Galantamin Pfizer 8 mg filmsko obložene tablete

Zdravilo Galantamin Pfizer je indicirano za simptomatsko zdravljenje blage do zmerno hude Alzheimerjeve demence.

Odrasli/starejši bolniki

Dajanje zdravila

Tablete zdravila Galantamin Pfizer je treba jemati dvakrat na dan, najbolje z jutranjim in večernim obrokom hrane. Med zdravljenjem je treba poskrbeti za zadosten vnos tekočine (glejte poglavje 4.8).

Pred začetkom zdravljenja

Diagnoza verjetne Alzheimerjeve demence mora biti ustrezno potrjena, skladno z veljavnimi kliničnimi smernicami (glejte poglavje 4.4).

Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek je 8 mg/dan (4 mg dvakrat na dan) v obdobju štirih tednov.

Vzdrževalni odmerek

– Redno, predvsem v prvih 3 mesecih po začetku zdravljenja, je treba preverjati bolnikovo

prenašanje zdravljenja in odmerjanje galantamina. Pozneje je treba klinično koristnost uporabe galantamina in to, kako bolniki zdravilo prenašajo, redno preverjati skladno z veljavnimi

kliničnimi smernicami. Z vzdrževalnim zdravljenjem lahko nadaljujemo, dokler obstaja korist za bolnika in dokler bolnik zdravljenje z galantaminom dobro prenaša. Ko dokazov o zdravilnem

učinku ni več, ali v primeru da bolnik zdravljenja ne prenaša, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja.

• Začetni vzdrževalni odmerek je 16 mg/dan (8 mg dvakrat na dan), bolnikom pa je treba odmerek 16 mg/dan dajati najmanj 4 tedne.

• Povečanje vzdrževalnega odmerka na 24 mg/dan (12 mg dvakrat na dan) pride v poštev le po ustreznem preverjanju, ki vključuje oceno kliničnega izboljšanja in prenašanja zdravila pri posameznem bolniku.

• Pri bolnikih, pri katerih ne pride do povečanega odziva, ali pri bolnikih, ki odmerka 24 mg/dan ne prenašajo, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka na 16 mg/dan.

• Po nagli prekinitvi zdravljenja (npr. pri pripravi na kirurški poseg) ne pride do povratnega učinka.

Otroci

Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba galantamina pri otrocih ni priporočljiva.

Okvara jeter in ledvic

Pri zmerni do hudi okvari jeter ali ledvic so lahko plazemske koncentracije galantamina večje. Pri bolnikih z zmerno hudo okvaro jeter je na osnovi farmakokinetičnega modeliranja priporočljivo

odmerjanje začeti s 4 mg zdravila enkrat na dan, po možnosti zjutraj, vsaj 1 teden. Po tem morajo bolniki zdravljenje nadaljevati s 4 mg dvakrat na dan, najmanj 4 tedne. Pri teh bolnikih dnevni

odmerki ne smejo preseči 8 mg dvakrat na dan. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter (ocena po Child-Pughovi lestvici več kot 9) je uporaba galantamina kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Pri bolnikih z blago jetrno okvaro odmerkov ni treba prilagajati.

Pri bolnikih z očistkom kreatinina, ki presega 9 ml/min, odmerkov ni treba prilagajati. Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina manj kot 9 ml/min) je uporaba galantamina kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Sočasno zdravljenje

Pri bolnikih, ki jemljejo močne zaviralce CYP2D6 ali CYP3A4 je treba razmisliti o zmanjšanju odmerkov (glejte poglavje 4.5).

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov.

Ker ni na voljo nobenih podatkov o uporabi galantamina pri bolnikih s hudo okvaro jeter (ocena po Child-Pughovi lestvici več kot 9) in pri bolnikih hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina manj kot

9 ml/min), je uporaba galantamina pri teh skupinah bolnikov kontrainidicirana. Pri bolnikih, pri

katerih je hkrati prisotna tako hujša okvara ledvic kot hujša okvara jeter, je uporaba galantamina kontraindicirana.

