Esomeprazol Mylan 40 mg trde gastrorezistentne kapsule

Odrasli:

Zdravilo Esomeprazol Mylan je indicirano za:

Zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB):

• zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa

• dolgotrajno zdravljenje bolnikov s pozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve bolezni

• simptomatsko zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB)

  V kombinaciji z ustreznim antibiotikom za odpravo okužbe s Helicobacter pylori in

• celjenje duodenalnega ulkusa v povezavi z okužbo s Helicobacter pylori in

• preprečevanje ponovitve peptičnega ulkusa pri bolnikih z ulkusom v povezavi z okužbo s

  Helicobacter pylori.

  Bolniki, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID)

• zdravljenje želodčnih ulkusov, ki so posledica zdravljenja z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili.

• preprečevanje želodčnih in duodenalnih ulkusov, ki so posledica zdravljenja z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili pri bolnikih s tveganjem.

  Preprečevanje ponovne krvavitve peptičnega ulkusa, kot nadaljevanje parenteralnega zdravljenja

  Zdravljenje Zollinger – Ellisonovega sindroma

  Mladostniki, stari 12 let in več

  Zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB):

• zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa

• dolgotrajno zdravljenje bolnikov s pozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve bolezni

• simptomatsko zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB)

V kombinaciji z antibiotiki za zdravljenje duodenalnega ulkusa v povezavi z okužbo s Helicobacter pylori.

Bolniki naj kapsule pogoltnejo cele s tekočino. Kapsul ne smejo žvečiti ali zdrobiti. Bolniki, ki imajo težave s požiranjem, lahko kapsulo odprejo in pelete vmešajo v pol kozarca negazirane vode. Uporabiti smejo samo vodo, kakšna druga tekočina bi namreč lahko raztopila gastrorezistentno oblogo. Vodo s peletami naj popijejo takoj ali v 30 minutah. Kozarec naj sperejo s pol kozarca vode in tudi to popijejo. Pelet ne smejo žvečiti ali zdrobiti.

Bolnikom, ki ne morejo požirati, lahko kapsulo odprete in pelete vmešate v negazirano vodo, nastalo raztopino pa jim date po gastrični sondi. Pomembno je, da je ustreznost izbrane brizge in cevke skrbno testirana. Za pripravo in dajanje glejte navodila v poglavju 6.6.

Odrasli in mladostniki, stari 12 let in več

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)

• zdravljenje erozivnega refluksnega ezofagitisa 40 mg enkrat na dan 4 tedne.

  Za bolnike, pri katerih se ezofagitis ni pozdravil, in za bolnike s stalnimi simptomi priporočamo dodatne 4 tedne zdravljenja.

• dolgotrajno zdravljenje bolnikov s pozdravljenim ezofagitisom za preprečevanje ponovitve bolezni 20 mg enkrat na dan

• simptomatsko zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni(GERB)

20 mg enkrat na dan pri bolnikih brez ezofagitisa. Če simptomi po štirih tednih niso odpravljeni, je treba opraviti dodatne preiskave. Ko simptomi prenehajo, jih lahko bolnik kasneje uspešno nadzoruje z odmerkom 20 mg enkrat na dan. Odrasli lahko odmerek 20 mg enkrat na dan jemljejo tudi po potrebi. Bolnikom s tveganjem za nastanek želodčnega in duodenalnega ulkusa zaradi zdravljenja z NSAID jemanja zdravila po potrebi za nadaljni nadzor simptomov ne priporočamo.

Odrasli

V kombinaciji z ustreznim antibiotikom za odpravo okužbe s Helicobacter pylori in

• celjenje duodenalnega ulkusa v povezavi z okužbo s Helicobacter pylori in

• preprečevanje ponovitve peptičnega ulkusa pri bolnikih z ulkusom v povezavi z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori.

20 mg zdravila Esomeprazol Mylan, 1 g amoksicilina in 500 mg klaritromicina, vse dvakrat na dan v obdobju 7 dni.

