Ceftriakson Kalceks 2 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

Zdravilo Ceftriakson Kalceks je indicirano za zdravljenje naslednjih okužb pri odraslih in otrocih, vključno z novorojenčki (od rojstva naprej):

• bakterijski meningitis;

• zunajbolnišnična pljučnica;

• bolnišnična pljučnica;

• akutno vnetje srednjega ušesa;

• intraabdominalne okužbe;

• zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom);

• okužbe kosti in sklepov;

• zapletene okužbe kože in mehkih tkiv;

• gonoreja;

• sifilis;

• bakterijski endokarditis.

  Zdravilo Ceftriakson Kalceks lahko uporabljamo:

• za zdravljenje akutnih poslabšanj kronične obstruktivne pljučne bolezni pri odraslih;

• za zdravljenje diseminirane lymske borelioze (zgodnje [II. stopnje] in pozne [III. stopnje]) pri

  odraslih in otrocih, vključno z novorojenčki, starejšimi od 15 dni;

• za predoperativno profilakso okužb na mestu kirurškega posega;

• za obravnavo nevtropeničnih bolnikov z zvišano telesno temperaturo, za katero obstaja sum, da je

  posledica bakterijske okužbe;

• pri zdravljenju bolnikov z bakteriemijo, ki se pojavi v povezavi s katero koli od zgoraj navedenih okužb ali ob sumu na povezavo z njimi.

  Zdravilo Ceftriakson Kalceks je treba dajati sočasno z drugimi protibakterijskimi učinkovinami, kadar

  razpon verjetnih bakterijskih povzročiteljev ne spada v njegov spekter delovanja (glejte poglavje 4.4). Upoštevati je treba uradne smernice o pravilni uporabi protibakterijskih učinkovin.

Odmerjanje

Odmerek je odvisen od resnosti, občutljivosti, mesta in vrste okužbe ter od bolnikove starosti in delovanja njegovih jeter ter ledvic.

Odmerki, priporočeni v spodnjih preglednicah, so splošno priporočeni odmerki pri teh indikacijah. V posebej hudih primerih je treba razmisliti o odmerkih na zgornji meji priporočenega razpona.

Odrasli in otroci, stari več kot 12 let (≥ 50 kg)

* Pri dokumentirani bakteriemiji je treba razmisliti o odmerkih na zgornji meji priporočenega razpona.

** O dajanju zdravila dvakrat dnevno (na 12 ur) je treba razmisliti, kadar so potrebni odmerki, večji od

2 g na dan.

Indikacije pri odraslih in otrocih, starejših od 12 let (≥ 50 kg), pri katerih je potreben posebni režim

odmerjanja:

• Akutno vnetje srednjega ušesa

  Damo lahko enkratni intramuskularni odmerek ceftriaksona 1–2 g.

  Omejeni podatki kažejo, da je pri hudo bolnih bolnikih ali pri neuspeli predhodni terapiji ceftriakson lahko učinkovit, kadar ga dajemo 3 dni v obliki intramuskularnega odmerka 1–2 g na dan.

• Predoperativna profilaksa okužb na mestu kirurškega posega

  2 g v obliki enkratnega odmerka pred kirurškim posegom.

• Gonoreja

  500 mg v obliki enkratnega intramuskularnega odmerka.

• Sifilis

  Na splošno priporočeni odmerki so 500 mg–1 g enkrat na dan, ki se za nevrosifilis povečajo na 2 g enkrat na dan, za 10-14 dni. Priporočeni odmerki pri sifilisu, vključno z nevrosifilisom, temeljijo na omejenih podatkih. Upoštevati je treba nacionalne ali lokalne smernice.

• Diseminirana lymska borelioza (zgodnja [II. stopnje] in pozna [III. stopnje])

  2 g enkrat dnevno 14–21 dni. Priporočeno trajanje zdravljenja je različno. Upoštevati je treba

  nacionalne ali lokalne smernice.

  Pediatrična populacija

  Novorojenčki, dojenčki in otroci, stari od 15 dni do 12 let (< 50 kg)

  Pri otrocih s telesno maso 50 kg ali več je treba dati običajni odmerek za odrasle.

