Adalat OROS 20 mg tablete s podaljšanim sproščanjem

1. zdravljenje koronarne srčne bolezni

   – kronična stabilna angina pektoris (angina pektoris ob naporu)

2. zdravljenje hipertenzije

Način uporabe

peroralna uporaba

Predpisano odmerjanje

Zdravljenje je treba prilagoditi bolnikovim potrebam.

Začetno odmerjanje, ki mora biti postopno, je odvisno od klinične slike.

Če zdravnik ne predpiše drugače, so za odrasle priporočeni naslednji odmerki:

1. za koronarno srčno bolezen kronična stabilna angina pektoris 1 tableta Adalat OROS 20 mg enkrat na dan (angina ob naporu) (1 x 20 mg/dan) 1 tableta Adalat OROS 30 mg enkrat na dan (1 x 30 mg/dan)

   1 tableta Adalat OROS 60 mg enkrat na dan (1 x 60 mg/dan)

2. za hipertenzijo 1 tableta Adalat OROS 20 mg enkrat na dan (1 x 20 mg/dan) 1 tableta Adalat OROS 30 mg enkrat na dan (1 x 30 mg/dan) 1 tableta Adalat OROS 60 mg enkrat na dan (1 x 60 mg/dan)

Običajen začetni odmerek je 30 mg enkrat na dan, v nekaterih primerih pa tudi 20 mg enkrat na dan. Vmesne odmerke (npr. 40 mg, 50 mg, itd.) lahko dosežemo s kombinacijo tablet z različno količino učinkovine (20 mg

+ 20 mg ali 20 mg + 30 mg). Odvisno od resnosti bolezni in bolnikovega odziva na zdravilo se lahko odmerek po potrebi postopno zveča največ do 120 mg enkrat na dan.

Ob sočasnem jemanju zdravil, ki zavirajo ali spodbujajo encimski sistem citokrom CYP 3A4, je treba prilagoditi odmerjanje ali se izogniti uporabi nifedipina (glejte poglavje 4.5).

Trajanje zdravljenja

Trajanje zdravljenja določi zdravnik. Dajanje

Tablete Adalat OROS se jemlje cele z malo tekočine, najbolje vedno ob istem času (ne glede na čas obrokov hrane). Odsvetujemo jemanje tablet z grenivkinim sokom (glejte poglavje 4.5).

Dodatne informacije za posebne skupine bolnikov

Otroci in mladostniki

Varnost in učinkovitost zdravila Adalat OROS pri otrocih starih do 18 let nista bili dokazani.

Starejši bolniki

Glede na farmakokinetične podatke o zdravilu Adalat OROS, pri bolnikih starejših od 65 let, odmerjanja ni treba prilagajati.

Bolniki z okvaro jeter

Bolnike z okvaro jeter je treba skrbno spremljati in v hudih primerih zmanjšati odmerek zdravila.

Bolniki z okvaro ledvic

Glede na farmakokinetične podatke, pri bolnikih z okvaro ledvic, odmerjanja ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2).

Tablet se ne sme zgristi ali prelomiti!

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov.

Nifedipina se ne sme dajati nosečnicam pred 20. tednom nosečnosti in doječim materam (glejte poglavje 4.6).

Zdravila Adalat OROS se ne sme uporabljati pri bolnikih v kardiovaskularnem šoku.

Zdravila Adalat OROS se ne sme uporabljati pri bolnikih s Kockovim rezervoarjem (ileostomo po proktokolektomiji).

Nifedipina se ne sme uporabljati v kombinaciji z rifampicinom. Rifampicin močno inducira encimski sistem citokrom P450 3A4, zato nifedipin ne doseže učinkovite plazemske koncentracije (glejte poglavje 4.5).

Zdravilo je treba uporabljati posebej previdno pri bolnikih z zelo nizkim krvnim tlakom (huda hipotenzija s sistoličnim tlakom manj kot 90 mmHg), manifestno srčno insuficienco in hudo aortno stenozo.

Podatkov o varnosti in učinkovitosti nifedipina iz ustrezno nadzorovanih študij pri nosečnicah ni na voljo.