Bolniki, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAR) Zdravljenje želodčnih ulkusov, ki so posledica zdravljenja z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili: običajni odmerek je 20 mg enkrat na dan, zdravljenje pa traja 4 - 8 tednov.

Preprečevanje želodčnih in duodenalnih ulkusov, ki so posledica zdravljenja z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili pri bolnikih s tveganjem:

20 mg enkrat na dan.

Nadaljevanje intravenskega zdravljenja z esomeprazolom za preprečevanje ponovitve krvavitev iz razjed

40 mg enkrat na dan 4 tedne za preprečevanje ponovne krvavitve peptičnega ulkusa, kot nadaljevanje intravenskega zdravljenja.

Zdravljenje Zollinger – Ellisonovega sindroma

Priporočeni začetni odmerek zdravila Esomeprazol Mylan je 40 mg dvakrat na dan. Odmerek je potrebno nato prilagoditi posamezniku in nadaljevati z zdravljenjem, dokler obstajajo klinične indikacije. Na osnovi dostopnih kliničnih podatkov lahko bolezen pri večini bolnikov nadzorujemo z odmerkom esomeprazola med 80 in 160 mg dnevno. Če dnevni odmerek preseže 80 mg, ga je potrebno razdeliti in dati dvakrat dnevno.

Mladostniki, stari 12 let in več

Zdravljenje duodenalnega ulkusa v povezavi z okužbo s Helicobacter pylori

Pri izbiri ustrezne kombinacije zdravil, je potrebno upoštevati uradne nacionalne, regionalne in lokalne smernice glede bakterijske rezistence, trajanje zdravljenja (najpogosteje 7 dni, včasih tudi do 14 dni) in ustrezne uporabe antibakterijskih zdravil. Zdravljenje mora nadzorovati specialist.

Priporočeno odmerjanje je:

Otroci, stari do 12 let

Za odmerjanje pri bolnikih, starih od 1 do 11 let, glejte povzetek glavnih značilnosti zdravila za Esomeprazol Mylan zrnca za peroralno suspenzijo.

Motnje delovanja ledvic

Pri bolnikih z ledvično okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna. Zaradi omejenih izkušenj pri bolnikih s hudo ledvično okvaro morate take bolnike zdraviti previdno (glejte poglavje 5.2).

Motnje delovanja jeter

Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri bolnikih s hudo jetrno okvaro ne smete preseči največjega odmerka 20 mg (glejte poglavje 5.2).

Starostniki

Pri starostnikih prilagoditev odmerka ni potrebna.

Preobčutljivost za esomeprazol, substituirane benzimidazole ali katerokoli pomožno snov. Sočasna uporaba esomeprazola in nelfinavira ni dovoljena (glejte poglavje 4.5).

V primeru kakršnihkoli opozorilnih simptomov (npr. izrazitega nenamernega hujšanja, ponavljajočega bruhanja, disfagije, hematemeze ali melene) in pri sumu na želodčni ulkus ali potrjeni diagnozi želodčnega

ulkusa morate najprej izključiti možnost malignega procesa, saj bi lahko v tem primeru zdravljenje z zdravilom Esomeprazol Mylan ublažilo simptome in zakasnilo postavitev diagnoze.

Pri bolnikih na dolgotrajnem zdravljenju (še posebno tistih, ki se zdravijo več kot 1 leto), so potrebne redne kontrole.

Bolnikom, ki zdravilo jemljejo po potrebi, je treba naročiti, naj se obrnejo na svojega zdravnika, če se značilnosti simptomov spremenijo. Pri predpisovanju esomeprazola za jemanje po potrebi je treba upoštevati posledice morebitnega medsebojnega delovanja z drugimi zdravili zaradi nihanja plazemskih koncentracij esomeprazola (glejte poglavje 4.5).