  Odmerekceftriaksona*	Pogostnost zdravljenja**	Indikacije
  50–80 mg/kg	Enkrat dnevno	Intraabdominalne okužbe
  		Zapletene okužbe sečil (vključno spielonefritisom)
  		Zunajbolnišnična pljučnica
  		Bolnišnična pljučnica
  50–100 mg/kg(največ 4 g)	Enkrat dnevno	Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv
  		Okužbe kosti in sklepov
  		Zdravljenje nevtropeničnih bolnikov z zvišanotelesno temperaturo, za katero obstaja sum, da jeposledica bakterijske okužbe
  80–100 mg/kg(največ 4 g)	Enkrat dnevno	Bakterijski meningitis
  100 mg/kg(največ 4 g)	Enkrat dnevno	Bakterijski endokarditis

  * Pri dokumentirani bakteriemiji je treba razmisliti o odmerkih na zgornji meji priporočenega razpona.

  ** O dajanju zdravila dvakrat dnevno (na 12 ur) je treba razmisliti, kadar so potrebni odmerki, večji od

  2 g na dan.

  Indikacije pri novorojenčkih, dojenčkih in otrocih, starih od 15 dni do 12 let (< 50 kg), pri katerih so potrebni posebni režimi odmerjanja:

• Akutno vnetje srednjega ušesa

  Pri začetnem zdravljenju akutnega vnetja srednjega ušesa se lahko da enkratni intramuskularni odmerek ceftriaksona 50 mg/kg. Omejeni podatki kažejo, da je pri hudo bolnih otrocih ali pri neuspeli začetni terapiji lahko učinkovito dajanje ceftriaksona v intramuskularnem odmerku 1–2 g na dan, 3 dni.

• Predoperativna profilaksa okužb na mestu kirurškega posega

  50–80 mg/kg v obliki enkratnega odmerka pred kirurškim posegom.

• Sifilis

  Na splošno so priporočeni odmerki 75–100 mg/kg (največ 4 g) enkrat dnevno 10–14 dni. Priporočeni odmerki pri sifilisu, vključno z nevrosifilisom, temeljijo na zelo omejenih podatkih. Upoštevati je treba nacionalne ali lokalne smernice.

• Diseminirana lymska borelioza (zgodnja [II. stopnje] in pozna [III. stopnje])

  50–80 mg/kg enkrat dnevno 14–21 dni. Priporočeno trajanje zdravljenja je različno. Upoštevati

  je treba nacionalne ali lokalne smernice.

  Novorojenčki, stari 0–14 dni

  Ceftriakson je kontraindiciran pri nedonošenčkih do postmenstrualne starosti 41 tednov (gestacijska + kronološka starost).

  Odmerekceftriaksona*	Pogostnostzdravljenja	Indikacije
  20–50 mg/kg	Enkrat dnevno	Intraabdominalne okužbe
  		Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv
  		Zapletene okužbe sečil (vključno s pielonefritisom)
  		Zunajbolnišnična pljučnica
  		Bolnišnična pljučnica
  		Okužbe kosti in sklepov
  		Zdravljenje nevtropeničnih bolnikov z zvišano telesnotemperaturo, za katero obstaja sum, da je posledicabakterijske okužbe
  50 mg/kg	Enkrat dnevno	Bakterijski meningitis
  		Bakterijski endokarditis

  * Pri dokumentirani bakteriemiji je treba razmisliti o odmerkih na zgornji meji priporočenega razpona. Največjega dnevnega odmerka 50 mg/kg ne smete prekoračiti.

  Indikacije pri novorojenčkih, starih 0–14 dni, pri katerih so potrebni posebni režimi odmerjanja:

• Akutno vnetje srednjega ušesa

  Pri začetnem zdravljenju akutnega vnetja srednjega ušesa se lahko da enkratni intramuskularni

  odmerek ceftriaksona 50 mg/kg.

• Predoperativna profilaksa okužb na mestu kirurškega posega

  20–50 mg/kg v obliki enkratnega odmerka pred kirurškim posegom.

• Sifilis

Na splošno je priporočeni odmerek 50 mg/kg enkrat dnevno 10–14 dni. Priporočeni odmerki pri sifilisu, vključno z nevrosifilisom, temeljijo na zelo omejenih podatkih. Upoštevati je treba nacionalne ali lokalne smernice.

