekla pozitivni za alel HLA- B*1502, je mogoče o uporabi eslikarbazepinacetata razmisliti, če so pričakovane koristi večje od tveganj.

Zaradi prevalence tega alela pri drugih azijskih populacijah (npr. več kot 15 % na Filipinih in v Maleziji), se lahko razmisli o genskem testiranju prisotnosti HLA-B*1502 pri populaciji, kjer obstaja tveganje.

Alel HLA-A*3101- pri populacijah evropskega porekla in populacijah japonske narodnosti

Nekateri podatki nakazujejo, da je HLA-A*3101 povezan z večjim tveganjem kožnih neželenih učinkov, ki jih povzroči karbamazepin, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN), izpuščajem zaradi zdravila z eozinofilijo ali manj hudo akutno generalizirano eksantematozno pustulozo in makulopapularnim izpuščajem pri populacijah evropskega porekla in japonske narodnosti.

Pogostnost alela HLA-A*3101 se pri različnih etničnih populacijah močno razlikuje. Prevalenca alela HLA-A*3101 je med 2 in 5 % pri evropski populaciji in približno 10 % pri populaciji japonske narodnosti.

Prisotnost alela HLA-A*3101 lahko poveča tveganje za kožne reakcije, ki jih povzroči karbamazepin (običajno manj resne) od 5,0 % pri splošni populaciji do 26,0 % pri potomcih evropskega porekla, medtem ko lahko njegova odsotnost tveganje zmanjša s 5,0 % na 3,8 %.

Ni dovolj podatkov, ki bi podprli priporočilo za presejalni pregled za HLA-A*3101 pred začetkom

zdravljenja s karbamazepinom ali sorodnimi kemijskimi spojinami.

Pri bolnikih evropskega ali japonskega porekla, za katere je znano, da so pozitivni za alel HLA- A*3101, je mogoče o uporabi eslikarbazepinacetata razmisliti, če so pričakovane koristi večje od tveganj.

Hiponatriemija

Pri 1,5 % bolnikov, ki so prejemali zdravilo Zebinix, se je kot neželeni učinek pojavila hiponatriemija. Hiponatriemija je v večini primerov asimptomatska, vendar jo lahko spremljajo tudi klinični simptomi, kot so poslabšanje epileptičnih napadov, zmedenost in zmanjšana zavest. Pogostnost hiponatriemije se je z večanjem odmerka eslikarbazepinacetata povečala. Pri bolnikih z obstoječo boleznijo ledvic, ki vodi v hiponatriemijo, ali pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zdravila, ki lahko sama povzročajo hiponatriemijo (npr. diuretiki, dezmopresin, karbamazepin), je treba pred zdravljenjem z eslikarbazepinacetatom in med njim preveriti raven natrija. Raven natrija je treba preveriti tudi, če se pojavijo klinični znaki hiponatriemije. Poleg tega je treba raven natrija določiti tudi pri rutinskih laboratorijskih preiskavah. Če se pojavi klinično pomembna hiponatriemija, je treba uporabo eslikarbazepinacetata prekiniti.

Interval PR

V kliničnih študijah z eslikarbazepinacetatom so opazili podaljšanje intervala PR. Pri bolnikih z boleznimi (npr. nizke ravni tiroksina, motnje srčne prevodnosti), povezanimi s podaljšanjem intervala PR, ali bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, za katera je znano, da so povezana s podaljšanjem intervala PR, morate biti previdni.

Ledvična okvara

Pri zdravljenju bolnikov z ledvično okvaro je potrebna previdnost, odmerek pa je treba prilagoditi glede na kreatininski očistek (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih, pri katerih je CLCR < 30 ml/min, uporaba ni priporočena zaradi nezadostnih podatkov.

Jetrna okvara

Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro je kliničnih podatkov malo, pri bolnikih s hudo jetrno okvaro pa farmakokinetičnih in kliničnih podatkov ni, zato je treba pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro eslikarbazepinacetat uporabljati previdno, pri bolnikih s hudo jetrno okvaro pa njegova uporaba ni priporočena.

Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.

Eslikarbazepinacetat se v veliki meri spremeni v eslikarbazepin, ki se večinoma izloča z glukuronidacijo. Eslikarbazepin je in vitro šibek spodbujevalec encima CYP3A4 in UDP- glukuroniltransferaz. Izkazalo se je, da ima eslikarbazepin in vivo spodbujevalni učinek na presnovo zdravil, ki se izločajo predvsem prek sistema CYP3A4 (npr. simvastatin). Zato bo pri sočasni uporabi z eslikarbazepinacetatom morda treba povečati odmerek zdravil, ki se presnavljajo s CYP3A4.

Eslikarbazepin ima morda in vivo spodbujevalni učinek na presnovo zdravil, ki se izločajo predvsem s konjugacijo z UDP-glukuroniltransferazami. Ob začetku ali prenehanju zdravljenja z zdravilom Zebinix, ali pri spreminjanju njegovega odmerka, lahko doseganje nove ravni encimske aktivnosti traja 2 do 3 tedne. Ta časovni zamik je treba upoštevati, kadar se zdravilo Zebinix uporablja tik pred drugimi zdravili, pri katerih je ob sočasni uporabi z zdravilom Zebinix treba prilagoditi odmerek, ali v kombinaciji z njimi. Eslikarbazepin zavira delovanje CYP2C19, zato lahko pride do interakcij pri sočasni uporabi velikih odmerkov eslikarbazepinacetata in zdravil, ki jih večinoma presnavlja CYP2C19 (npr. fenitoin).

Interakcije z drugimi antiepileptiki

Karbamazepin

V študiji pri zdravih preskušancih je sočasna uporaba eslikarbazepinacetata v odmerku 800 mg enkrat dnevno ter karbamazepina v odmerku 400 mg dvakrat dnevno povzročila povprečno 32-odstotno zmanjšanje izpostavljenosti aktivnemu presnovku eslikarbazepinu, kar je najverjetneje posledica indukcije glukuronidacije. Spremembe v izpostavljenosti karbamazepinu ali njegovemu presnovku karbamazepin-epoksidu pa niso zaznali. Glede na odziv posameznega bolnika bo morda treba odmerek eslikarbazepinacetata povečati, kadar se ga uporablja sočasno z karbamazepinom. Izsledki kliničnih študij pri bolnikih kažejo, da sočasno zdravljenje zveča tveganje za naslednje neželene učinke: diplopija, nenormalna koordinacija in omotica. Tveganja za zvečanje pojavnosti drugih specifičnih neželenih učinkov zaradi sočasne uporabe karbamazepina in eslikarbazepinacetata ni mogoče izključiti.

Fenitoin

V študiji pri zdravih osebah je sočasna uporaba 1.200 mg eslikarbazepinacetata enkrat na dan in fenitoina povzročila povprečno 31- do 33-odstotno zmanjšanje izpostavljenosti aktivnemu presnovku eslikarbazepinu, ki je najverjetneje bilo posledica indukcije glukuronidacije, in povprečno 31- do 35- odstotno povečanje izpostavljenosti fenitoinu, ki je najverjetneje bilo posledica zaviranja CYP2C19. Glede na odziv posameznika bo morda treba odmerek eslikarbazepinacetata povečati in odmerek fenitoina zmanjšati.

Lamotrigin

Glavna presnovna pot eslikarbazepina in lamotrigina je glukuronidacija, zato bi lahko pričakovali interakcije. V študiji pri zdravih osebah, ki so prejemale 1.200 mg eslikarbazepinacetata enkrat na dan, so opazili majhno povprečno farmakokinetično interakcijo (izpostavljenost lamotriginu se je povečala za 15 %) med eslikarbazepinacetatom in lamotriginom, zato prilagajanje odmerka ni potrebno. Vendar je lahko zaradi velikih razlik med posamezniki ta učinek pri nekaterih posameznih klinično pomemben.