Pri predpisovanju esomeprazola za odpravo okužbe z bakterijo Helicobacter pylori je treba upoštevati morebitno medsebojno delovanje vseh komponent kombinirane trojne terapije z drugimi zdravili.

Klaritromicin je močan zaviralec encima CYP3A4, zato je treba pri trojni terapiji upoštevati kontraindikacije zanj in njegovo medsebojno delovanje pri sočasnem jemanju drugih zdravil, ki se presnavljajo prek encima CYP3A4, kakor je npr. cisaprid.

To zdravilo vsebuje saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali s pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.

Zdravljenje z zaviralci protonske črpalke lahko rahlo poveča tveganje za nastanek gastrointestinalnih okužb, npr. z bakterijami iz vrst Sallmonela in Campilobacter (glejte poglavje 5.1).

Sočasno jemanje esomeprazola in atazanavirja ni priporočljivo (glejte poglavje 4.5). Če presodite, da se kombinaciji atazanavirja in zaviralca protonske črpalke ne morete izogniti, je priporočljivo klinično spremljanje v kombinaciji s povečanjem odmerka atazanavirja na 400 mg s 100 mg ritonavirja, pri čemer naj ne bi presegli odmerka esomeprazola 20 mg.

Esomeprazol je zaviralec encima CYP2C19. Ob začetku ali prenehanju zdravljenja z esomeprazolom je potrebno preveriti možnost medsebojnega delovanja z zdravili, ki se presnavljajo z encimom CYP2C19. Med klopidogrelom in omeprazolom so opazili medsebojno delovanje (glej poglavje 4.5.), vendar pa je klinična pomembnost medsebojnega delovanja zaenkrat neznana. Sočasno jemanje esomeprazola in klopidogrela zaenkrat iz previdnostih razlogov ni priporočljivo.

Pri bolnikih, ki se z zaviralci protonske črpalke, kot je esomeprazol, zdravijo vsaj tri mesece, v večini primerov pa eno leto, so poročali o pojavu hude hipomagneziemije. Resna hipomagneziemija lahko vključuje simptome kot so: utrujenost, tetanija, delirij, krči, omotica in ventrikularna aritmija, lahko pa se pojavijo neopazno in jih zato spregledamo. Pri večini prizadetih bolnikov se je hipomagneziemija izboljšala po jemanju nadomestkov magnezija in prekinitvi zdravljenja z zaviralci protonske črpalke.

Pri bolnikih, s pričakovanim dolgotrajnim zdravljenjem z zaviralci protnoske črpalke ali ki le-te jemljejo sočasno z digoksinom ali ostalimi zdravili, ki lahko provzročajo hipomagneziemijo (npr. diuretiki), mora medicinsko osebje razmisliti o merjenju vrednosti magnezija pred začetkom zdravljenja z zaviralci protonske črpalke, nato pa redno med samim zdravljenjem.

Esomeprezol lahko, kot vsa druga zdravila, ki zavirajo izločanje kisline, zaradi hipo- oziroma aklorhidrije, zmanjša absorpcijo vitamina B¹² (cianokobalamina). To je treba upoštevati pri dolgotrajnem zdravljenju bolnikov z zmanjšanimi telesnimi zalogami ali z dejavniki tveganja za zmanjšano absorpcijo vitamina B^12.

Zaviralci protonske črpalke lahko, zlasti v visokih odmerkih ter ob jemanju, daljšem od enega leta, zmerno povečajo tveganje za zlome kolka, zapestja ali hrbtenice, še posebno pri starejših bolnikih ali v prisotnosti drugih znanih faktorjev tveganja. Opazovalne študije kažejo, da lahko zaviralci protonske črpalke za 10–40

% povečajo splošno tveganje za zlome kosti. Nekatera od teh povečanj so lahko posledica ostalih faktorjev tveganja. Bolnike s prisotnim tveganjem za osteoporozo je potrebno zdraviti skladno s trenutnimi kliničnimi smernicami in zagotoviti zadosten vnos vitamina D in kalcija.