Trajanje zdravljenja

Trajanje zdravljenja je odvisno od poteka bolezni. Kot velja na splošno pri zdravljenju z antibiotiki, je treba zdravljenje s ceftriaksonom nadaljevati 48–72 ur po tem, ko bolnik postane afebrilen ali je bakterija dokazano odstranjena.

Starejši bolniki

Odmerkov, priporočenih za odrasle, pri starejših bolnikih ni treba prilagajati, če je delovanje ledvic in

jeter zadovoljivo.

Bolniki z jetrno okvaro

Razpoložljivi podatki ne kažejo na potrebo po prilagoditvi odmerka pri blagi ali zmerni okvari delovanja jeter, če delovanje ledvic ni okvarjeno.

Podatkov iz študij pri bolnikih s hudo jetrno okvaro ni (glejte poglavje del 5.2).

Bolniki z ledvično okvaro

Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic odmerka ceftriaksona ni treba zmanjšati, če delovanje jeter ni okvarjeno. Le v primerih predterminalne ledvične odpovedi (očistek kreatinina < 10 ml/min) odmerek ceftriaksona ne sme preseči 2 g dnevno. Pri bolnikih na dializi dodatni odmerki po dializi niso potrebni. Ceftriaksona se ne da odstraniti s peritonealno dializo ali hemodializo. Priporoča se skrbno klinično spremljanje varnosti in učinkovitosti.

Bolniki s hudo jetrno in ledvično okvaro

Pri bolnikih s hudo jetrno in ledvično okvaro je priporočeno skrbno spremljanje varnosti in učinkovitosti.

Način uporabe

Intravenska ali intramuskularna uporaba.

Zdravilo Ceftriakson Kalceks 1 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje se lahko uporablja za

intramuskularno injiciranje, počasno intravensko injiciranje in intravensko infundiranje.

Zdravilo Ceftriakson Kalceks 2 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje se lahko uporablja za

intramuskularno injiciranje in intravensko infundiranje.

Intramuskularna uporaba

Zdravilo Ceftriakson Kalceks se lahko daje v obliki globoke intramuskularne injekcije. Intramuskularne injekcije je treba injicirati globoko v glavnino razmeroma velike mišice, v isto mesto pa se ne sme injicirati več kot 1 g zdravila. Odmerke, večje od 1 g, je treba razdeliti in injicirati na več kot eno samo mesto (glejte poglavje 6.6). Odmerke, večje od 2 g, se daje intravensko. O intramuskularnem dajanju je treba razmisliti, kadar intravensko dajanje ni mogoče ali je manj primerno za bolnika.

Ker je uporabljen vehikel lidokain, dobljene raztopine nikoli ne smete dajati intravensko (glejte

poglavje 4.3). Upoštevati je treba informacije v povzetku glavnih značilnosti lidokaina.

Intravenska uporaba

Zdravilo Ceftriakson Kalceks 1 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje se lahko daje z intravenskim infundiranjem, ki traja vsaj 30 minut (to je prednostni način dajanja) ali s počasnim intravenskim injiciranje, ki traja 5 minut. Intravensko intermitentno injekcijo je treba dati v 5 minutah, po možnosti v večjo veno.

Zdravilo Ceftriakson Kalceks 2 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje lahko dajemo z intravenskim infundiranjem, ki traja najmanj 30 minut.

Intravenske odmerke 50 mg/kg ali več je treba dojenčkom in otrokom, starim manj kot 12 let, dati z infundiranjem. Pri novorojenčkih je treba intravenske odmerke dajati 60 minut, da se zmanjša potencialno tveganje za bilirubinsko encefalopatijo (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Ceftriakson je kontraindiciran pri novorojenčkih (≤ 28 dni), če potrebujejo (ali se pričakuje, da bodo potrebovali) zdravljenje z intravenskimi raztopinami, ki vsebujejo kalcij, vključno s stalnimi infuzijami, ki vsebujejo kalcij, kot je parenteralna prehrana, zaradi tveganja obarjanja kalcijevega ceftriaksonata (glejte poglavje 4.3).

