Gabagamma 800 mg filmsko obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- △
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Gabagamma 800 mg
Epilepsija
Gabapentin je indiciran kot dopolnilna terapija pri zdravljenju parcialnih epileptičnih napadov s sekundar-no generalizacijo in brez nje pri odraslih in otrocih, starih 6 let in več (glejte poglavje 5.1).
Gabapentin je indiciran kot monoterapija pri zdravljenju parcialnih epileptičnih napadov s sekundarno generalizacijo in brez nje pri odraslih in mladostnikih, starih 12 let in več.
Zdravljenje periferne nevropatske bolečine
Gabapentin je indiciran za zdravljenje periferne nevropatske bolečine, kot sta denimo boleča diabetična nevropatija in postherpetična nevralgija pri odraslih.
Za peroralno uporabo.
Gabapentin lahko dajemo s hrano ali brez nje, tableto je treba pogoltniti celo z dovolj tekočine (npr. s kozarcem vode).
Za vse indikacije je titracijska shema za uvedbo zdravljenja opisana v Preglednici 1 in je priporočena za odrasle in mladostnike, stare 12 let in več. Navodila za odmerjanje za otroke, stare manj kot 12 let, so na voljo v posebnem podpoglavju kasneje v tem poglavju.
| Preglednica 1SHEMA ZA ODMERJANJE – ZAČETNA TITRACIJA | ||
| Dan 1 | Dan 2 | Dan 3 |
| 300 mg enkrat na dan | 300 mg dvakrat na dan | 300 mg trikrat na dan |
Ukinitev gabapentina
V skladu s trenutno klinično prakso je v primeru, da je treba gabapentin ukiniti, priporočljivo to izvesti postopoma v trajanju vsaj enega tedna ne glede na indikacijo.
Epilepsija
Epilepsija tipično zahteva dolgotrajno zdravljenje. Odmerek določi lečeči zdravnik na podlagi prenašanja in učinkovitosti pri posamezniku.
Odrasli in mladostniki:
V kliničnih preskušanjih je bil učinkoviti razpon odmerjanja 900 do 3600 mg/dan. Zdravljenje lahko zač-nemo s titriranjem odmerka, kot je opisano v Preglednici 1, ali z dajanjem 300 mg trikrat na dan (TID) na dan 1. Po tem lahko na podlagi odziva in prenašanja pri posameznem bolniku odmerek nadalje povečuje-mo za 300 mg/dan vsakih 2-3 dni do največjega odmerka 3600 mg/dan. Pri posameznih bolnikih bo morda primernejše počasnejše povečevanje odmerka gabapentina. Najkrajši čas za doseganje odmerka 1800 mg/dan je en teden, za 2400 mg/dan skupaj 2 tedna in za doseganje 3600 mg/dan potrebujemo skupaj 3 tedne. Odmerke do 4800 mg/dan so v dolgoročnih odprtih kliničnih študijah dobro prenašali. Skupni dne-vni odmerek je treba razdeliti v tri odmerke, največji časovni interval med odmerki pa naj ne presega 12 ur, da preprečimo prebojne epileptične napade.
Otroci, stari 6 let ali več:
Začetni odmerek je od 10 do 15 mg/kg/dan, učinkoviti odmerek dosežemo s povečevanjem odmerka prek približno treh dni. Učinkoviti odmerek gabapentina pri otrocih, starih 6 let in več, je 25 do 35 mg/kg/dan. V dolgoročnih kliničnih študijah so odmerjanja do 50 mg/kg/dan dobro prenašali. Skupni dnevni odmerek je treba razdeliti v tri odmerke, največji časovni interval med odmerki pa naj ne presega 12 ur.
Za optimizacijo zdravljenja ni potrebno spremljati plazemskih koncentracij gabapentina. Poleg tega lahko gabapentin uporabljamo v kombinaciji z drugimi antiepileptičnimi zdravili brez skrbi, da bi se plazemska koncentracija gabapentina ali serumske koncentracije drugih antiepileptičnih zdravil zato spreminjale.