Vpliv na rezultate laboratorijskih testov

Ker lahko zvišane vrednosti CgA motijo preiskave nevroendokrinih tumorjev, je potrebno za odpravo te motnje postopno ukinjanje zdravljenja z esomeprazolom vsaj 5 dni pred določanjem vrednosti CgA.

Študije medsebojnega delovanja z drugimi zdravili so bile izvedene le pri odraslih. Vpliv esomeprazola na farmakokinetiko drugih zdravil

Zdravila, katerih absorpcija je odvisna od pH

Med zdravljenjem z esomeprazolom in drugimi zaviralci protonske črpalke pride do zaviranja izločanja želodčne kisline in posledičnega zmanjšanja ali povečanja absorpcije drugih zdravil, katerih absorpcija je odvisna od pH. Kot pri uporabi drugih zdravil, ki zmanjšujejo kislost želodčne vsebine, se lahko tudi med zdravljenjem z esomeprazolom zmanjša absorpcija nekaterih zdravil kot so ketokonazol, itrakonazol in erlotinib, poveča pa absorpcija digoksina. Sočasno zdravljenje z omeprazolom (20 mg/dan) in digoksinom pri zdravih posameznikih poveča biološko uporabnost digoksina za 10 % (do 30 % pri dveh od 10 posameznikov). Čeprav so o toksičnosti digoksina redko poročali, je pri dajanju višjih odmerkov esomeprazola starejšim bolnikom, potrebna previdnost, ter nujno natančnejše spremljanje zdravljenja z digoksinom.

Poročajo o interakciji omeprazola z nekaterimi zaviralci proteaze. Klinični pomen in mehanizem takih interakcij nista vedno znana. Povečan želodčni pH med zdravljenjem z omeprazolom lahko spremeni absorpcijo zaviralcev proteaz. Druge možne interakcije potekajo preko inhibicije CYP 2C19. Za atazanavir in nelfinavir poročajo o njuni zmanjšani koncentraciji v serumu, zato sočasna uporaba teh zdravil in omeprazola ni priporočljiva. Sočasno jemanje omeprazola (40 mg enkrat na dan) in 300 mg atazanavirja / 100 mg ritonavirja pri zdravih prostovoljcih je povzročilo zmanjšanje izpostavljenosti atazanavirju (zmanšanje AUC, Cmax in Cmin za približno 75 %). Povečanje odmerka atazanavirja na 400 mg ni kompenziralo vpliva omeprazola na izpostavljenost atazanavirju. Sočasno jemanje omeprazola (20 mg enkrat na dan) in 400 mg atazanavirja/ 100 mg ritonavirja je pri zdravih prostovoljcih približno za 30 % zmanjšalo izpostavljenost atazanavirju v primerjavi z izpostavljenostjo atazanavirju pri kombinaciji 300 mg atazanavira/100 mg ritonavira enkrat na dan brez omeprazola 20 mg enkrat na dan. Sočasno jemanje omeprazola (40 mg enkrat na dan) je zmanjšalo AUC, Cmax in Cmin nelfinavirja za 36 – 39 % in povprečno AUC, Cmax in Cmin farmakološko aktivnega presnovka M8 za 75 – 92 %. Pri sakvinavirju (sočasno s ritonavirom), poročajo o zvišanih koncentracijah v serumu (za 80 – 100 %) pri sočasnem zdravljenju z omeprazolom (40 mg enkrat na dan). Zdravljenje z omeprazolom 20 mg enkrat na dan ni vplivalo na izpostavljenost darunavirju (sočasno z ritonavirom) in amprenavirju (sočasno z ritonavirom). Zdravljenje z omeprazolom 20 mg enkrat na dan ni imelo vpliva na izpostavljenost amprenavirju (ob sočasnem zdravljenju z ritonavirom in samostojno). Zdravljenje z omeprazolom 40 mg enkrat na dan ni imelo vpliva na izpostavljenost lopinavirju (ob sočasnem zdravljenju z ritonavirom). Zaradi podobnih farmakodinamičnih učinkov in farmakokinetičnih lastnosti omeprazola in esomeprazola sočasna uporaba esomeprazola in atazanavirja ni priporočljiva, sočasna uporaba esomeprazola in nelfinavirja pa je kontraindicirana.