Študije na živalih so pokazale embriotoksične, placentotoksične in fetotoksične učinke (glejte poglavje 5.3), če so nifedipin dajali v obdobju organogeneze ali po njej. Klinični podatki, ki so na voljo, ne kažejo na specifično prenatalno tveganje. Poročali so o povečanju perinatalne asfiksije, carskem porodu, nezrelosti in zaostalosti intrauterine rasti. Ni znano, če so o teh stanjih poročali zaradi zvišanega krvnega tlaka, njegovega zdravljenja ali določenega učinka zdravila.

Podatki, ki so na voljo, ne zadostujejo za oceno možnosti škodljivih vplivov zdravila na zdravje zarodka oziroma novorojenca. Zato je treba pred vsako uporabo nifedipina po 20. tednu nosečnosti skrbno pretehtati razmerje med koristjo in tveganjem in ga uporabiti le v primeru, če druge možnosti zdravljenja niso indicirane ali učinkovite.

Če je bil nifedipin apliciran hkrati z intravensko obliko magnezijevega sulfata, je treba skrbno spremljati krvni tlak zaradi možnosti prekomernega znižanja krvnega tlaka, kar bi bilo lahko nevarno za mater in plod.

Zdravila Adalat OROS se ne sme dajati bolnikom, ki imajo v anamnezi zožitve prebavil. Tablete s podaljšanim sproščanjem Adalat OROS ohranijo obliko (glejte poglavje 6.6) in lahko se pojavijo obstrukcijski simptomi. V zelo redkih primerih se lahko pojavijo bezoarji, ki lahko zahtevajo kirurški poseg.

Zdravila Adalat OROS se ne sme dajati bolnikom, ki imajo vnetne bolezni prebavil (kolitis, Crohnova bolezen). Pri teh bolnikih se zdravilo v prebavilih zadržuje prekratek čas in je zato absorpcija učinkovine nezadostna.

Znani so tudi posamezni primeri obstrukcijskih simptomov pri bolnikih, ki v anamnezi niso imeli prebavnih težav. Pri rentgenski preiskavi z barijevim kontrastom so lahko ob jemanju zdravila Adalat OROS izvidi lažno pozitivni (npr. motnje polnitve, za katere se meni, da so polipi).

Bolnike z okvarami jeter je treba skrbno spremljati in v hudih primerih zmanjšati odmerek zdravila (glejte poglavje 5.1).

Nifedipin se presnavlja s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4. Zdravila, za katera je znano, da zavirajo ali spodbujajo ta encimski sistem, lahko vplivajo na presnovo nifedipina pri prvem prehodu skozi jetra ali na očistek nifedipina (glejte poglavje 4.5).

Zdravila, ki so zaviralci encimskega sistema citokrom P450 3A4 in zato lahko zvečajo plazemske koncentracije nifedipina, so: makrolidni antibiotiki (npr. eritromicin) anti-HIV zaviralci proteaz (npr. ritonavir) azolni antimikotiki (npr. ketokonazol) antidepresiva nefazodon in fluoksetin kinupristin/dalfopristin valprojska kislina cimetidin.

Ob sočasnem jemanju teh zdravil je treba spremljati krvni tlak in če je potrebno, zmanjšati odmerek nifedipina.

Glede uporabe zdravila Adalat OROS pri posebnih skupinah ljudi glejte poglavje 4.2.

Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Adalat OROS

S povečevanjem odmerka nifedipina do največjega dnevnega odmerka (120 mg nifedipina) se lahko zveča vnos natrija do 2 mmola na dan. To je treba upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Zdravila, ki vplivajo na nifedipin

Nifedipin se presnavlja s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4, ki je v črevesni sluznici in jetrih. Zdravila, za katera je znano, da zavirajo ali spodbujajo ta encimski sistem, lahko vplivajo na presnovo pri prvem prehodu skozi jetra (po peroralni uporabi) ali na očistek nifedipina (glejte poglavje 4.4).

Ob sočasnem jemanju nifedipina z zdravili, ki so navedena v nadaljevanju, je potrebno upoštevati obseg in trajanje interakcij.

Rifampicin Rifampicin močno inducira encimski sistem citokrom P450 3A4. Med sočasnim zdravljenjem z rifampicinom se biološka uporabnost nifedipina izrazito zmanjša, zato je njegova učinkovitost manjša.

Hkratna uporaba nifedipina in rifampicina je zato kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Ob sočasnem jemanju zdravil, ki so šibki do zmerni zaviralci encimskega sistema citokrom P450 3A4 in so navedeni v nadaljevanju, je treba spremljati krvni tlak in če je potrebno, zmanjšati odmerek nifedipina (glejte poglavje 4.2).