Topiramat

V študiji pri zdravih osebah sočasne uporabe 1.200 mg eslikarbazepinacetata enkrat na dan in topiramata ni povzročila pomembne spremembe v izpostavljenosti eslikarbazepinu, vendar so ugotovili 18-odstotno zmanjšanje izpostavljenosti topiramatu, ki je najverjetneje bilo rezultat zmanjšane biološke uporabnosti topiramata. Prilagajanje odmerkov ni potrebno.

Valproat in levetiracetam

Analiza populacijske farmakokinetike v študijah III. faze pri odraslih bolnikih z epilepsijo je pokazala, da sočasno dajanje valproata ali levetiracetama ne vpliva na izpostavljenost eslikarbazepinu, vendar to ni bilo potrjeno z običajnimi študijami interakcij.

Okskarbazepin

Sočasna uporaba eslikarbazepinacetata z okskarbazepinom ni priporočljiva, saj lahko povzroči

preveliko izpostavljenost aktivnim presnovkom. Druga zdravila

Peroralna kontracepcijska sredstva

Pri uporabi 1.200 mg eslikarbazepinacetata enkrat na dan pri ženskah, ki uporabljajo kombinirane peroralne kontraceptive, je prišlo do povprečnega 37-odstotnega zmanjšanja sistemske izpostavljenosti levonorgestrelu in 42-odstotnega zmanjšanja sistemske izpostavljenosti etinilestradiolu, ki je najverjetneje bilo posledica indukcije CYP3A4. Zato morajo ženske v rodni dobi med zdravljenjem z zdravilom Zebinix in do konca trenutnega menstrualnega cikla po prekinitvi zdravljenja uporabljati ustrezno kontracepcijo (glejte poglavje 4.6).

Simvastatin

Študija pri zdravih preskušancih je pokazala povprečno 50-odstotno zmanjšanje sistemske

izpostavljenosti simvastatinu pri sočasnem dajanju eslikarbazepinacetata v odmerku 800 mg enkrat

dnevno, kar je najverjetneje posledica indukcije CYP3A4. Morda bo treba odmerek simvastatina povečati, kadar se ga uporablja sočasno z eslikarbazepinacetatom.

Rosuvastatin

Pri sočasni uporabi z eslikarbazepinacetatom v odmerku 1.200 mg enkrat dnevno je prišlo do povprečnega znižanja sistemske izpostavljenosti za 36–39 % pri zdravih preskušancih. Mehanizem tega znižanja ni znan, možno pa je, da je posledica same motnje v delovanju transporterjev za rosuvastatin ali pa v kombinaciji z indukcijo presnove rosuvastatina. Ker je povezava med izpostavljenostjo in delovanjem zdravila nejasna, se priporoča spremljanje odziva na zdravljenje (npr. kontrola koncentracije holesterola v krvi).

Varfarin

Pri sočasni uporabi 1.200 mg eslikarbazepinacetata enkrat na dan in varfarina so opazili majhno (23-odstotno), vendar statistično pomembno zmanjšanje izpostavljenosti S-varfarinu. Učinka na farmakokinetiko R-varfarina ali na koagulacijo ni bilo. Vendar je zaradi velikih razlik med

posamezniki pri interakcijah potrebna posebna pozornost pri spremljanju vrednosti INR v prvih tednih po začetku ali prekinitvi sočasnega zdravljenja z varfarinom in eslikarbazepinacetatom.

Digoksin

Študija pri zdravih osebah je pokazala, da uporaba 1.200 mg eslikarbazepinacetata enkrat na dan nima učinka na farmakokinetiko digoksina, kar kaže na to, da eslikarbazepinacetat nima učinka na transportni P-glikoprotein.

Zaviralci monoamin-oksidaze (zaviralci MAO)

Na podlagi strukturne povezave med eslikarbazepinacetatom in tricikličnimi antidepresivi so interakcije med eslikarbazepinacetatom in zaviralci MAO teoretično mogoče.