Zdravilo Galantamin Pfizer je indicirano pri bolnikih z blago do zmerno hudo Alzheimerjevo demenco. Koristnost uporabe galantamina pri bolnikih z drugimi vrstami demence ali drugimi vrstami okvar spomina ni dokazana. V dveh 2 leti trajajočih kliničnih študijah pri bolnikih z blago kognitivno motnjo (blage oblike okvar spomina, ki ne izpolnjujejo meril za Alzheimerjevo demenco) zdravljenje z galantaminom ni upočasnilo upadanja kognitivnih sposobnosti ali zmanjšalo klinični prehod v demenco. Stopnja umrljivosti v skupini, ki je prejemala galantamin, je bila pomembno večja kot v skupini, ki je prejemala placebo; 14/1.026 (1,4 %) bolnikov, ki so prejemali galantamin, in 3/1.022 (0,3 %) bolnikov, ki so prejemali placebo. Vzroki smrti so bili različni. Pri bolnikih, ki so prejemali galantamin, je bila približno polovica smrtnih primerov posledica različnih z žilami povezanih vzrokov (miokardni infarkt, kap in nenadna smrt). Pomen teh ugotovitev za zdravljenje bolnikov z Alzheimerjevo demenco ni znan. Pri Alzheimerjevi demenci so bile opravljene s placebom nadzorovane študije, ki so trajale le 6 mesecev. V teh preskušanjih niso opazili povečane umrljivosti v skupinah, ki so prejemale galantamin.

Diagnozo Alzheimerjeve demence mora postaviti izkušen zdravnik v skladu z veljavnimi smernicami. Zdravljenje z galantaminom mora potekati pod zdravniškim nadzorom in se lahko začne samo, če ima bolnik na voljo negovalca, ki bo redno nadziral bolnikovo jemanje zdravila.

Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo izgubljajo telesno maso. Zdravljenje z zaviralci holinesteraze, vključno z galantaminom, je bilo povezano z izgubljanjem telesne mase pri teh bolnikih. Med zdravljenjem je treba nadzorovati bolnikovo telesno maso.

Kot velja tudi za druge holinomimetike, je treba galantamin dajati previdno v naslednjih situacijah:

Bolezni srca in ožilja

Zaradi svojega farmakološkega delovanja imajo lahko holinomimetiki vagotonične učinke na srčno frekvenco (npr. bradikardija). Možnost takega delovanja je lahko še zlasti pomembna pri bolnikih s 'sindromom bolezni sinusnega vozla' ali z drugimi supraventrikularnimi prevodnimi motnjami, ali pri bolnikih, ki sočasno uporabljajo zdravila, ki pomembno zmanjšajo srčno frekvenco, kot so digoksin in antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, ali pri bolnikih z motnjami v ravnotežju elektrolitov (npr. hiperkaliemija, hipokaliemija).

Zato je potrebna previdnost, kadar se galantamin daje bolnikom s srčnožilnimi boleznimi, npr. v obdobju neposredno po miokardnem infarktu, pri atrijski fibrilaciji, ki se je na novo pojavila, pri srčnem bloku druge ali višje stopnje, pri nestabilni angini pektoris ali pri kongestivnem srčnem popuščanju (predvsem skupini III - IV po NYHA (New York Heart Association) klasifikaciji).

V analizi s placebom nadzorovanih preskušanj pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, ki so se zdravili z galantaminom, so opazili povečano pogostnost pojavljanja določenih neželenih učinkov na srcu in

ožilju (glejte poglavje 4.8).

Bolezni prebavil

Bolnike, pri katerih je prisotno večje tveganje za nastanek peptičnih razjed, npr. bolnike z ulkusno boleznijo v anamnezi, ali bolnike, ki so nagnjeni k tem boleznim, vključno s tistimi, ki sočasno prejemajo nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila, je treba nadzorovati, kar zadeva

pojavljanje simptomov. Uporaba galantamina ni priporočljiva pri bolnikih z zaporo v prebavilih ali pri tistih, ki okrevajo po kirurškem posegu na prebavilih.

Bolezni živčevja

Čeprav obstaja domneva, da holinomimetiki lahko povzročijo epileptične krče, pa so krči lahko tudi posledica Alzheimerjeve bolezni. V redkih primerih lahko povečanje holinergičnega tonusa poslabša simptome Parkinsonove bolezni.