Vehiklov, ki vsebujejo kalcij (npr. Ringerjeva raztopina ali Hartmannova raztopina), se ne sme uporabljati za rekonstitucijo vial s ceftriaksonom ali za nadaljnje redčenje rekonstituirane viale za intravensko dajanje, saj lahko nastanejo oborine. Oborina kalcijevega ceftriaksonata se lahko pojavi tudi, če se ceftriakson z raztopinami, ki vsebujejo kalcij, zmeša v isti cevki za intravensko dajanje. Zato se ceftriaksona in raztopin, ki vsebujejo kalcij, ne sme mešati ali dajati sočasno (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 6.2).

Za predoperativno profilakso pred okužbami na mestu kirurškega posega je treba ceftriakson dati 30-90 minut pred posegom.

Barva raztopine po rekonstituciji/redčenju je rahlo rumenkasta do rjavkasto rumena, kar je odvisno od časa shranjevanja, koncentracije in uporabljenega vehikla, to pa ne vpliva na učinkovitost zdravila.

Za navodila glede rekonstitucije/redčenje zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

Preobčutljivost na ceftriakson, kateri koli drugi cefalosporin ali katero koli pomožno snov, navedeno v

poglavju 6.1.

Huda preobčutljivost (npr. anafilaktična reakcija) na katero koli drugo vrsto betalaktamskih protibakterijskih učinkovin (penicilini, monobaktami in karbapenemi) v anamnezi.

Ceftriakson je kontraindiciran pri:

• nedonošenčkih do postmenstrualne starosti 41 tednov (gestacijska + kronološka starost)*;

• donošenih novorojenčkih (starih do 28 dni):

  • s hiperbilirubinemijo, zlatenico ali pri tistih, ki so hipoalbuminemični ali acidozni, ker gre

    za stanja, pri katerih je verjetno, da pride do motenj vezave bilirubina*;

  • pri katerih je potrebno (ali se pričakuje, da bo potrebno) intravensko zdravljenje s kalcijem ali infuzijami, ki vsebujejo kalcij, zaradi tveganja obarjanja kalcijevega ceftriaksonata (glejte poglavja 4.4, 4.8 in 6.2).

* Študije in vitro so pokazale, da lahko ceftriakson izpodrine bilirubin iz mest vezave na serumski albumin, kar pri teh bolnikih lahko povzroči tveganje za bilirubinsko encefalopatijo.

Če se kot vehikel uporablja raztopina lidokaina, je treba pred intramuskularnim injiciranjem ceftriaksona izključiti kontraindikacije na lidokain (glejte poglavje 4.4). Upoštevati je treba informacije v povzetku glavnih značilnosti lidokaina, zlasti kontraindikacije.

Raztopin ceftriaksona, ki vsebujejo lidokain, se ne sme nikoli dajati intravensko.

Preobčutljivostne reakcije

Kot pri vseh betalaktamskih protibakterijskih učinkovinah, so poročali o resnih in občasno smrtnih preobčutljivostnih reakcijah (glejte poglavje 4.8). Preobčutljivostne reakcije lahko napredujejo tudi v Kounisov sindrom, resno alergijsko reakcijo, ki lahko povzroči miokardni infarkt (glejte poglavje 4.8). V primerih hudih preobčutljivostnih reakcij je treba zdravljenje s ceftriaksonom takoj prekiniti in začeti z ustreznimi nujnimi ukrepi. Pred začetkom zdravljenja je treba ugotoviti, ali ima bolnik anamnezo hudih preobčutljivostnih reakcij na ceftriakson, druge cefalosporine ali druge vrste betalaktamskih učinkovin. Previdnost je potrebna, če se ceftriakson uporablja pri bolnikih z anamnezo preobčutljivosti na druge betalaktamske učinkovine, ki ni resna.

Pri zdravljenju s ceftriaksonom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (Stevens-Johnsonov sindrom ali Lyellov sindrom/toksična epidermalna nekroliza in reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (Drug Reaction with Eosinophilia and Systemic Symptoms – DRESS)), ki so lahko življenjsko ogrožajoči ali smrtni; vendar pa pogostnost teh dogodkov ni znana (glejte poglavje 4.8).

Jarisch-Herxheimerjeva reakcija (JHR)

Pri nekaterih bolnikih s spirohetnimi okužbami se lahko kmalu po začetku zdravljenja s ceftriaksonom pojavi Jarisch-Herxheimerjeva reakcija (JHR). JHR je bolezen, ki običajno izzveni brez zdravljenja ali pa jo zdravimo simptomatsko. V primeru pojava te reakcije zdravljenja z antibiotiki ne smete prekiniti.