Nosečnost

Tveganja, povezana z epilepsijo in antiepileptiki na splošno

Raziskave so pokazale, da je pri potomcih žensk z epilepsijo, ki uporabljajo antiepileptik, razširjenost malformacij dve- do trikrat večja kot pri splošni populaciji, kjer je 3-odstotna. Najpogostejše okvare so razcepljena ustnica, kardiovaskularne malformacije in okvare nevralne cevi. Vse ženske v rodni dobi, ki jemljejo antiepileptik, še zlasti ženske, ki načrtujejo zanositev, in nosečnice, morajo dobiti nasvet zdravnika specialista v zvezi z možnim tveganjem za plod, ki ga predstavljajo tako epileptični napadi kot tudi antiepileptik. Treba se je izogibati nenadni prekinitvi zdravljenja z antiepileptikom, saj bi sicer lahko prišlo do epileptičnih napadov z resnimi posledicami za žensko in za nerojenega otroka.

Kadar je možno, je treba pri zdravljenju epilepsije med nosečnostjo dati prednost monoterapiji, saj je zdravljenje z več antiepileptiki lahko povezano z večjim tveganjem za kongenitalne malformacije kot monoterapija, odvisno od uporabljenih antiepileptikov.

Pri otrocih mater z epilepsijo, ki so uporabljale antiepileptik, so opazili nevrološko-razvojne motnje. Podatkov o tem tveganju pri eslikarbazepinacetatu ni na voljo.

Ženske v rodni dobi/kontracepcija

Ženske v rodni dobi morajo uporabljati učinkovito kontracepcijo med zdravljenjem z eslikarbazepinacetatom. Eslikarbazepinacetat ima neželeno medsebojno delovanje s peroralnimi kontraceptivi. Med zdravljenjem in do konca trenutnega menstrualnega cikla po koncu zdravljenja je zato treba uporabljati drugo, učinkovito in varno kontracepcijsko metodo. Ženskam v rodni dobi je treba svetovati glede uporabe drugih učinkovitih kontracepcijskih metod. Treba je uporabiti vsaj eno učinkovito kontracepcijsko metodo (na primer maternični vložek) ali dve komplementarni kontracepcijski metodi, ki vključujeta tudi pregradno metodo. V vsakem primeru je treba pri izbiri kontracepcijske metode oceniti osebne okoliščine, tako da se bolnico vključi v pogovor.

Tveganja, povezana z eslikarbazepinacetatom

Podatki o uporabi eslikarbazepinacetata pri nosečnicah so omejeni. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte Plodnost, poglavje 5.3). Tveganje pri človeku (vključno z večjimi kongenitalnimi malfomacijami, nevrološko-razvojnimi motnjami in drugimi vplivi na sposobnost razmnoževanja) ni znano.

Eslikarbazepinacetata ne smete uporabljati pri nosečnicah, razen če se po skrbnem razmisleku o drugih primernih možnosti zdravljenja oceni, da korist zdravljenja odtehta tveganje.

Če ženska, ki prejema eslikarbazepinacetat, zanosi ali če načrtuje zanositev, je treba uporabo zdravila Zebinix znova pozorno oceniti. Kadar koli je mogoče, je treba uporabiti najmanjše učinkovite odmerke in samostojno zdravljenje, vsaj v prvih treh mesecih nosečnosti. Bolnice je treba seznaniti z možnostjo povečanega tveganja za malformacije in jim dati priložnost za prenatalne presejalne preglede.

Spremljanje in preventiva

Antiepileptiki lahko prispevajo k pomanjkanju folne kisline, ki je lahko možen prispevajoči vzrok fetalnih nenormalnosti. Pred nosečnostjo in med njo je priporočljivo dajati nadomestke folne kisline. Učinkovitost te nadomestne terapije ni dokazana, zato se lahko posebna antenatalna diagnostika ponudi tudi ženskam, ki uporabljajo nadomestno zdravljenje s folno kislino.