V analizi rezultatov s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, ki so se zdravili z galantaminom, so občasno opažali cerebrovaskularne dogodke (glejte poglavje 4.8). To je treba upoštevati, kadar se galantamin daje bolnikom s cerebrovaskularno boleznijo.

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

Holinomimetike je treba previdno predpisovati bolnikom s hudo astmo ali z obstrukcijsko pljučno boleznijo v anamnezi, ali pa s prisotnimi okužbami pljuč (npr. pljučnica).

Bolezni sečil

Uporaba galantamina ni priporočljiva pri bolnikih z zaporo odtekanja urina, ali pri tistih, ki okrevajo po kirurškem posegu na mehurju.

Kirurški in medicinski posegi

Galantamin kot holinomimetik lahko znatno okrepi s sukcinilholinom povzročeno mišično relaksacijo med anestezijo, še zlasti v primerih pomanjkanja psevdoholinesteraze.

Drugo

Barvilo sončno rumeno FCF (E110), ki je prisotno v 12 mg tabletah, lahko povzroči alergijske reakcije.

Farmakodinamične interakcije

Zaradi njegovega mehanizma delovanja se galantamina ne sme dajati sočasno z drugimi holinomimetiki (kot so npr. ambenonij, donepezil, neostigmin, piridostigmin, rivastigmin ali sistemsko uporabljen pilokarpin). Galantamin lahko zavira delovanje antiholinergičnih zdravil. Ob nenadni prekinitvi zdravljenja z antiholinergičnimi zdravili, kakršno je npr. atropin, obstaja tveganje, da se

učinki galantamina okrepijo. Kot je mogoče pričakovati pri holinomimetikih, je možno farmakodinamično medsebojno delovanje z zdravili, ki pomembno zmanjšajo srčno frekvenco, kot so na primer digoksin in antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, določeni zaviralci kalcijevih

kanalčkov ter amiodaron. Previdnost je potrebna pri uporabi zdravil, ki bi lahko povzročila torsades de pointes. V takih primerih je treba razmisliti o EKG.

Galantamin kot holinomimetik lahko znatno okrepi s sukcinilholinom povzročeno mišično relaksacijo med anestezijo, še zlasti v primerih pomanjkanja psevdoholinesteraze.

Farmakokinetične interakcije

Galantamin se presnavlja po različnih presnovnih poteh, izloča pa se skozi ledvice. Možnost pojava klinično pomembnih interakcij je majhna. Vendar pa je pojav znatnih medsebojnih delovanj v

posameznih primerih klinično pomemben.

Sočasno jemanje skupaj s hrano upočasni hitrost absorpcije galantamina, ne vpliva pa na njen obseg.

Priporočljivo je, da se zdravilo Galantamin Pfizer jemlje skupaj s hrano, da se tako zmanjšajo holinergični stranski učinki.

Druga zdravila, ki vplivajo na presnovo galantamina

Študije medsebojnega delovanja zdravil so pokazale povečanje biološke uporabnosti galantamina za približno 40 % med sočasnim zdravljenjem s paroksetinom (močnim zaviralcem CYP2D6) in za 30 % oziroma 12 % med sočasnim zdravljenjem s ketokonazolom oziroma eritromicinom (oba sta zaviralca CYP3A4). Zato se lahko na začetku zdravljenja z močnimi zaviralci CYP2D6 (npr. s kinidinom, paroksetinom ali fluoksetinom) ali CYP3A4 (npr. s ketokonazolom ali ritonavirom) pri bolnikih bolj pogosto pojavljajo holinergični neželeni učinki, predvsem navzea in bruhanje. V takih primerih lahko

glede na to, kako bolniki zdravilo prenašajo, pride v poštev zmanjšanje vzdrževalnega odmerka galantamina (glejte poglavje 4.2).

Memantin, antagonist receptorjev za NMDA (N-metil-D-aspartat), v odmerku 10 mg enkrat na dan v obdobju 2 dni, čemur je sledilo 10 mg dvakrat na dan v obdobju 12 dni, ni vplival na farmakokinetiko galantamina v stanju dinamičnega ravnovesja.

Vpliv galantamina na presnovo drugih zdravil

Terapevtski odmerki galantamina (24 mg na dan) niso vplivali na kinetiko digoksina, čeprav lahko pride do pojava farmakodinamičnih interakcij (glejte tudi farmakodinamične interakcije).

