Dazparda 100 enot/ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- ▼
Interakcije s/z
Omejitve
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Dazparda 100 enot/ml
Zdravilo Dazparda je indicirano za zdravljenje sladkorne bolezni pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starih 1 leto in več.
Odmerjanje
Moč insulinskih analogov, tudi insulina aspart, izražamo v enotah, moč humanega insulina pa v
mednarodnih enotah.
Odmerjanje zdravila Dazparda je individualno in določeno v skladu z bolnikovimi potrebami. Praviloma naj bi ga uporabljali v kombinaciji s srednjedolgodelujočim ali z dolgodelujočim insulinom.
Za doseganje optimalne urejenosti glikemije je priporočljivo spremljanje koncentracije glukoze v krvi in prilagajati odmerek insulina.
Individualna potreba po insulinu pri odraslih in otrocih je ponavadi od 0,5 do 1,0 enote/kg/dan. V okviru bazalno-bolusne sheme zdravljenja, lahko 50–70 % te potrebe pokrije zdravilo Dazparda, preostanek pa srednjedolgodelujoči ali dolgodelujoči insulin.
Prilagoditev odmerka je lahko potrebna v primeru večje telesne aktivnosti bolnika, spremenjene
običajne prehrane ali med spremljajočimi boleznimi.
Posebne skupine bolnikov
Starejši bolniki (≥ 65 let)
Insulin aspart lahko uporabite pri starejših bolnikih.
Pri starejših bolnikih je treba koncentracijo glukoze v krvi spremljati pozorneje ter odmerek insulina aspart individualno prilagoditi.
Ledvična okvara
Ledvična okvara lahko zmanjša bolnikovo potrebo po insulinu.
Pri bolnikih z ledvično okvaro je treba koncentracijo glukoze v krvi spremljati pozorneje ter odmerek
insulina aspart individualno prilagoditi.
Okvara jeter
Okvara jeter lahko zmanjša bolnikovo potrebo po insulinu.
Pri bolnikih z okvaro jeter je treba intenzivneje spremljati glukozo in individualno prilagoditi odmerek insulina aspart.
Pediatrična populacija
Pri mladostnikih in otrocih, starih 1 leto in več, ima insulin aspart prednost pred topnim humanim insulinom, če bi bil hiter začetek delovanja lahko koristen, npr. pri časovnem usklajevanju injekcij glede na obroke (glejte poglavji 5.1 in 5.2).
Varnost in učinkovitost insulina aspart pri otrocih, mlajših od 1 leta, nista dokazani. Podatkov ni na voljo.
Prehod z drugih insulinskih zdravil
Pri prehodu z drugih insulinskih zdravil je lahko potrebna prilagoditev odmerka zdravila Dazparda in odmerka bazalnega insulina. Zdravilo Dazparda začne delovati hitreje in deluje krajši čas kot topni humani insulin. Po subkutanem injiciranju v trebušno steno začne delovati v 10 do 20 minutah.
Največji učinek doseže od 1 do 3 ure po injiciranju. Deluje od 3 do 5 ur.
Med prehodom in v prvih tednih po prehodu je priporočljivo skrbno spremljanje glukoze v krvi (glejte
poglavje 4.4).
Način uporabe
Insulin aspart je hitrodelujoči insulinski analog.
Insulin aspart se injicira subkutano v trebušno steno, stegno, nadlaket, deltoidni ali glutealni predel. Znotraj istega predela je treba mesta injiciranja vedno menjavati, da se zmanjša tveganje za lipodistrofijo in kožno amiloidozo (glejte poglavji 4.4 in 4.8). Subkutano injiciranje v trebušno steno zagotovi hitrejšo absorpcijo kot injiciranje na drugih mestih. V primerjavi s topnim humanim insulinom se hitrejši začetek delovanja insulina aspart ohrani ne glede na mesto injiciranja. Trajanje delovanja je spremenljivo, odvisno od odmerka, mesta injiciranja, krvnega pretoka, temperature in stopnje telesne dejavnosti.
Zaradi hitrejšega začetka delovanja je treba insulin aspart praviloma aplicirati tik pred obrokom. Če je potrebno, pa ga je mogoče injicirati kmalu po obroku.