Periferna nevropatska bolečina
Odrasli
Zdravljenje lahko začnemo s titriranjem odmerka, kot je opisano v Preglednici 1. Lahko pa začnemo z
začetnim odmerkom 900 mg/dan, ki ga dajemo v treh enakih deljenih odmerkih. Po tem lahko na podlagi odziva in prenašanja pri posameznem bolniku odmerek nadalje povečujemo za 300 mg/dan vsakih 2-3 dni do največjega odmerka 3600 mg/dan. Pri posameznih bolnikih bo morda primernejše počasnejše poveče-
vanje odmerjanja gabapentina. Najkrajši čas za doseganje odmerka 1800 mg/dan je en teden, za 2400 mg/dan skupaj 2 tedna in za doseganje 3600 mg/dan potrebujemo skupaj 3 tedne.
Pri zdravljenju periferne nevropatske bolečine, kot sta denimo boleča diabetična nevropatija in postherpe-tična nevralgija, učinkovitosti in varnosti v kliničnih preskušanjih niso preiskovali dlje kot 5 mesecev. Če bolnik potrebuje odmerjanje dlje kot 5 mesecev za zdravljenje periferne nevropatske bolečine, mora lečeči zdravnik oceniti bolnikovo klinično stanje in odločiti o potrebi po dodatnem zdravljenju.
Navodila za vsa področja indikacij
Pri bolnikih, ki so slabega splošnega zdravja, denimo z nizko telesno maso, po presaditvi organov itd. je treba odmerek povečevati počasneje ali z uporabo odmerjanja manjših jakosti ali z daljšimi intervali med povečanji odmerkov.
Uporaba pri starejših bolnikih (starih več kot 65 let)
Pri starejših bolnikih bo morda treba prilagoditi odmerjanje zaradi s starostjo pogojenega slabšanja delo-vanja ledvic (glejte Preglednico 2). Pri starejših bolnikih se lahko pogosteje pojavijo somnolenca, periferni edemi in astenija.
Uporaba pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic in pri tistih na hemodializi priporočamo prilagoditev odmer-ka, kot je opisano v Preglednici 2. Gabapentin lahko uporabimo, upoštevati pa moramo priporočila za odmerjanje za bolnike z okvarjenim delovanjem ledvic.
| Preglednica 2ODMERJANJE GABAPENTINA PRI ODRASLIH NA PODLAGI DELOVANJA LEDVIC | |
| Očistek kreatinina (ml/min) | Skupni dnevni odmereka (mg/dan) |
| ≥80 | 900-3600 |
| 50-79 | 600-1800 |
| 30-49 | 300-900 |
| 15-29 | 150b-600 |
| <15c | 150b-300 |
a Skupni dnevni odmerek dajemo v treh deljenih odmerkih. Zmanjšani odmerki so za bolnike z okvarjenim delovanjem ledvic (očistek kreatinina <79 ml/min).
b Dajemo 300 mg vsak drugi dan.
c Pri bolnikih z očistkom kreatinina <15 ml/min je treba dnevni odmerek zmanjšati sorazmerno z očistkom kreatinina (denimo bolniki z očistkom kreatinina 7,5 ml/min naj prejmejo polovico dnevnega odmerka za bolnike z očistkom kreatinina 15 ml/min).
Uporaba pri bolnikih na hemodializi
Za anurične bolnike na hemodializi, ki gabapentina še niso prejemali, priporočamo polnitveni odmerek 300 do 400 mg, zatem pa 200 do 300 mg gabapentina po vsakih 4 urah hemodialize. V nedializnih dneh naj gabapentina ne prejemajo.
Za bolnike z okvarjenim delovanjem ledvic na hemodializi naj vzdrževalni odmerek gabapentina temelji na priporočilih za odmerjanje v Preglednici 2. Poleg vzdrževalnega odmerka priporočamo dodatni odme-rek 200 do 300 mg po vsakih 4 urah hemodialize.
Pri bolnikih, ki so se zaradi različnih indikacij zdravili z antiepileptiki, so poročali o samomorilnem raz-mišljanju in vedenju. Majhno povečanje tveganja za pojav samomorilnega razmišljanja in vedenja je pokazala tudi metaanaliza randomiziranih s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj antiepileptikov. Mehanizem tveganja še ni znan, vendar razpoložljivi podatki ne izključujejo možnosti povečanega tvegan-ja za gabapentin.
Zato je treba bolnike med zdravljenjem nadzirati glede znakov samomorilnega razmišljanja in vedenja ter razmisliti o ustreznem zdravljenju. Bolnikom (in skrbnikom bolnikov) je treba svetovati, naj poiščejo zdravniško pomoč, če se pojavijo znaki samomorilnega razmišljanja ali vedenja.