Pri novorojencu

Pri novorojencih so poročali o motnjah strjevanja krvi, ki so jih povzročili antiepileptiki. V zadnjih nekaj tednih nosečnosti in novorojencu je treba preventivno dajati vitamin K1.

Dojenje

Ni znano, ali se eslikarbazepinacetat/presnovki izločajo v materino mleko. Študije na živalih so pokazale, da se eslikarbazepin izloča v mleko. Tveganja za dojenčka ni mogoče izključiti, zato je treba med zdravljenjem z eslikarbazepinacetatom dojenje prekiniti.

Plodnost

Podatkov o učinkih eslikarbazepinacetata na plodnost pri ljudeh ni. Študije na živalih so pokazale

vpliv na plodnost po zdravljenju z eslikarbazepinacetatom (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo Zebinix ima blag do zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavijo omotica, somnolenca ali motnje vida, zlasti ob začetku zdravljenja. Zato je treba bolnike obvestiti, da so lahko njihove fizične in/ali mentalne sposobnosti, ki so potrebne za upravljanje strojev ali vožnjo, zmanjšane, in jim priporočiti, da se tem dejavnostim izogibajo, dokler se ne ugotovi, da ni vpliva na njihovo zmožnost opravljanja teh dejavnosti.

Povzetek varnostnega profila

V kliničnih študijah (dodatno zdravljenje in monoterapija) so z eslikarbazepinacetatom zdravili

2.434 bolnikov s parcialnimi epileptičnimi napadi (1.983 odraslih bolnikov in 451 pediatričnih bolnikov), od katerih je 51 % imelo neželene učinke.

Neželeni učinki so bili navadno blagi do zmerni, pojavljali pa so se predvsem v prvih tednih

zdravljenja z eslikarbazepinacetatom.

Tveganja, ki so jih ugotovili za zdravilo Zebinix, so pretežno od odmerka odvisni neželeni učinki, ki so značilni za to skupino zdravil. Najpogostejši neželeni učinki, o katerih so poročali v s placebom kontroliranih študijah dodatnega zdravljenja pri odraslih bolnikih z epilepsijo in v z aktivnim zdravilom kontrolirani študiji monoterapije, kjer so primerjali eslikarbazepinacetat s karbamazepinom z nadzorovanim sproščanjem, so bili omotica, zaspanost, glavobol in navzea. Pogostnost večine neželenih učinkov je bila < 3 % pri preskušancih v kateri koli terapevtski skupini.

V obdobju trženja so pri zdravljenju z zdravilom Zebinix poročali o hudih kožnih neželenih reakcijah, vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS)/toksično epidermalno nekrolizo (TEN) ter reakcijo na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) (glejte poglavje 4.4).

Tabelarični seznam neželenih učinkov

V spodnji preglednici so prikazani z eslikarbazepinacetatom povezani neželeni učinki v kliničnih študijah in iz izkušenj v obdobju trženja.

Pogostnost neželenih učinkov je razvrščena na naslednji način: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (od

≥ 1/100 do < 1/10), občasni (od ≥ 1/1000 do < 1/100) in neznana pogostnost (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V vsaki kategoriji pogostosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 1: Zaradi zdravljenja nastali neželeni učinki, povezani z zdravilom Zebinix, v kliničnih študijah in iz izkušenj v obdobju trženja

Opis izbranih neželenih učinkov

Bolezni živčevja in očesne bolezni

Pri bolnikih, ki so v študijah, nadzorovanih s placebom, sočasno prejemali karbamazepin in eslikarbazepinacetat, so opazili naslednje neželene učinke: diplopija (11,4 % oseb, ki so sočasno prejemale karbamazepin, 2,4 % oseb, ki niso sočasno prejemali karbamazepina), nenormalna koordinacija (6,7 % pri sočasni uporabi karbamazepina, 2,7 % brez sočasne uporabe karbamazepina), in omotica (30,0 % pri sočasni uporabi karbamazepina, 11,5 % brez sočasne uporabe karbamazepina), glejte poglavje 4.5.