Dazparda 100 enot/ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
En napolnjen injekcijski peresnik omogoča aplikacijo od 1 do 60 enot v korakih po 1 enoto. Napolnjen injekcijski peresnik je primeren le za subkutano aplikacijo.
Bolniki morajo izbrane enote vizualno preveriti na številčnici števca odmerkov na injekcijskem peresniku. Zato je za samoinjiciranje določen pogoj, da je bolnik zmožen sam odčitati vrednosti na števcu odmerkov na injekcijskem peresniku. Slepim ali slabovidnim bolnikom je treba naročiti, da si vedno pridobijo pomoč druge osebe, ki dobro vidi in je usposobljena za uporabo insulinskega pripomočka.
Zdravilo Dazparda je na voljo le kot 100 enot/ml raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku, le za subkutano uporabo. Če je torej potreben alternativni način uporabe, je treba uporabiti druga zdravila, ki vsebujejo insulin aspart in ki takšno možnost omogočajo.
Za podrobne napotke za uporabo, glejte navodilo za uporabo.
Sledljivost
Z namenom izboljšanja sledljivosti bioloških zdravil je treba jasno zabeležiti ime in številko serije uporabljenega zdravila.
Hiperglikemija
Neustrezno odmerjanje ali prekinitev zdravljenja lahko, zlasti pri sladkorni bolezni tipa 1, povzroči hiperglikemijo in diabetično ketoacidozo.
Prvi simptomi hiperglikemije se ponavadi razvijejo postopoma, v nekaj urah ali dneh. Vključujejo žejo, pogostejše uriniranje, navzeo, bruhanje, zaspanost, pordelo suho kožo, suha usta, izgubo apetita in acetonski zadah. Pri sladkorni bolezni tipa 1 nezdravljene hiperglikemije končno povzročijo diabetično ketoacidozo, ki je lahko smrtna.
Hipoglikemija
Izpustitev obroka ali nenačrtovana, naporna telesna dejavnost lahko povzročita hipoglikemijo.
Še posebej pri otrocih je treba poskrbeti, da odmerki insulina (še posebej pri bazalno-bolusnih shemah zdravljenja) ustrezajo vnosu hrane, telesni dejavnosti in trenutni koncentraciji glukoze v krvi, tako da se zmanjša tveganje za pojav hipoglikemije.
Hipoglikemija se lahko pojavi, če je odmerek insulina prevelik glede na potrebo po insulinu. V primeru hipoglikemije ali suma na hipoglikemijo se insulina aspart ne sme injicirati. Po ureditvi bolnikove glukoze v krvi je treba razmisliti o prilagoditvi odmerka (glejte poglavji 4.8 in 4.9).
Bolnikom, ki se jim uravnanost glukoze v krvi zelo izboljša, npr. z intenziviranim insulinskim zdravljenjem, se običajni opozorilni simptomi hipoglikemije lahko spremenijo in jih je s to možnostjo treba seznaniti. Pri bolnikih, ki imajo sladkorno bolezen že dolgo, lahko običajni opozorilni simptomi izginejo.
Posledica farmakodinamike hitrodelujočih insulinskih analogov je, da se hipoglikemija – če do nje
pride – lahko pojavi v krajšem času po injiciranju kot pri topnem humanem insulinu.
Ker je treba insulin aspart aplicirati neposredno ob obroku, je treba hiter začetek delovanja upoštevati pri bolnikih, pri katerih je mogoče zaradi spremljajočih bolezni ali zdravljenja pričakovati upočasnjeno absorpcijo hrane.
Spremljajoče bolezni, posebno okužbe in stanja z zvišano telesno temperaturo, ponavadi zvečajo bolnikovo potrebo po insulinu. Sočasne bolezni ledvic, jeter ali nadledvične žleze, hipofize ali ščitnice lahko zahtevajo spremembo odmerka insulina.
Ob prehodu med različnimi vrstami insulinskih zdravil se lahko zgodnji opozorilni simptomi hipoglikemije spremenijo ali postanejo manj izraziti, kot so bili pri insulinu, ki ga je bolnik uporabljal prej.