Če bolnik v času zdravljenja z gabapentinom zboli za akutnim pankreatitisom, moramo razmisliti o ukini-tvi gabapentina (glejte poglavje 4.8).
Čeprav nimamo dokazov o povratnih epileptičnih napadih po ukinitvi gabapentina, lahko nenadna ukini-tev antikonvulzivov pri bolnikih z epilepsijo sproži epileptični status (glejte poglavje 4.2).
Kot pri drugih antiepileptičnih zdravilih se lahko pri nekaterih bolnikih ob uvedbi gabapentina poveča pogostnost epileptičnih napadov ali se pojavijo nove vrste epileptičnih napadov.
Kot pri drugih antiepileptičnih zdravilih so poskusi ukinitve sočasnih antiepileptičnih zdravil pri bolnikih, ki se na zdravljenje ne odzivajo in prejemajo več kot eno antiepileptično zdravilo, z namenom doseči monoterapijo z gabapentinom, redko uspešni.
Gabapentin ne velja za učinkovitega za zdravljenje primarno generaliziranih epileptičnih napadov, denimo absenc, in lahko take epileptične napade pri nekaterih bolnikih poslabša. Zato je treba gabapentin pri bol-nikih z mešanimi epileptičnimi napadi, vključno z absencami, uporabljati previdno.
Sistematske študije gabapentina pri bolnikih, starih 65 let ali več, niso bile opravljene. V eni dvojno slepi študiji pri bolnikih z nevropatsko bolečino so se somnolenca, periferni edemi in astenija pojavljali v neko-liko večjem deležu pri bolnikih, starih 65 let ali več, kot pri mlajših bolnikih. Razen teh najdb klinične
raziskave v tej starostni skupini ne kažejo na drugačen profil neželenih učinkov kot je bil opažen pri mlaj-ših bolnikih.
Učinki dolgoročnega (dlje kot 36 tednov) zdravljenja z gabapentinom na učenje, inteligenco in razvoj pri otrocih in mladostnikih niso bili zadostno preučeni. Koristi podaljšanega zdravljenja je treba zato pretehta-ti glede na možno tveganje takega zdravljenja.
Laboratorijske preiskave
Pri semikvantitativnem določanju skupnih beljakovin v seču s testnim lističem lahko dobimo lažno poziti-vne izvide. Zato priporočamo, da se take pozitivne izvide testa s testnim lističem potrdi z metodami, ki
temeljijo na drugačnih analitičnih načelih, denimo z metodo Biureta, turbidimetrično metodo ali z meto-dami z vezavo barvil; ali da že v izhodišču uporabimo katero od naštetih alternativnih metod.
V študiji, v kateri so sodelovali zdravi prostovoljci (N=12), se je, ko so prejeli 60 mg kapsulo morfina z
nadzorovanim sproščanjem 2 uri pred 600 mg tableto gabapentina, povprečna AUC gabapentina povečala za 44 % v primerjavi z AUC, ko so prejeli gabapentin brez morfina. Zato je treba bolnike skrbno nadzoro-vati glede pojava znakov depresije osrednjega živčevja, denimo somnolence, in odmerek gabapentina ali morfina ustrezno znižati.
Medsebojnega delovanja med gabapentinom in fenobarbitalom, fenitoinom, valproično kislino ali karba-mazepinom niso opazili.
Farmakokinetika gabapentina v ravnovesnem stanju je pri zdravih posameznikih podobna kot pri bolnikih z epilepsijo, ki prejemajo ta antiepileptična sredstva.
Sočasno dajanje gabapentina s peroralnimi kontracepcijskimi sredstvi, ki vsebujejo noretindron in/ali eti-nilestradiol, ne vpliva na farmakokinetiko ravnovesnega stanja nobene sestavine.
Sočasno dajanje gabapentina z antacidi, ki vsebujejo aluminij in magnezij, zmanjša biološko razpoložlji-vost gabapentina do 24 %. Priporočamo, da bolnik vzame gabapentin najmanj dve uri po zaužitju antaci-da.
Probenecid ne vpliva na ledvično izločanje gabapentina.
Za majhno zmanjšanje ledvičnega izločanja gabapentina, ki ga opažamo po sočasnem dajanju s cimetidi-nom, ne pričakujemo, da bi imelo klinični pomen.