Medsebojno delovanje z zdravili, ki vsebujejo kalcij

Pri nedonošenih in donošenih novorojenčkih, starih manj kot 1 mesec, so bili opisani primeri smrtnih reakcij zaradi obarjanja kalcijevega ceftriaksonata v pljučih in ledvicah. V najmanj enem primeru je bolnik prejel ceftriakson in kalcij ob različnem času in skozi različne intravenske linije. Med razpoložljivimi znanstvenimi podatki ni poročil o potrjenih intravaskularnih oborinah pri drugih bolnikih, razen pri novorojencih, zdravljenih s ceftriaksonom in raztopinami, ki vsebujejo kalcij, ali drugimi zdravili, ki vsebujejo kalcij. Študije in vitro so pokazale, da je pri novorojenčkih tveganje za obarjanje kalcijevega ceftriaksonata v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami večje.

Pri bolnikih vseh starosti se ceftriakson ne sme mešati ali dajati sočasno z nobenimi intravenskimi raztopinami, ki vsebujejo kalcij, niti ne skozi različne linije za infundiranje ali mesta infundiranja. Pri bolnikih, starejših od 28 dni, pa se lahko ceftriakson in raztopine, ki vsebujejo kalcij, dajejo zaporedoma ena za drugo, če se uporabijo različne linije za infundiranje na različnih mestih

infundiranja, ali če se cevke za infundiranje med infuzijama zamenjajo oziroma dobro izplaknejo s fiziološko raztopino, da ne pride do obarjanja. Pri bolnikih, pri katerih je potrebna stalna infuzija z raztopinami s popolno parenteralno prehrano (TPN – total parenteral nutrition), ki vsebujejo kalcij, mora zdravstveno osebje razmisliti o uporabi alternativnih oblik protibakterijskega zdravljenja, pri katerih podobno tveganje za nastanek oborine ne obstaja. Če se meni, da je uporaba ceftriaksona potrebna pri bolnikih, ki potrebujejo stalno prehranjevanje, se lahko raztopine TPN in ceftriakson dajeta sočasno, vendar skozi različne linije za infundiranje na različnih mestih. Namesto tega se lahko infundiranje raztopine TPN ustavi za čas infundiranja ceftriaksona, liniji za infundiranje pa se med raztopinama izperejo (glejte poglavja 4.3, 4.8, 5.2 in 6.2).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost ceftriaksona pri novorojenčkih, dojenčkih in otrocih sta bili dokazani za odmerke, opisane v poglavju Odmerjanje in način uporabe (glejte poglavje 4.2). Študije so pokazale, da lahko ceftriakson, kot nekateri drugi cefalosporini, izpodrine bilirubin iz albumina v serumu.

Ceftriakson je kontraindiciran pri nedonošenčkih in donošenih novorojenčkih, pri katerih obstaja

tveganje za razvoj bilirubinske encefalopatije (glejte poglavje 4.3).

Imunsko pogojena hemolitična anemija

Pri bolnikih, ki so prejemali protibakterijske učinkovine iz skupine cefalosporinov, vključno s ceftriaksonom, so opazili imunsko pogojeno hemolitično anemijo (glejte poglavje 4.8). Med zdravljenjem s ceftriaksonom so pri odraslih in otrocih poročali o hudih primerih hemolitične anemije, vključno s smrtnimi.

Če se pri bolniku med zdravljenjem s ceftriaksonom razvije anemija, je treba razmisliti o diagnozi

anemije, povezane s cefalosporinom, in prenehati z uporabo ceftriaksona, dokler ne ugotovimo vzroka.

Dolgotrajno zdravljenje

Med dolgotrajnim zdravljenjem je treba v rednih intervalih opravljati preiskave celotne krvne slike.

Kolitis/čezmerna rast neobčutljivih mikroorganizmov

Pri skoraj vseh protibakterijskih učinkovinah, vključno s ceftriaksonom, so poročali o kolitisu in psevdomembranskem kolitisu v povezavi s protibakterijskimi učinkovinami, ki sta lahko blaga do življenjsko nevarna. Zato je pri bolnikih, ki imajo drisko med dajanjem ceftriaksona ali po njem, pomembno pomisliti na to diagnozo (glejte poglavje 4.8). Razmisliti je treba o prekinitvi zdravljenja s ceftriaksonom in uvedbi ustreznega zdravljenja proti Clostridiodes difficile. Zdravil, ki zavirajo peristaltiko, se ne sme uporabiti.