Terapevtski odmerki galantamina (24 mg na dan) niso vplivali na protrombinski čas in kinetiko varfarina.

Nosečnost

Za galantamin ni na voljo kliničnih podatkov o vplivih na nosečnost. Študije na živalih

so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Pri predpisovanju zdravila nosečnicam je potrebna previdnost.

Dojenje

Ni znano, ali se galantamin izloča v materino mleko, študije pri doječih materah pa niso bile opravljene. Zato ženske, ki se zdravijo z galantaminom, ne smejo dojiti.

Galantamin ima majhen do zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Simptomi vključujejo omotico in zaspanost, zlasti v prvih tednih po začetku zdravljenja.

Najpogostejša neželena učinka, o katerih so poročali, sta bila navzea ter bruhanje. Najpogosteje sta se pojavila v obdobjih prilagajanja odmerkov, prisotna sta bila manj kot en teden, pri večini bolnikov pa sta se pojavila samo enkrat. V takih primerih je lahko koristno predpisati antiemetike in poskrbeti za zadosten vnos tekočine.

Ocene pogostnosti: zelo pogosti ( 1/10); pogosti ( 1/100 do < 1/10); občasni ( 1/1.000 do < 1/100); redki ( 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000).

Simptomi

Predvidevajo, da so znaki in simptomi znatnega prevelikega odmerjanja galantamina podobni simptomom prevelikega odmerjanja drugih holinomimetikov. Ti učinki so običajno povezani z osrednjim živčevjem, parasimpatičnim živčnim sistemom in živčno-mišičnim stikom. Poleg mišične oslabelosti ali fascikulacij se lahko pojavijo nekateri ali vsi znaki holinergične krize: huda navzea, bruhanje, krči v prebavilih, slinjenje, solzenje, uhajanje urina, uhajanje blata, znojenje, bradikardija, hipotenzija, kolaps in konvulzije. Napredujoča mišična oslabelost, povečana trahealna sekrecija in bronhospazem so lahko življenjsko nevarni zaradi prizadetih dihalnih poti.

Kot posledica prekomernega odmerjanja galantamina v poročilu o neželenih učinkih v obdobju trženja so navedeni torsades de pointes, podaljšanje intervala QT, bradikardija, vetrikularna tahikardija in

kratkotrajna izguba zavesti. Količina zaužitega galantamina je znana v enem primeru, ko je bolnik v enem dnevu zaužil osem 4-mg tablet (skupno 32 mg).

V dveh dodatnih primerih nenamernega zaužitja 32 mg (pri prvem navzea, bruhanje in suha usta, pri drugem pa navzea, bruhanje in bolečine v prsnem košu pod prsnico) ter v enem primeru zaužitja 40 mg (bruhanje) je bila potrebna hopitalizacija in opazovanje do popolnega okrevanja. Pri bolniku, ki mu je bilo zdravilo predpisano v odmerku 24 mg/dan in ki je v preteklih dveh letih že imel halucinacije, in je pomotoma 34 dni dvakrat na dan prejemal 24 mg zdravila, so se pojavile halucinacije, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija. Pri drugem bolniku, ki mu je bila predpisana peroralna raztopina v odmerku 16 mg/dan in je nenamerno zaužil 160 mg (40 ml) zdravila, je eno uro pozneje prišlo do znojenja, bruhanja, bradikardije in skoraj sinkope, zaradi česar je bilo

potrebno zdravljenje v bolnišnici. Simptomi so pri teh bolnikih izginili v 24 urah.

Zdravljenje

Kot pri vseh primerih prevelikega odmerjanja je treba uporabiti splošne podporne ukrepe. V hudih primerih je kot splošen antidot za holinomimetike mogoče uporabiti antiholinergična zdravila, kot je atropin. Priporoča se začetni odmerek 0,5 do 1,0 mg intravensko, poznejši odmerki pa so odvisni od kliničnega odziva.

Ker se doktrine za zdravljenje prevelikega odmerjanja nenehno izpopolnjujejo, svetujemo, da se obrnete na Center za zastrupitve, da dobite najnovejša priporočila o zdravljenju prevelikega odmerjanja.