Tveganje, povezano z epilepsijo in antiepileptičnimi zdravili na splošno
Tveganje za prirojene napake je pri potomstvu mater, zdravljenih z antiepileptičnim zdravilom, povečano za faktor 2 – 3. Najpogosteje poročajo o zajčji ustnici, srčnožilnih malformacijah in napakah nevralne cevi. Zdravljenje z večimi antiepileptičnimi zdravili je lahko povezano z večjim tveganjem za prirojene napake, kot pri monoterapiji, zato je pomembno, da se, kadar je le mogoče, odločimo za monoterapijo.
Ženskam v rodni dobi in ženskam, za katere je verjetno, da bodo zanosile, naj svetuje specialist, in če žen-ska načrtuje nosečnost, je treba potrebo po antiepileptičnem zdravljenju ponovno preveriti. Morebitna ukinitev antiepileptičnega zdravljenja naj ne bo nenadna, saj to lahko povzroči prebojne epileptične napa-de, ki imajo lahko resne posledice tako za mater kot za otroka. Redko so opažali zastoj v rasti pri otrocih mater z epilepsijo. Ni pa moč razlikovati, ali zastoj v rasti povzročajo genski, družbeni dejavniki, materina epilepsija ali antiepileptično zdravljenje.
Tveganje, povezano z gabapentinom
O uporabi gabapentina pri nosečnicah ni zadostnih podatkov.
Študije pri živalih so pokazale reproduktivno toksičnost (glejte poglavje 5.3). Potencialno tveganje za človeka ni znano. Gabapentin smemo uporabljati v času nosečnosti le, če možna korist za mater jasno odtehta možno tveganje za plod.
Zaradi same epilepsije in dejstva, da so bila med vsako nosečnostjo, o kateri so poročali, prisotna tudi druga antiepileptična zdravila, ni mogoče zanesljivo sklepati, če med nosečnostjo uporabljeni gabapentin predstavlja večje tveganje za prirojene malformacije.
Gabapentin se izloča v materino mleko. Ker učinek na dojenega otroka ni znan, je pri dajanju gabapentina doječim materam potrebna previdnost. Gabapentin pri doječih materah uporabljamo samo, če koristi jasno presegajo tveganja.
Gabapentin ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Gabapentin deluje na osrednje živčevje in lahko povzroči zaspanost, omotico ali druge sorodne simptome. Tudi če so ti le blagi ali zmerni, so lahko taki neželeni učinki potencialno nevarni za bolnike, ki vozijo ali upravljajo s stroji. To je še zlasti pomembno na začetku zdravljenja in po povečanju odmerka.
Neželeni učinki, ki so jih opažali tekom kliničnih študij, opravljenih pri epilepsiji (dopolnilno zdravljenje in monoterapija) in nevropatski bolečini, so po razredih in pogostnosti navedeni na spodnjem seznamu (zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1000 do ≤1/100) in redki (≥1/10.000 do
≤1/1.000). Kjer so neželeni učinek v kliničnih študijah opažali z različnimi pogostnostmi, so ga dodelili k najvišji opisani pogostnosti.
Dodatni učinki, pridobljeni na osnovi poročil o izkušnjah z zdravilom po začetku trženja, so navedeni na spodnjem seznamu s pogostnostjo Neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov) v ležeči pisavi.