Interval PR

Uporaba eslikarbazepinacetata je povezana s podaljšanjem intervala PR. Lahko se pojavijo neželeni učinki, povezani s podaljšanjem intervala PR (npr. AV-blok, sinkopa in bradikardija).

Neželeni učinki, značilni za to skupino zdravil

Redki neželeni učinki, kot so depresija kostnega mozga, anafilaktične reakcije, sistemski erimatozni lupus ali hude srčne aritmije, se med študijami, nadzorovanimi s placebom programa zdravljenja epilepsije z eslikarbazepinacetatom, niso pojavile. Vendar so o njih poročali pri okskarbazepinu. Zato njihovega pojava po zdravljenju z zdravilom eslikarbazepinacetatom ni mogoče izključiti.

Pri bolnikih, ki so se dolgotrajno zdravili s strukturno sorodnima antiepileptikoma karbamazepinom in okskarbazepinom, so poročali o zmanjšanju mineralne gostote kosti, osteopeniji, osteoporozi in zlomih. Mehanizem vpliva na presnovo kosti še ni opredeljen.

Pediatrična populacija

V študijah, nadzorovanih s placebom, v katere so bili vključeni bolniki, stari od 2 do 18 let s parcialnimi napadi (238 bolnikov, zdravljenih z eslikarbazepinacetatom, in 189 s placebom), je 35,7 % bolnikov, zdravljenih z eslikarbazepinacetatom, in 19 % bolnikov, zdravljenih s placebom, imelo neželene učinke. Najpogostejši neželeni učinki v skupini, zdravljeni z eslikarbazepinacetatom, so bili diplopija (5,0 %), somnolenca (8,0 %) in bruhanje (4,6 %).

Profil neželenih učinkov eslikarbazepinacetata je na splošno podoben v vseh starostnih skupinah. V starostni skupini od 6 do 11 let so bili najpogostejši neželeni učinki, ki so jih opazili pri več kot dveh bolnikih, zdravljenih z eslikarbazepinacetatom, diplopija (9,5 %), somnolenca (7,4 %), omotičnost (6,3 %), konvulzija (6,3 %) in navzea (3,2 %); v starostni skupini od 12 do 18 let pa somnolenca (7,4 %), bruhanje (4,2 %), diplopija (3,2 %) in utrujenost (3,2 %). Varnost zdravila Zebinix pri otrocih, starih 6 let ali manj, ni bila ugotovljena.

Varnostni profil eslikarbazepinacetata je bil na splošno podoben med odraslimi in pediatričnimi bolniki, razen agitacije (pogosti, 1,3 %) in bolečine v trebuhu (pogosti, 2,1 %), ki sta bili pri otrocih pogostejši kot pri odraslih. Omotica, somnolenca, vrtoglavica, astenija, motnje pri hoji, tremor, ataksija, motnje ravnotežja, zamegljen vid, driska, izpuščaj in hiponatriemija so bili pri otrocih manj pogosti kot pri odraslih. O alergijskem dermatitisu (občasen, 0,8 %) so poročali le pri pediatrični populaciji.

Podatki o dolgoročni varnosti pri pediatrični populaciji, pridobljeni v nezaslepljenih podaljšanih obdobjih študije III. faze, so bili skladni z znanim varnostnim profilom zdravila. Novih ugotovitev, ki bi vzbujale pomisleke, ni bilo.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Simptomi, ki jih opazimo pri prevelikem odmerjanju eslikarbazepinacetata, so primarno povezani s simptomi osrednjega živčevja (npr. vse vrste epileptičnih napadov, epileptični status) in srčnimi boleznimi (npr. srčna aritmija). Znanega specifičnega antidota ni. Po potrebi je treba uporabiti simptomatsko in podporno zdravljenje. Če je nujno, se lahko presnovki eslikarbazepinacetata učinkovito odstranijo s hemodializo (glejte poglavje 5.2).