Makrolidni antibiotiki (npr. eritromicin) Študij o medsebojnem delovanju nifedipina in makrolidnih antibiotikov še ni. Znano pa je, da nekateri makrolidni antibiotiki zavirajo presnovo drugih učinkovin, ki se presnavljajo s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4. Možnosti zvečanja plazemske koncentracije nifedipina med sočasnim jemanjem eritromicina zato ni možno izključiti (glejte poglavje 4.4). Čeprav azitromicin glede na strukturo spada k makrolidnim antibiotikom, ne vpliva na encimski sistem citokrom P450 3A4.

Anti-HIV zaviralci proteaz (npr. ritonavir) Študij o medsebojnem delovanju nifedipina in anti-HIV zaviralcev proteaz še ni. Znano pa je, da zdravila iz te skupine zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4. Zdravila iz te skupine zavirajo tudi in vitro presnovo nifedipina, ki se presnavlja s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4. Kadar se jih daje skupaj z nifedipinom, zaradi zmanjšane presnove ob prvem prehodu skozi jetra in zmanjšanega izločanja ni možno izključiti možnosti bistvenega zvečanja plazemske koncentracije nifedipina (glejte poglavje 4.4).

Azolni antimikotiki (npr. ketokonazol)Študij o medsebojnem delovanju nifedipina in azolnih antimikotikov še ni. Znano pa je, da učinkovine iz te skupine zavirajo encimski sistem citokrom P450 3A4. Kadar se jih daje peroralno skupaj z nifedipinom, zaradi zmanjšane presnove ob prvem prehodu skozi jetra ni možno izključiti možnosti bistvenega zvečanja sistemske biološke uporabnosti nifedipina (glejte poglavje 4.4).

Fluoksetin Študij o medsebojnem delovanju nifedipina in fluoksetina še ni. Znano pa je, da fluoksetin in vitro zavira presnovo nifedipina, ki se presnovi s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4. Možnosti zvečanja plazemske koncentracije nifedipina med sočasnim jemanjem fluoksetina zato ni možno izključiti (glejte poglavje 4.4).

Nefazodon Študij o medsebojnem delovanju nifedipina in nefazodona še ni. Znano pa je, da nefazodon zavira presnovo drugih zdravil preko encimskega sistema citokrom P450 3A4. Možnosti zvečanja plazemske koncentracije nifedipina med sočasnim jemanjem nefazodona zato ni možno izključiti (glejte poglavje 4.4).

Kinupristin/dalfopristin Sočasna uporaba kinupristina/dalfopristina in nifedipina lahko povzroči zvečanje plazemske koncentracije nifedipina (glejte poglavje 4.4).

Valprojska kislinaŠtudij o medsebojnem delovanju nifedipina in valprojske kisline še ni. Znano pa je, da valprojska kislina zaradi indukcije encimov zveča plazemsko koncentracijo zaviralca kalcijevih kanalčkov nimodipina, ki je po strukturi podoben nifedipinu. Zaradi tega ni možno izključiti možnosti zvečanja plazemske koncentracije nifedipina in s tem zvečanja njegove učinkovitosti (glejte poglavje 4.4).

Cimetidin Cimetidin zaradi zaviranja encimskega sistema citokrom P450 3A4 zveča plazemsko koncentracijo nifedipina in lahko zveča antihipertenzijski učinek (glejte poglavje 4.4).

Druge študije:

Cisaprid Zaradi sočasne uporabe cisaprida in nifedipina se lahko zveča plazemska koncentracija nifedipina.

Antiepileptiki, ki spodbujajo encimski sistem citokrom P450 3A4 (fenitoin, karbamazepin in fenobarbital) Fenitoin inducira encimski sitem citokrom P450 3A4. Pri sočasnem jemanju fenitoina in nifedipina se biološka uporabnost nifedipina zmanjša, zato se zmanjša tudi njegova učinkovitost. Pri sočasnem dajanju obeh zdravil je treba zato spremljati klinični odgovor na nifedipin in po potrebi zvečati njegov odmerek. Če se odmerek nifedipina zveča zaradi sočasne uporabe obeh zdravil, je treba po koncu zdravljenja s fenitoinom odmerek nifedipina, če je potrebno, zmanjšati. Študij o medsebojnem delovanju nifedipina s karbamazepinom ali fenobarbitalom še ni. Znano pa je, da obe učinkovini zaradi indukcije encimov zmanjša plazemsko koncentracijo zaviralca kalcijevih kanalčkov nimodipina, ki je po strukturi podoben nifedipinu. Zaradi tega ni možno izključiti možnosti zmanjšanja plazemske koncentracije nifedipina in s tem tudi njegove učinkovitosti.