Prehod z drugih insulinskih zdravil
Prehod bolnika na drugo vrsto ali znamko insulina mora potekati pod strogim zdravniškim nadzorom. Spremembe v jakosti, znamki (proizvajalec), vrsti, izvoru (živalski, humani insulin ali analog humanega insulina) in/ali načinu izdelave (rekombinantna DNA ali živalski vir insulina) imajo lahko za posledico spremembo odmerka. Bolniki, ki preidejo na insulin aspart z druge vrste insulina, utegnejo potrebovati večje število dnevnih injekcij ali drugačen odmerek kot med uporabo svojih običajnih insulinskih zdravil. Če je potrebna prilagoditev, utegne biti potrebna že pri prvem odmerku ali v prvih nekaj tednih ali mesecih.
Reakcije na mestu injiciranja
Kot pri vsakem zdravljenju z insulini se lahko pojavijo reakcije na mestu injiciranja, vključno z bolečinami, pordelostjo, koprivnico, vnetjem, podplutbo, oteklino in srbenjem. Stalno krožno menjavanje mest injiciranja na posameznem predelu zmanjša tveganje za nastanek teh reakcij. Reakcije ponavadi minejo v nekaj dneh do nekaj tednih. V redkih primerih je lahko zaradi reakcij na mestu injiciranja potrebna prekinitev zdravljenja z insulinom aspart.
Bolezni kože in podkožja
Bolnike je treba poučiti, naj nenehno menjavajo mesto injiciranja, da se zmanjša tveganje za pojav lipodistrofije in kožne amiloidoze. Po injiciranju insulina na mesta, kjer se pojavijo ti učinki, obstaja potencialno tveganje za zapoznelo absorpcijo insulina in poslabšan glikemični nadzor. Poročali so, da nenadna sprememba mesta injiciranja na neprizadeto območje privede do hipoglikemije. Po menjavi mesta injiciranja s prizadetega predela na neprizadet predel se priporoča spremljanje glukoze v krvi, v poštev pa pride tudi prilagoditev odmerkov antidiabetičnih zdravil.
Kombinacija insulina aspart in pioglitazona
Poročali so o primerih srčnega popuščanja med uporabo pioglitazona v kombinaciji z insulinom, zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja za srčno popuščanje. To je treba upoštevati pri načrtovanju zdravljenja s kombinacijo pioglitazona in insulina aspart. Pri uporabi te kombinacije je treba pri bolnikih opazovati znake in simptome srčnega popuščanja, pridobivanja telesne mase in prisotnosti edema. Če pride do poslabšanja srčnih simptomov, je treba zdravljenje s pioglitazonom prekiniti.
Preprečevanje nenamerne zamenjave zdravil/napak pri zdravljenju
Bolnikom je treba naročiti, da pred vsakim injiciranjem vedno preverijo nalepko na viali/vložku/injekcijskem peresniku in tako preprečijo nenamerno zamenjavo insulina aspart in drugih insulinskih zdravil.
Protitelesa proti insulinu
Aplikacija insulina lahko povzroči nastanek protiteles proti insulinu. V redkih primerih je zaradi nastanka protiteles proti insulinu bolniku potrebno prilagoditi odmerek, da se prepreči nagnjenje k hiper- ali hipoglikemiji.
Potovanje
Pred potovanjem med različnimi časovnimi pasovi se mora bolnik posvetovati z zdravnikom, kajti morda bo moral zaradi tega injicirati insulin in uživati obroke ob drugačnih časih.
Natrij
To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.
Za številna zdravila je znano, da vplivajo na presnovo glukoze.
Bolnikovo potrebo po insulinu lahko zmanjšajo naslednje snovi:
peroralni antidiabetiki, zaviralci monoaminoksidaze (MAO), antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, zaviralci encima angiotenzinske konvertaze (ACE), salicilati, anabolni steroidi in sulfonamidi.
Bolnikovo potrebo po insulinu lahko zvečajo naslednje snovi:
peroralni kontraceptivi, tiazidi, glukokortikoidi, ščitnični hormoni, simpatikomimetiki, rastni hormon
in danazol.
Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta lahko prikrijejo simptome hipoglikemije.
Oktreotid/lanreotid lahko potrebo po insulinu zveča ali zmanjša. Alkohol lahko poveča ali zmanjša hipoglikemični učinek insulina.