Zdravila, ki se presnavljajo z encimom CYP2C19

Esomeprazol zavira encim CYP2C19, ki je poglavitni encim za presnovo esomeprazola. Zato so pri kombiniranju esomeprazola z zdravili, ki jih tudi presnavlja CYP2C19, npr. diazepamom, citalopramom, imipraminom, klomipraminom, fenitoinom ipd., lahko plazemske koncentracije teh zdravil povečane in bo potrebno zmanjšanje njihovega odmerka. To je treba še posebej upoštevati pri predpisovanju esomeprazola za jemanje po potrebi. Sočasno jemanje 30 mg esomeprazola je povzročilo 45 % zmanjšanje očistka substrata za CYP2C19, diazepama, sočasno jemanje 40 mg esomeprazola pa 13 % povečanje najmanjše plazemske koncentracije fenitoina pri bolnikih z epilepsijo. Priporočamo spremljanje plazemske koncentracije fenitoina ob uvedbi ali ukinitivi esomeprazola. Omeprazol (40 mg enkrat na dan) je povečal Cmax in AUCτ vorikonazola (substrat encima CYP2C19) za 15 % oz. 41 %.

Klinična preskušanja pri bolnikih, ki so poleg varfarina prejemali še 40 mg esomeprazola, so pokazala, da so koagulacijski časi v ustreznem območju. Vendar pa so v postmarketinških raziskavah pri sočasni uporabi poročali o posameznih primerih povečanega INR (mednarodno umerjenega razmerja protrombinskega časa), ki je bilo klinično pomembno. Zato je ob začetku in koncu sočasnega zdravljenja z esomeprazolom in varfarinom oziroma drugimi kumarinskimi derivati priporočljivo spremljanje bolnika.

Omeprazol in esomeprazol delujeta kot zaviralca CYP2C19. V navzkrižni klinični študiji je pri zdravih prostovoljcih omeprazol v odmerku 40 mg povečal C^max cilostazola za 18 % in njegovo AUC za 26 % ter C^max enega od njegovih aktivnih presnovkov za 29 % in AUC tega presnovka za 69 %.

Pri zdravih prostovoljcih je sočasno jemanje 40 mg esomeprazola povzročilo 32 % povečanje površine pod krivuljo plazemske koncentracije po času (AUC) in 31 % podaljšanje razpolovnega časa izločanja (t1/2) cisaprida brez bistvenega povečanja največje plazemske koncentracije cisaprida. Nekoliko podaljšan interval Q-Tc, ki so ga opažali pri jemanju samega cisaprida, pa ni bil dodatno podaljšan pri sočasnem jemanju esomeprazola in cisaprida (glejte tudi poglavje 4.4).

Esomeprazol nima klinično pomembnega učinka na farmakokinetiko amoksicilina ali kinidina.

Študije, ki so ovrednotile sočasno uporabo esomeprazola z naproksenom ali rofekoksibom, med kratkotrajnimi študijami niso pokazale klinično pomembnih farmakokinetičnih interakcij.

V navzkrižni klinični študiji so bolniki 5 dni prejemali bodisi klopidogrel sam (300 mg polnilni odmerek, nato pa po 75 mg/dan), bodisi v kombinaciji z omeprazolom (80 mg sočasno s klopidogrelom).