Učinki nifedipina na druga zdravila

Antihipertenzivi Nifedipin lahko zveča antihipertenzivne učinke sočasno vzetih antihipertenzivnih zdravil, kot so: diuretiki antagonisti adrenergičnih receptorjev beta zaviralci angiotenzinske konvertaze antagonisti receptorjev angiotenzina 1 (AT1) drugi zaviralci kalcijevih kanalčkov antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa zaviralci PDE5 alfa metildopa.

Pri hkratni uporabi nifedipina in zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta je treba bolnika skrbno nadzorovati, ker je znano, da se v izoliranih primerih pojavi poslabšanje srčnega popuščanja.

Digoksin Zaradi sočasne uporabe nifedipina in digoksina, se lahko zmanjša očistek digoksina in zveča njegova plazemska koncentracija. Zato je pri bolniku priporočeno spremljanje koncentracij digoksina in če je potrebno, zmanjšati odmerek digoksina.

Kinidin Pri sočasnem dajanju nifedipina in kinidina so v posameznih primerih opazili zmanjšanje oziroma po prenehanju uporabe nifedipina opazno zvečanje plazemske koncentracije kinidina. Če se nifedipin daje dodatno ali se ga preneha uporabljati, je priporočeno spremljanje koncentracije kinidina, po potrebi pa je treba njegov odmerek prilagoditi. V nekaterih študijah se je plazemska koncentracija nifedipina med hkratnim zdravljenjem zvečala, v drugih pa se njegova farmakokinetika ni spremenila. Med sočasnim zdravljenjem z nifedipinom in kinidinom je treba redno meriti krvni tlak. Odmerek nifedipina se lahko po potrebi zmanjša.

Takrolimus Takrolimus se presnavlja s pomočjo encimskega sistema citokrom P450 3A4. Po zadnjih objavljenih podatkih se lahko v nekaterih primerih med sočasnim dajanjem nifedipina in takrolimusa zmanjša odmerek zadnjega. Pri hkratni uporabi obeh učinkovin je treba spremljati plazemske koncentracije takrolimusa in po potrebi zmanjšati njegov odmerek.

Interakcije zdravil in hrane

Grenivkin sok Grenivkin sok zavira encimski sistem citokrom P450 3A4. Zaradi zmanjšanega učinka prvega prehoda skozi jetra ali zmanjšanega očistka se pri jemanju nifedipina z grenivkinim sokom zveča plazemska koncentracija nifedipina in podaljša njegovo delovanje. Posledično se lahko zveča njegov hipotenzijski učinek. Če bolnik redno pije grenivkin sok, lahko ta učinek traja vsaj še tri dni po zadnjem zaužitju grenivkinega soka.

Med jemanjem nifedipina se je treba izogibati uživanju grenivk/grenivkinega soka (glejte poglavje 4.2).

Zdravila s katerimi ni medsebojnega delovanja

Ob hkratni uporabi nifedipina na njegovo farmakokinetiko niso vplivali: acetilsalicilna kislina (100 mg odmerek), benazepril, kandesartan cileksetil, doksazosin, irbesartan, omeprazol, orlistat, pantoprazol, ranitidin, rosiglitazon, talinolol in triamteren hidroklortiazid. Sočasna uporaba nifedipina ne vpliva na presnovo ajmalina in debrisokvina. Hkratna uporaba nifedipina in acetilsalicilne kisline (100 mg odmerek) ne spremeni učinka acetilsalicilne kisline na agregacijo trombocitov in čas krvavitve.

Druge oblike medsebojnega delovanja z zdravili

Nifedipin lahko lažno zveča spektrofotometrične vrednosti vanilmandelne kisline v seču, ne vpliva pa na meritve s HPLC.