Nosečnost
Zdravilo Dazparda (insulin aspart) se lahko uporablja med nosečnostjo. Podatki dveh randomiziranih, kontroliranih kliničnih preskušanj (322 in 27 izpostavljenih nosečnosti) ne kažejo neželenih učinkov insulina aspart na nosečnost ali na zdravje ploda/novorojenčka v primerjavi s humanim insulinom (glejte poglavje 5.1).
Med celotno nosečnostjo in v obdobju načrtovanja zanositve sta priporočljiva intenzivirana kontrola glukoze v krvi in nadziranje nosečnic s sladkorno boleznijo (sladkorno boleznijo tipa 1, sladkorno boleznijo tipa 2 ali nosečnostno sladkorno boleznijo). Potreba po insulinu se v prvem trimesečju ponavadi zmanjša, potem pa se v drugem in tretjem trimesečju poveča. Po porodu se potreba po insulinu običajno hitro vrne na vrednosti pred nosečnostjo.
Dojenje
Omejitev za zdravljenje z zdravilom Dazparda med dojenjem ni. Zdravljenje doječe matere z insulinom ne pomeni nobene nevarnosti za dojenčka. Potrebna pa utegne biti prilagoditev odmerka zdravila Dazparda.
Plodnost
Študije vpliva na sposobnost razmnoževanja na živalih v zvezi s plodnostjo niso odkrile razlik med insulinom aspart in humanim insulinom.
Hipoglikemija lahko poslabša bolnikovo zmožnost koncentracije in reagiranja. To je lahko nevarno v okoliščinah, v katerih sta ti zmožnosti posebej pomembni (npr. pri vožnji avta ali upravljanju s stroji).
Bolnikom je treba svetovati, naj upoštevajo ustrezne previdnostne ukrepe, da bi se izognili hipoglikemiji med upravljanjem vozila. To je posebej pomembno pri bolnikih z zmanjšanim ali odsotnim zaznavanjem opozorilnih znakov hipoglikemije in pri tistih, ki imajo pogoste hipoglikemije. V takšnih okoliščinah je treba pretehtati, ali je priporočljivo, da bolnik vozi.
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki, opaženi pri bolnikih, ki uporabljajo insulin aspart, so v glavnem posledica farmakološkega učinka insulina.
Najpogosteje opisani neželeni učinek med zdravljenjem je hipoglikemija. Pogostnost hipoglikemij se razlikuje med populacijami bolnikov, odmernimi shemami in ravnjo urejenosti glikemije (glejte poglavje 4.8, podpoglavje Opis izbranih neželenih učinkov).
Na začetku zdravljenja z insulinom se lahko pojavijo refrakcijske anomalije, edemi in reakcije na mestu injiciranja (bolečina, pordelost, koprivnica, vnetje, podplutbe, oteklost in srbenje na mestu injiciranja). Te reakcije so ponavadi prehodne. Hitro izboljšanje urejenosti glukoze v krvi je lahko povezano z akutno bolečo nevropatijo, ki je običajno reverzibilna. Intenziviranje insulinskega zdravljenja z nenadnim izboljšanjem urejenosti glikemije lahko spremlja prehodno poslabšanje diabetične retinopatije, toda dolgotrajno izboljšanje urejenosti glikemije zmanjša tveganje za napredovanje diabetične retinopatije.
Preglednica neželenih učinkov
Spodaj našteti neželeni učinki temeljijo na podatkih iz kliničnih preskušanj in so razvrščeni po pogostnosti MedDRA in organskih sistemih. Skupine pogostnosti so opredeljene po naslednjem dogovoru: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000), neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Bolezni imunskega sistema | Občasni – urtikarija, izpuščaj, erupcije |
| Zelo redki – anafilaktične reakcije* | |
| Presnovne in prehranske motnje | Zelo pogosti – hipoglikemija* |
| Bolezni živčevja | Redki – periferna nevropatija (boleča nevropatija) |
| Očesne bolezni | Občasni – refrakcijske motnje |
| Občasni – diabetična retinopatija | |
| Bolezni kože in podkožja | Občasni – lipodistrofija* |
| Neznana pogostnost – kožna amiloidoza*† | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | Občasni – reakcije na mestu injiciranja |
| Občasni - edemi |
* glejte poglavje 4.8, podpoglavje Opis izbranih neželenih učinkov
† neželen učinek zdravila iz virov po prihodu zdravila na trg
Opis izbranih neželenih učinkov
Anafilaktične reakcije
Pojav generaliziranih preobčutljivostnih reakcij (med drugim generalizirani izpuščaj na koži, srbenje, znojenje, prebavne motnje, angionevrotični edem, težave pri dihanju, palpitacije in znižanje krvnega tlaka) je zelo redek, vendar je lahko smrtno nevaren.