Pojavijo se lahko superinfekcije z neobčutljivimi mikroorganizmi, tako kot pri drugih protibakterijskih učinkovinah.

Encefalopatija

Pri uporabi ceftriaksona so poročali o encefalopatiji (glejte poglavje 4.8), zlasti pri starejših bolnikih s hudo okvaro ledvic (glejte poglavje 4.2) ali boleznimi centralnega živčevja. Ob sumu na encefalopatijo, povezano s ceftriaksonom (npr. znižana raven zavesti, spremenjeno duševno stanje, mioklonus, konvulzije), je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja s ceftriaksonom.

Huda ledvična in jetrna insuficienca

Pri hudi ledvični in jetrni insuficienci je priporočljivo skrbno klinično spremljanje varnosti in učinkovitosti (glejte poglavje 4.2).

Motnje pri seroloških preiskavah

Pojavijo se lahko motnje pri Coombsovem testu, saj lahko ceftriakson povzroči lažno pozitivne rezultate testa. Ceftriakson lahko povzroči tudi lažno pozitivne rezultate testa za galaktozemijo (glejte poglavje 4.8).

Rezultati neencimskih metod za določanje glukoze v urinu so lahko lažno pozitivni. Ugotavljanje

glukoze v urinu med zdravljenjem s ceftriaksonom mora biti encimsko (glejte poglavje 4.8).

Prisotnost ceftriaksona lahko lažno zniža izmerjene vrednosti glukoze v krvi, ki so bile pridobljene z nekaterimi sistemi za spremljanje glukoze v krvi. Za vsak sistem si oglejte navodila za uporabo. Po potrebi je treba uporabiti druge metode testiranja.

Protibakterijski spekter

Ceftriakson ima omejen spekter protibakterijskega delovanja in morda ni primeren kot edina učinkovina za zdravljenje nekaterih vrst okužb, razen če je bil povzročitelj bolezni že potrjen (glejte poglavje 4.2). Pri polimikrobnih okužbah, kjer sum na povzročitelja bolezni vključuje organizme, odporne na ceftriakson, je treba razmisliti o uporabi dodatnega antibiotika.

Uporaba lidokaina

Če se kot vehikel uporabi raztopina lidokaina, se lahko raztopina ceftriaksona uporabi le v obliki intramuskularne injekcije. Pred uporabo je treba upoštevati kontraindikacije za lidokain, opozorila in druge pomembne informacije, navedene v povzetku glavnih značilnosti lidokaina (glejte poglavje 4.3). Raztopine lidokaina se ne sme nikoli dajati intravensko.

Litiaza žolča

Pri sencah na ultrazvoku je treba pomisliti na možnost obarjanja kalcijevega ceftriaksonata. Sence, ki jih je pomotoma mogoče zamenjati za žolčne kamne, so opazili na ultrazvoku žolčnika in pogosteje pri odmerkih ceftriaksona 1 g dnevno ali več. Previdnost je potrebna zlasti pri pediatrični populaciji. Te oborine izginejo po koncu zdravljenja s ceftriaksonom. Oborine kalcijevega ceftriaksonata so redko povezane s simptomi. V simptomatskih primerih se priporoča konservativno nekirurško obvladovanje, zdravnik pa mora razmisliti o prekinitvi zdravljenja s ceftriaksonom na podlagi ocene koristi in tveganj za posameznika (glejte poglavje 4.8).

Zastoj žolča

Pri bolnikih, zdravljenih s ceftriaksonom, so poročali o primerih pankreatitisa, verjetno posledice obstrukcije žolča (glejte poglavje 4.8). Pri večini bolnikov so bili prisotni dejavniki tveganja za zastoj žolča in za žolčno usedlino, npr. pomembno predhodno zdravljenje, huda bolezen in popolna parenteralna prehrana. Ni mogoče izključiti, da je lahko ceftriakson sprožitelj ali sodejavnik žolčnega obarjanja.