V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
| Organski sistemi | Neželeni učinki zdravila |
| Infekcijske in parazitske bolezni | |
| Zelo pogosti Pogosti | virusna okužbapljučnica, okužba dihal, okužba sečil, okužba, vnetje srednjega uše-sa |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | |
| PogostiNeznana | levkopenijatrombocitopenija |
| Bolezni imunskega sistema | |
| Občasni | alergijske reakcije (npr. koprivnica) |
| Presnovne in prehranske motnje | |
| Pogosti | anoreksija, povečan apetit |
| Psihiatrične motnje | |
| PogostiNeznana | sovražnost, zmedenost in čustvena labilnost, depresija, tesnoba, živčnost, nenormalno mišljenjehalucinacije |
| Bolezni živčevja | |
| Zelo pogosti PogostiObčasni Neznana | somnolenca, omotica, ataksijaepileptični napadi, hiperkinezije, dizartrija, amnezija, tremor, nespe-čnost, glavobol, nenavadna občutenja kot so parestezije, hipestezije, motnje koordinacije, nistagmus, okrepljeni, oslabljeni ali odsotni refleksihipokinezijadruge motnje gibanja (npr. horeoatetoza, diskinezija, distonija) |
| Očesne bolezni | |
| Pogosti | motnje vida kot sta ambliopija, diplopija |
| Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta | |
| Pogosti | vertigo |
| Neznana | tinitus |
| Srčne bolezni | |
| Občasni | palpitacije |
| Žilne bolezni | |
| Pogosti | hipertenzija, vazodilatacija |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | |
| Pogosti | dispneja, bronhitis, faringitis, kašelj, rinitis |
| Bolezni prebavil | |
| PogostiNeznana | bruhanje, slabost, zobne nepravilnosti, gingivitis, diareja, bolečine v trebuhu, dispepsija, zaprtje, suha usta ali grlo, flatulencapankreatitis |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | |
| Neznana | hepatitis, zlatenica |
| Bolezni kože in podkožja | |
| PogostiNeznana | edem obraza, purpura, najpogosteje opisana kot podplutbe zaradi telesnih poškodb, izpuščaj, srbenje, akneStevens-Johnsonov sindrom, angioedem, multiformni eritem, alope-cija |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema, kosti in vezivnega tkiva | |
| PogostiNeznana | artralgija, mialgija, bolečine v hrbtu, trzanjemioklonus |
| Bolezni sečil | |
| Neznana | akutna odpoved ledvic, inkontinenca |
| Motnje reprodukcije in dojk | |
| PogostiNeznana | impotencahipertrofija prsi, ginekomastija |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | |
| Zelo pogosti PogostiObčasni Neznana | utrujenost, povišana telesna temperaturaperiferni edemi, motnje hoje, astenija, bolečina, splošno slabo poču-tje, gripozni sindromgeneralizirani edemiodtegnitvene reakcije (najpogosteje tesnoba, nespečnost, slabost,bolečine, znojenje), bolečina v prsnem košu. Zabeležene so nenadnenepojasnjene smrti, kjer pa vzročne povezave z zdravljenjem z gabapentinom niso ugotovili. |
| Preiskave | |
| Pogosti ObčasniNeznana | znižanje koncentracije levkocitov, porast telesne masepovišane vrednosti testov delovanja jeter SGOT(AST), SGPT (ALT) in bilirubinanihanja koncentracije glukoze v krvi pri bolnikih s sladkorno bolez-nijo |
| Poškodbe in zastrupitve | |
| Pogosti | nezgodne poškodbe, zlomi, odrgnine |
V času zdravljenja z gabapentinom so poročali o primerih akutnega pankreatitisa. Vzročna povezanost z gabapentinom ni jasna (glejte poglavje 4.4).
Pri bolnikih, ki so na hemodializi zaradi končnega stadija odpovedi ledvic, so poročali o miopatiji s povi-šanimi vrednostmi kreatin kinaze.
Samo v kliničnih študijah pri otrocih so poročali tudi o okužbah dihal, vnetju srednjega ušesa, epileptičnih napadih in bronhitisu. Poleg tega so v kliničnih študijah pri otrocih pogosto poročali tudi o nasilnem vede-nju in hiperkinezijah.
Lecitin iz soje lahko zelo redko povzroči alergične reakcije.
Pri prevelikih odmerjanjih gabapentina do 49 g ni poročanj o akutni, smrtno nevarni toksičnosti. Simptomi prevelikega odmerjanja so omotičnost, dvojni vid, nerazločno govorjenje, zaspanost, letargija in blaga
diareja. Vsi bolniki so si s podpornim zdravljenjem popolnoma opomogli. Zmanjšana absorpcija gabapen-tina pri višjih odmerkih lahko omeji absorpcijo zdravila v primeru prevelikega odmerjanja in tako minimi-zira toksičnost prevelikih odmerjanj.
Preveliko odmerjanje gabapentina, zlasti v kombinaciji z drugimi zaviralci CŽS, lahko povzroči komo.
Čeprav lahko gabapentin odstranimo s hemodializo, na podlagi predhodnih izkušenj to običajno ni potreb-no. Vseeno pa je lahko hemodializa indicirana pri bolnikih s hudo okvarjenim delovanjem ledvic.
Peroralnega letalnega odmerka gabapentina pri miših in podganah, ki so prejele odmerke do 8000 mg/kg, niso določili. Znaki akutne toksičnosti pri živalih so bili ataksija, težko dihanje, ptoza, hipoaktivnost ali vznemirjenost.