Hipoglikemija
Najpogosteje opisani neželeni učinek je hipoglikemija. Pojavi se lahko, če je odmerek insulina prevelik glede na potrebo po insulinu. Huda hipoglikemija lahko povzroči nezavest in/ali konvulzije in ima lahko za posledico prehodno ali trajno okvaro delovanja možganov ali celo smrt. Simptomi hipoglikemije se ponavadi razvijejo nenadoma. Obsegajo lahko hladno znojenje, hladno bledo kožo, utrujenost, živčnost ali tremor, tesnobnost, nenavadno izčrpanost ali šibkost, zmedenost, težave s koncentracijo, zaspanost, čezmerno lakoto, motnje vida, glavobol, navzeo in palpitacije.
V kliničnih preskušanjih se je pogostnost hipoglikemije razlikovala glede na populacijo bolnikov, shemo odmerjanja in raven urejenosti glikemije. V kliničnih preskušanjih ni bilo razlik med celotnim deležem hipoglikemij pri bolnikih, zdravljenih z insulinom aspart, in bolnikih, ki so dobivali humani insulin.
Bolezni kože in podkožja
Na mestu injiciranja se lahko pojavita lipodistrofija (vključno z lipohipertrofijo in lipoatrofijo) in kožna amiloidoza in upočasnita lokalno absorpcijo insulina. Stalno menjavanje mesta injiciranja znotraj določenega predela injiciranja lahko pripomore k zmanjšanju ali preprečevanju teh učinkov (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Pogostnost, vrsta in izrazitost neželenih učinkov, opaženih v pediatrični populaciji na podlagi podatkov po prihodu zdravila na trg in kliničnih preskušanj, ne kažejo razlik v primerjavi s širšimi izkušnjami v splošni populaciji.
Druge posebne skupine bolnikov
Pogostnost, vrsta in izrazitost neželenih učinkov, opaženih pri starejših bolnikih in bolnikih z okvaro ledvic ali jeter na podlagi podatkov po prihodu zdravila na trg in kliničnih preskušanj, ne kažejo razlik v primerjavi s širšimi izkušnjami v splošni populaciji.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Specifičnega prevelikega odmerjanja insulina ni mogoče opredeliti, a če so uporabljeni odmerki
preveliki glede na bolnikovo potrebo, se lahko postopoma razvije hipoglikemija.
-
Blage hipoglikemije je mogoče zdraviti z zaužitjem glukoze ali sladkih izdelkov. Zato je priporočljivo, da bolniki s sladkorno boleznijo vedno nosijo pri sebi živila, ki vsebujejo sladkor.
-
Hude hipoglikemije, ko je bolnik nezavesten, je mogoče zdraviti z glukagonom (0,5 do 1 mg), ki ga intramuskularno ali subkutano aplicira ustrezno podučena oseba, ali z glukozo, ki jo intravensko aplicira zdravnik ali drugo zdravstveno osebje. Glukozo je treba aplicirati intravensko v primeru, da se bolnik v 10 do 15 minutah ne odzove na glukagon. Ko se bolnik zave, je priporočljivo, da peroralno dobi ogljikove hidrate za preprečitev ponovitve.
Farmakološke lastnosti - Dazparda 100 enot/ml
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za zdravljenje diabetesa, insulini in analogi za injiciranje s hitrim delovanjem. Oznaka ATC: A10AB05.
Zdravilo Dazparda je podobno biološko zdravilo. Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na
spletni strani Evropske agencije za zdravila https://www.ema.europa.eu/en.
Mehanizem delovanja in farmakodinamični učinki
Insulin aspart znižuje glukozo v krvi tako, da olajša njen privzem po vezavi insulina na receptorje na mišičnih in maščobnih celicah in hkrati zavre sproščanje glukoze iz jeter.