Ledvična litiaza

Poročali so o primerih ledvične litiaze, ki je reverzibilna po prekinitvi zdravljenja s ceftriaksonom (glejte poglavje 4.8). V simptomatskih primerih je treba opraviti ultrazvok. Pri bolnikih z ledvično litiazo ali hiperkalciurijo v anamnezi mora zdravnik pri odločitvi o uporabi upoštevati oceno koristi in tveganj pri posamezniku.

Natrij

Ceftriakson Kalceks 1 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

To zdravilo vsebuje 83 mg natrija na vialo, kar je enako 4,15 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Ceftriakson Kalceks 2 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

To zdravilo vsebuje 166 mg natrija na vialo, kar je enako 8,3 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Vehiklov, ki vsebujejo kalcij, kot sta Ringerjeva raztopina in Hartmannova raztopina, se ne sme uporabljati za rekonstitucijo vial s praškom ceftriaksona ali za nadaljnje redčenje rekonstituirane vsebine za intravensko dajanje, saj lahko nastanejo oborine. Oborina kalcijevega ceftriaksonata se lahko pojavi tudi, če se ceftriakson z raztopinami, ki vsebujejo kalcij, zmeša v isti cevki za intravensko dajanje. Ceftriaksona se ne sme dajati sočasno z intravenskimi raztopinami, ki vsebujejo kalcij, vključno s stalnimi infuzijami, ki vsebujejo kalcij, kot je parenteralna prehrana prek Y-kanala. Bolniki, razen novorojenčkov, lahko ceftriakson in raztopine, ki vsebujejo kalcij, prejmejo zaporedoma, če se

linija za infundiranje med infuzijama spere z združljivo tekočino. Študije in vitro s plazmo odraslih bolnikov in plazmo novorojenčkov iz popkovnične krvi so pokazale, da je pri novorojenčkih tveganje za obarjanje ceftriaksona in kalcija večje (glejte poglavja 4.2, 4.3, 4.4, 4.8 in 6.2).

Sočasna uporaba s peroralnimi antikoagulanti lahko poveča učinek, nasproten vitaminu K, in tveganje za krvavitev. Med zdravljenjem s ceftriaksonom in po njem se priporoča pogosto merjenje INR (International Normalised Ratio) in ustrezno prilagajanje odmerjanja zdravila z učinkom, nasprotnim vitaminu K (glejte poglavje 4.8).

Dokazi o možnemu povečanju ledvične toksičnosti aminoglikozidov pri uporabi s cefalosporini so si nasprotujoči. V klinični praksi je treba v takšnih primerih natančno upoštevati priporočeno spremljanje ravni aminoglikozida (in delovanja ledvic).

V študiji in vitro so opazili antagonistične učinke pri kombinaciji kloramfenikola in ceftriaksona. Klinična pomembnost te ugotovitve ni znana.

Ni poročil o medsebojnem delovanju ceftriaksona in peroralnih zdravil, ki vsebujejo kalcij ali o medsebojnem delovanju intramuskularnega ceftriaksona in zdravil, ki vsebujejo kalcij (intravenskimi ali peroralnimi).

Pri bolnikih, zdravljenih s ceftriaksonom, je lahko Coombsov test lažno pozitiven.

Ceftriakson lahko, tako kot drugi antibiotiki, povzroči lažno pozitivne rezultate testov za galaktozemijo.

Podobno so lahko lažno pozitivni tudi rezultati neencimskih metod za določanje glukoze v urinu. Zaradi tega je treba za določanje ravni glukoze v urinu med zdravljenjem s ceftriaksonom uporabljati encimsko metodo.

Po sočasni uporabi velikih odmerkov ceftriaksona in močnih diuretikov (npr. furosemida) niso opazili

okvare delovanja ledvic.

Sočasna uporaba probenecida ne zmanjša izločanja ceftriaksona.

Nosečnost

Ceftriakson prehaja skozi placento. Podatki o uporabi ceftriaksona pri nosečnicah so omejeni. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na razvoj zarodka/plodu in razvoj pred porodom ali po njem (glejte tudi poglavje 5.3). Ceftriakson se lahko med nosečnostjo, zlasti v prvem trimesečju, daje le, če so koristi večje od tveganj.