Nosečnost

Uporaba nifedipina je pred 20. tednom nosečnosti kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Ustreznih in dobro nadzorovanih študij pri nosečnicah še ni.

Študije na živalih so pokazale, da je nifedipin embriotoksičen, fetotoksičen in teratogen (glejte poglavje 5.3).

Dojenje

Nifedipin se izloča v materino mleko. Izkušenj o možnih učinkih na dojenčke ni, zato mora bolnica pred začetkom zdravljenja z nifedipinom prenehati dojiti (glejte poglavje 4.3).

Oploditev in vitro

V posameznih primerih so pri oploditvi in vitro ugotovili povezavo med zaviralci kalcijevih kanalčkov (kot je nifedipin) in reverzibilnimi biokemičnimi spremembami semenčic. Posledica tega je lahko slabše delovanje semenčic. Kadar pri moškem ni jasnega vzroka za večkratno neuspešno oploditev in vitro in kadar ni možno najti druge razlage, je lahko možen vzrok uporaba zaviralcev kalcijevih kanalčkov, npr. nifedipina.

Nifedipin lahko vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Vpliv na posameznike je različen (glejte poglavje 4.8). To velja posebej na začetku zdravljenja, po zamenjavi zdravila in pri bolnikih, ki med zdravljenjem z nifedipinom pijejo alkoholne pijače.

Neželeni učinki, ki so jih opazili v s placebom kontroliranih študijah z nifedipinom, so razvrščeni po kategorijah pogostnosti CIOMS III in so navedeni v nadaljevanju (podatkovna baza kliničnih preskušanj: nifedipin: n = 2661, placebo: n = 1486; status: 22.02.2006; študija ACTION: nifedipin: n = 3825, placebo: n

= 3840).

Pogostnost neželenih učinkov, ki so jih opazili pri uporabi zdravil, ki vsebujejo nifedipin, je navedena v preglednici spodaj. Neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti.

V

so

resnosti.

razvrstitvah pogostnosti neželeni učinki

navedeni po padajoči

1

lahko povzroči življenjsko ogrožajoč izid

Pri bolnikih z maligno hipertenzijo in hipovolemijo, ki hodijo na dializo, se lahko krvni tlak zaradi vazodilatacije zelo zniža.

Simptomi Preveliki odmerki lahko povzročijo: znižanje krvnega tlaka, zvečano ali zmanjšano srčno frekvenco, hiperglikemijo, presnovno acidozo in hipoksijo, srčni zastoj, atrioventrikularne prevodne motnje in asistole, v hujših primerih tudi kardiogeni šok s pljučnim edemom in moteno zavestjo do kome.

Zdravljenje Zdravljenje poteka tako, da se čimprej odstrani učinkovino in ponovno vzpostavi stabilno kardiovaskularno stanje.

Po peroralnem jemanju zdravila je indicirano temeljito izpiranje želodca, po potrebi v kombinaciji z izpiranjem tankega črevesa in uporaba aktivnega oglja.

Zlasti v primerih zastrupitve z zdravili s počasnim sproščanjem, kakršno je tudi zdravilo Adalat OROS, je treba zdravilo odstraniti čimbolj temeljito (tudi iz tankega črevesa), saj se tako prepreči nadaljnja absorpcija učinkovine.

Hemodializa ni učinkovita, ker se nifedipin ne dializira, priporočljiva pa je plazmafereza (velika sposobnost vezave na plazemske beljakovine, sorazmerno majhen porazdelitveni volumen).

Bradikardne motnje srčnega ritma se lahko zdravi simptomatsko s simpatikomimetiki beta, v smrtno nevarnih primerih bradikardije pa se uporablja začasen srčni spodbujevalnik.

Hipotenzijo zaradi kardiogenega šoka in arterijske vazodilatacije se lahko zdravi s kalcijem (10 do 20 ml 10

% raztopine kalcijevega glukonata se daje počasi intravensko in postopek se po potrebi ponovi). Serumska vrednost kalcija lahko doseže zgornjo mejo normalne vrednosti in jo lahko tudi nekoliko preseže. Če se po uporabi kalcija krvni tlak ne zviša dovolj, se da bolniku še vazokonstrikcijske simpatikomimetike, npr. dopamin ali noradrenalin. Odmerke se prilagodi bolniku.

Dodatno tekočino je treba dajati zelo previdno, ker se lahko pojavi preobremenitev srca.