Farmakološke lastnosti - Gabagamma 800 mg
Farmakoterapevtska skupina: Drugi antiepileptiki, oznaka ATC: N03AX12. Točen mehanizem delovanja gabapentina ni znan.
Gabapentin je strukturno soroden nevrotransmiterju GABA (gama-aminomaslena kislina), vendar se nje-
gov način delovanja razlikuje od mnogih drugih zdravilnih učinkovin, ki medsebojno delujejo s sinapsami GABA vključno z valproatom, barbiturati, benzodiazepini, zaviralci GABA-transaminaze, zaviralci priv-zema GABA, agonisti GABA in predzdravili GABA. Študije in vitro z radioaktivno označenim gabapen-tinom so pokazale novo peptidno vezavno mesto v možganskih tkivih podgan, v neokorteksu in v hipo-kampusu, ki bi lahko bilo povezano z antikonvulzivnim in analgetičnim učinkom gabapentina in njegovih strukturnih derivatov. Za vezavno mesto za gabapentin velja alfa2-delta podenota napetostno odvisnih
kalcijevih kanalčkov.
Gabapentin se v klinično relevantnih koncentracijah ne veže na druge pogoste receptorje za zdravila ali nevrotransmiterje v možganih, vključno z receptorji za GABAA, GABAB, benzodiazepine, glutamat, glicin ali N-metil-d-aspartat.
Gabapentin in vitro medsebojno ne deluje z natrijevimi kanalčki in se tako razlikuje od fenitoina in kar-bamazepina. Gabapentin delno zmanjša odzive na glutamatni agonist N-metil-D-aspartat (NMDA) v neka-terih testnih sistemih in vitro, a le v koncentracijah, večjih od 100 μM, ki pa jih in vivo ne dosegamo.
Gabapentin in vitro nekoliko zmanjša sproščanje monoaminskih nevrotransmiterjev. Dajanje gabapentina podganam okrepi obrat GABA v več možganskih področjih, na podoben način kot natrijev valproat, a v drugih možganskih področjih. Pomen teh različnih učinkov gabapentina za antikonvulzivno delovanje še ni znan. Pri živalih gabapentin zlahka vstopa v možgane in preprečuje krče zaradi maksimalnega elektro-šoka, kemičnih konvulzivov vključno z zaviralci sinteze GABA, ter v genetskih modelih konvulzij.
Klinično preskušanje dopolnilnega zdravljenja parcialnih epileptičnih napadov pri pediatričnih bolnikih,
starih od 3 do 12 let, je pokazalo številčno, ne pa tudi statistično pomembno razliko v 50 % stopnji odziva v korist skupine, zdravljene z gabapentinom, v primerjavi s placebom. Dodatne post-hoc analize stopnje odziva po starosti niso pokazale statistično značilnega učinka starosti kot zvezne ali kot dihotomne spre-menljivke (starostni skupini 3-5 in 6-12 let). Podatki iz te dodatne post-hoc analize so povzeti v spodnji preglednici:
| Odziv (≥50 % izboljšan) po načinu zdravljenja in starosti MITT* populacije | |||
| Starostna kategorija | Placebo | Gabapentin | P-vrednost |
| Stari <6 let | 4/21 (19 %) | 4/17 (23,5 %) | 0,7362 |
| Stari 6 do 12 let | 17/99 (17,2 %) | 20/96 (20,8 %) | 0,5144 |
*Prilagojena populacija za zdravljenje (MITT - Modified Intent To Treat) je bila opredeljena kot vsi bol-niki, randomizirani v skupino raziskovanega zdravila, ki so za 28 dni tako med izhodiščno kot tudi med dvojno slepo fazo vodili dnevnike epileptičnih napadov, ki jih je mogoče ovrednotiti.
Absorpcija
Po peroralnem dajanju opažamo najvišje plazemske koncentracije gabapentina v roku 2 do 3 ur. Biološka razpoložljivost (delež absorbiranega odmerka) gabapentina se s povečevanjem odmerka manjša. Absolut-na biološka razpoložljivost 300 mg kapsule je približno 60 %. Hrana, vključno z zelo mastno, nima klini-čno pomembnega učinka na farmakokinetiko gabapentina.
Na farmakokinetiko gabapentina večkratno odmerjanje ne vpliva. Četudi so bile plazemske koncentracije gabapentina v kliničnih študijah v splošnem med 2 μg/ml in 20 μg/ml, iz teh koncentracij ne moremo napovedovati varnosti in učinkovitosti.