Čas (ure)
Insulin aspart začne v primerjavi s topnim humanim insulinom delovati hitreje in povzroči, da je koncentracija glukoze, merjena v prvih štirih urah po obroku, nižja. Po subkutani injekciji je delovanje insulina aspart kratkotrajnejše kot delovanje topnega humanega insulina.
Glukoza v krvi (mmol/l)
Slika 1. Koncentracija glukoze v krvi po enem odmerku insulina aspart, injiciranem tik pred obrokom (neprekinjena krivulja) in topnega humanega insulina, apliciranega 30 minut pred obrokom (pikčasta krivulja) pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1.
Insulin aspart začne delovati v 10 do 20 minutah po subkutani injekciji. Največji učinek doseže od 1 do 3 ure po injekciji. Deluje od 3 do 5 ur.
Klinična učinkovitost
Klinična preskušanja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 so pokazala, da je postprandialna koncentracija glukoze v krvi po insulinu aspart nižja kot pri topnem humanem insulinu (slika 1). V dveh dolgoročnih, odprtih preskušanjih pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, ki sta vključili 1070 oz. 884 bolnikov, je insulin aspart v primerjavi s humanim insulinom znižalo glikirani hemoglobin za 0,12 [95 % interval zaupanja 0,03; 0,22] oz. 0,15 [95 % interval zaupanja 0,05; 0,26] odstotnih točk; klinični pomen razlike je omejen.
Klinična preskušanja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 so pokazala, da je tveganje za nočne hipoglikemije z insulinom aspart manjše kot s topnim humanim insulinom. Tveganje za hipoglikemijo čez dan se ni značilno povečalo.
Insulin aspart je na molarni osnovi ekvipotenten topnemu humanemu insulinu. Posebne skupine bolnikov
Starejši bolniki
Pri starejših bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (19 bolnikov, starih od 65 do 83 let, povprečna starost 70 let) so opravili randomizirano, dvojno slepo navzkrižno preskušanje farmakokinetike/farmakodinamike, med katerim so insulin aspart primerjali s topnim humanim insulinom. Relativne razlike v farmakodinamičnih lastnostih (GIRmax, AUCGIR, 0-120 min) insulina aspart in topnega humanega insulina so se pri starejših skladale s tistimi, ki so bile ugotovljene pri zdravih preiskovancih in mlajših bolnikih s sladkorno boleznijo.
Pediatrična populacija
Izvedli so klinično raziskavo, v kateri so primerjali topni humani insulin, apliciran pred obrokom, z insulinom aspart, apliciranim po obroku pri majhnih otrocih (20 bolnikov starih med 2 in manj kot 6 let, od katerih so bili štirje mlajši od 4 let; v raziskavi so bili 12 tednov) in raziskavo
farmakokinetike/farmakodinamike enkratnega odmerka pri otrocih (starih 6 do 12 let) in mladostnikih (starih 13 do 17 let). Farmakodinamični profil insulina aspart pri otrocih je bil podoben kot pri odraslih.
Učinkovitost in varnost insulina aspart, uporabljenega kot bolusni insulin v kombinaciji z insulinom detemir ali insulinom degludek kot bazalnim insulinom, so v obdobju do 12 mesecev proučevali v dveh randomiziranih, kontroliranih kliničnih preskušanjih pri mladostnikih in otrocih, starih od 1 do manj kot 18 let (n = 712). V preskušanji je bilo vključenih 167 otrok, starih 1 – 5 let, 260, starih
6 – 11 let, in 285, starih 12 – 17 let. Izboljšanja HbA1c in varnostne značilnosti so bili v vseh starostnih skupinah primerljivi.
Nosečnost
Klinično preskušanje, v katerem so primerjali varnost in učinkovitost insulina aspart in humanega insulina v zdravljenju nosečnic s sladkorno boleznijo tipa 1 (322 izpostavljenih nosečnosti (insulin aspart 157, humani insulin 165)), ni pokazalo nobenih neželenih učinkov insulina aspart na nosečnost ali na zdravje ploda/novorojenčka.
Poleg tega so podatki kliničnega preskušanja, ki je zajelo 27 žensk z nosečnostno sladkorno boleznijo, randomiziranih na zdravljenje z insulinom aspart ali humanim insulinom (insulin aspart 14, humani insulin 13), pokazali podobna profila varnosti obeh terapij.