Izpostavljenost aktivnemu presnovku klopidogrela se je zmanjšala za 46% (1. dan) in 42% (5. dan), ko so bolniki klopidogrel in omeprazol prejemali v skupnem odmerku. Povprečna vrednost inhibicije agregacije trombocitov (IPA) se je zmanjšala za 47% (24 ur) in 30% (5. dan), ko so klopidogrel in omeprazol prejemali v skupnem odmerku. V drugi študiji se je pokazalo, da jemanje klopidogrela in omeprazola ob različnih časih ni preprečilo njunega medsebojnega delovanja, kar je verjetno posledica inhibicijskega učinka omeprazola na encim CYP2C19. Zbrani podatki iz poročil opazovalnih in kliničnih študij o kliničnih posledicah medsebojnega delovanja PK / PD na srčno-žilne dogodke si nasprotujejo.

Neznani mehanizem

Pri sočasnem jemanju esomeprazola in zaviralcev protonske črpalke, so pri nekaterih bolnikih poročali o povišanih vrednostih metotreksata, zato je pri jemanju visokih odmerkov metotreksata potrebno razmisliti o začasni ukinitvi zdravljenja z esomeprazolom.

Vpliv drugih zdravil na farmakokinetiko esomeprazola

Esomeprazol presnavljata encima CYP2C19 in CYP3A4. Sočasno jemanje esomeprazola in zaviralca CYP3A4, klaritromicina (500 mg dvakrat na dan) je povzročilo več kot podvojitev izpostavljenosti (AUC) esomeprazolu. Sočasno jemanje esomeprazola in kombinacije zaviralcev CYP2C19 in CYP3A4 lahko povzroči podvojitev izpostavljenosti esomeprazolu. Vorikonazol, inhibitor CYP2C19 in CYP3A4, je povečal AUCτ omeprazola za 280 %. V nobenem od omenjenih primerov prilagoditev odmerka ni potrebna. O prilagoditvi odmerka je potrebno razmisliti v primeru hude jetrne okvare in v primeru dolgotrajnega zdravljenja.

Zdravila z znano indukcijo CYP2C19 ali CYP3A4 ali obeh (kot sta rifampicin in šentjanževka) lahko povzročijo zmanjšanje serumskih vrednosti esomeprazola, saj povečajo metabolizem esomeprazola.

Za esomeprazol ni dovolj podatkov o nosečnicah, ki so mu bile izpostavljene. Iz podatkov o večjem številu nosečnic, ki so bile v epidemioloških študijah izpostavljene racematni mešanici omeprazola, niso razvidni vplivi na razvoj malformacij ali fetotoksični učinki. Študije na živalih z uporabo racematne mešanice niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov esomeprazola na embrionalni/fatalni razvoj.

Raziskave na živalih z uporabo racematne mešanice niso pokazale neposrednih ali posrednih škodljivih

učinkov esomeprazola na nosečnost, porod ali poporodni razvoj otroka. Kljub temu morate biti pri predpisovanju esomeprazola nosečim ženskam previdni.

Dojenje

Ni znano, ali se esomeprazol izloča v materino mleko. Raziskav pri doječih materah ni bilo, zato zdravila Esomeprazol Mylan ne smete predpisovati v obdobju dojenja.

O morebitnih vplivih niso poročali.

V kliničnih preskušanjih v obdobju trženja esomeprazola so ugotovili ali sumili na naslednje neželene učinke zdravila, od katerih pa noben ni bil odvisen od odmerka.

Neželeni učinki so po pogostnosti razvrščeni v naslednje skupine: zelo pogosti (≥ 1/10),

pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000),

zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Izkušnje z namernim prevelikim odmerjanjem zdravila so omejene. Pri odmerku 280 mg so opisani gastrointestinalni simptomi in šibkost. Enkratni odmerek 80 mg esomeprazola ni povzročil nobenih težav. Specifičnega antidota ni. Esomeprazol se v veliki meri veže na plazemske beljakovine in ga torej z dializo ne moremo hitro odstraniti iz telesa. Kakor velja tudi za vse druge primere prevelikega odmerjanja, mora biti zdravljenje simptomatsko, s splošnimi podpornimi ukrepi.