Farmakokinetične spremenljivke so navedene v Preglednici 3.
Preglednica 3: Povzetek povprečnih (% CV) vrednosti farmakokinetičnih spremenljivk gabapentina v ravnovesnem stanju po dajanju na 8 ur
| Farmakokinetičnaspremenljivka | 300 mg(N = 7) | 400 mg(N = 14) | 800 mg(N = 14) | |||
| Povprečje | % CV | Povprečje | % CV | Povprečje | % CV | |
| Cmax (μg/ml) | 4,02 | (24) | 5,74 | (38) | 8,71 | (29) |
| tmax (h) | 2,7 | (18) | 2,1 | (54) | 1,6 | (76) |
| T1/2 (h) | 5,2 | (12) | 10,8 | (89) | 10,6 | (41) |
| AUC (0-8) | 24,8 | (24) | 34,5 | (34) | 51,4 | (27) |
| μg·h/ml)Ae % (%) | NP | NP | 47,2 | (25) | 34,4 | (37) |
Cmax = najvišja plazemska koncentracija v ravnovesnem stanju; tmax = čas do Cmax; T1/2 = eliminacijski razpolovni čas;
AUC(0-8) = površina pod krivuljo plazemske koncentracije po času v ravnovesnem stanju od časa 0 do 8 ur po odmerjanju;
Ae % = delež odmerka, ki se je nespremenjen izločil v seču od 0 do 8 ur po odmerjanju; NP = ni podatka
Porazdelitev
Gabapentin se ne veže na plazemske beljakovine, njegova prostornina porazdelitve je 57,7 litrov. Pri bol-nikih z epilepsijo so koncentracije gabapentina v cerebrospinalni tekočini (CSF) približno 20 % ustreznih najnižjih plazemskih koncentracij v ravnovesnem stanju. Gabapentin je navzoč v mleku doječih žensk.
Presnova
Podatkov o presnovi gabapentina pri človeku nimamo. Gabapentin ne inducira jetrnih oksidaznih encimov z mešanim delovanjem, ki presnavljajo zdravila.
Eliminacija
Gabapentin se izloča nespremenjen, samo skozi ledvice. Eliminacijski razpolovni čas gabapentina ni odvi-sen od odmerka in je povprečno 5 do 7 ur.
Pri starejših bolnikih ter pri bolnikih z okvarjenim delovanjem je plazemski očistek gabapentina zmanjšan. Konstanta hitrosti eliminacije, plazemski očistek in ledvični očistek gabapentina so neposredno sorazmer-ni z očistkom kreatinina.
Gabapentin s hemodializo odstranimo iz plazme. Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic ali na hemodializi priporočamo prilagoditev odmerka (glejte poglavje 4.2).
Farmakokinetiko gabapentina pri otrocih so določali pri 50 zdravih otrocih, starih od 1 meseca do 12 let. V splošnem so bile plazemske koncentracije gabapentina pri otrocih, starejših od 5 let, podobne kot pri odraslih, ob odmerjanju na podlagi mg/kg telesne mase.
Linearnost/Nelinearnost
Biološka razpoložljivost (delež absorbiranega odmerka) gabapentina se s povečevanjem odmerka manjša, kar ima za posledico nelinearnost farmakokinetičnih parametrov, ki vključujejo parameter biološke razpo-ložljivosti (F), denimo Ae %, CL/F, Vd/F. Eliminacijsko farmakokinetiko (farmakokinetični parametri, ki ne vključujejo F, denimo CLr in T1/2) najbolje opišemo z linearno farmakokinetiko. Plazemske koncen-tracije gabapentina v ravnovesnem stanju lahko predvidimo iz podatkov o enkratnem odmerjanju.
Farmacevtski podatki - Gabagamma 800 mg
Jedro tablete
makrogol 4000
predgelirani koruzni škrob brezvodni koloidni silicijev dioksid magnezijev stearat
Obloga tablete polivinialkohol titanov dioksid (E171) smukec
lecitin iz soje ksantanski gumi
PVC/Alu pretisni omot. Velikosti pakiranja:
20 filmsko obloženih tablet 50 filmsko obloženih tablet 100 filmsko obloženih tablet 200 filmsko obloženih tablet
Na trgu ni vseh navedenih pakiranj.