Dojenje

Ceftriakson se v nizkih koncentracijah izloča v materino mleko, vendar pa učinki ceftriaksona na dojene otroke v terapevtskih odmerkih niso pričakovani. Ni pa mogoče izključiti tveganja za drisko in glivično okužbo sluznic. Upoštevati je treba tudi možnost senzibilizacije. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja s ceftriaksonom, pri čemer je treba upoštevati koristi dojenja za otroka in koristi zdravljenja za mater.

Plodnost

Študije razmnoževanja niso pokazale znakov neželenih učinkov na plodnost pri moških ali ženskah.

Med zdravljenjem s ceftriaksonom se lahko pojavijo neželeni učinki (npr. omotica), ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje in upravljanja strojev (glejte poglavje 4.8). Bolniki morajo biti med vožnjo ali upravljanjem strojev previdni.

Neželeni učinki, o katerih so za ceftriakson najpogosteje poročali, so eozinofilija, levkopenija, trombocitopenija, driska, izpuščaj in zvišanje ravni jetrnih encimov.

Podatki za določanje pogostnosti neželenih učinkov ceftriaksona izhajajo iz kliničnih preskušanj. Pogostosti, uporabljene v spodnji preglednici, so po MeDRA opredeljene kot sledi: pogosti (≥ 1/100

do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000) in neznana pogostnost (ni

mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

a Na podlagi poročil iz obdobja trženja. Ker o teh učinkih poročajo prostovoljno iz populacije neznane velikosti, ni mogoče zanesljivo oceniti njihove pogostnosti, zato je kategorizirana kot neznana.

b Glejte poglavje 4.4.

c Stanje je običajno reverzibilno po prekinitvi zdravljenja s ceftriaksonom. Opis izbranih neželenih učinkov

Infekcijske in parazitske bolezni

Poročila o driski po uporabi ceftriaksona so lahko povezana z Clostridioides difficile. Uvesti je treba

ustrezno uravnavanje tekočine in elektrolitov v telesu (glejte poglavje 4.4).

Obarjanje kalcijevega ceftriaksonata

Redko so poročali o hudih in v nekaterih primerih smrtnih neželenih učinkih pri nedonošenih in donošenih novorojenčkih (starih < 28 dni), ki so bili zdravljeni z intravenskim ceftriaksonom in kalcijem. V pljučih in ledvicah so pri obdukciji odkrili oborine kalcijevega ceftriaksonata. Veliko tveganje obarjanja pri novorojenčkih je posledica majhnega krvnega volumna in daljšega razpolovnega časa ceftriaksona v primerjavi z odraslimi (glejte poglavja 4.3, 4.4, in 5.2).

Poročali so o primerih obarjanja ceftriaksona v sečilih, zlasti pri otrocih, ki so bili zdravljeni z velikimi odmerki (npr. ≥ 80 mg/kg/dan) ali skupnimi odmerki nad 10 gramov in pri katerih so bili prisotni drugi dejavniki tveganja (npr. dehidracija ali nepokretnost). Ta neželeni učinek je lahko asimptomatski ali simptomatski, povzroči lahko zaporo sečevoda in postrenalno akutno ledvično odpoved, vendar je po prekinitvi zdravljenja s ceftriaksonom običajno reverzibilen (glejte poglavje 4.4).

Predvsem pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z odmerki, večjimi od priporočenega običajnega odmerka, so opazili obarjanje kalcijevega ceftriaksonata v žolčniku. Pri otrocih so prospektivne študije pokazale spremenljivo incidenco obarjanja pri intravenskemu dajanju – v nekaterih študijah nad 30 %. Kaže, da je incidenca manjša pri počasnem infundiranju (20–30 minut). Ta učinek je običajno asimptomatski, vendar lahko oborine v redkih primerih spremljajo klinični simptomi, kot so bolečine, navzea in bruhanje. V teh primerih je priporočljivo simptomatsko zdravljenje. Obarjanje je po ukinitvi uporabe ceftriaksona običajno reverzibilno (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Pri prevelikem odmerjanju se lahko pojavijo simptomi navzee, bruhanja in driske. Hemodializa ali peritonealna dializa ne zmanjšata koncentracij ceftriaksona. Posebnega antidota ni. Zdravljenje prevelikega odmerka mora biti simptomatsko.