Absorpcija, porazdelitev in izločanje
Substitucija aminokisline prolina z asparaginsko kislino na položaju B28 v insulinu aspart zmanjša nagnjenost k tvorbi heksamer, ki je opazna pri topnem humanem insulinu. Zato se insulin aspart v primerjavi s topnim humanim insulinom hitreje absorbira iz podkožja.
Čas do največje koncentracije je v povprečju pol krajši kot pri topnem humanem insulinu. Povprečna največja koncentracija v plazmi 492 ± 256 pmol/l je bila pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 dosežena v 40 (interkvartilni razpon: 30–40) minutah po subkutanem odmerku 0,15 enote/kg telesne mase. Koncentracija insulina se je vrnila na izhodiščno približno 4 do 6 ur po odmerku. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je bila hitrost absorpcije nekoliko počasnejša, zato je bila Cmax manjša (352 ± 240 pmol/l), tmax pa poznejši (60 (interkvartilni razpon: 50–90) minut). Intraindividualna variabilnost časa do največje koncentracije je pri insulinu aspart značilno manjša kot pri topnem humanem insulinu, medtem ko je intraindividualna variabilnost Cmax pri insulinu aspart večja.
Posebne skupine bolnikov
Starejši bolniki
Relativne razlike v farmakokinetičnih lastnostih med insulinom aspart in topnim humanim insulinom so bile pri starejših bolnikih (65–83 let, povprečna starost 70 let) s sladkorno boleznijo tipa 2 podobne kot pri zdravih preiskovancih in pri mlajših bolnikih s sladkorno boleznijo. Pri starejših bolnikih je bila hitrost absorpcije nižja, zato je bil tmax daljši (82 (interkvartilni razpon: 60–120) minut), medtem ko je bila Cmax podobna kot pri mlajših bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in rahlo nižja kot pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1.
Okvara jeter
Študijo farmakokinetike z enim odmerkom insulina aspart so opravili pri 24 preiskovancih z delovanjem jeter od normalnega do hudo okvarjenega. Pri bolnikih z okvaro jeter je bila hitrost absorpcije nižja in bolj spremenljiva, zato je bil tmax daljši in se je gibal v razponu od 50 minut pri preiskovancih z normalnim delovanjem jeter do 85 minut pri bolnikih z zmerno in hudo okvaro jeter. AUC, Cmax in očistek (CL/F) so bili pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem jeter podobni tistim pri preiskovancih z normalnim delovanjem jeter.
Okvara ledvic
Študijo farmakokinetike z enim odmerkom insulina aspart so opravili pri 18 preiskovancih z delovanjem ledvic od normalnega do hudo okvarjenega. Ugotovili niso nobenega očitnega vpliva očistka kreatinina na AUC, Cmax, očistek (CL/F) in tmax insulina aspart. Pri bolnikih z zmerno in hudo okvaro ledvic so bili podatki omejeni. Farmakokinetike pri bolnikih z odpovedjo ledvic, ki potrebujejo zdravljenje z dializo, niso raziskali.
Pediatrična populacija
Farmakokinetične in farmakodinamične lastnosti insulina aspart so raziskali pri otrocih (6–12 let) in mladostnikih (13–17 let) s sladkorno boleznijo tipa 1. V obeh starostnih skupinah se je insulin aspart hitro absorbiral; tmax je bil podoben kot pri odraslih. Cmax pa se je med starostnima skupinama razlikovala, kar poudarja pomembnost individualnega titriranja insulina aspart.
Farmacevtski podatki - Dazparda 100 enot/ml
glicerol fenol
metakrezol cinkov klorid
dinatrijev hidrogenfosfat natrijev klorid
klorovodikova kislina (za uravnavanje pH) natrijev hidroksid (za uravnavanje pH) voda za injekcije
Pred odprtjem
30 mesecev.
Med uporabo in ko se zdravilo uporablja kot rezerva
4 tedne pri temperaturi do 30 °C. Ne zamrzujte. Injekcijski peresnik naj bo pokrit s pokrovčkom za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Shranjujte v hladilniku (2–8 °C). Ne zamrzujte.
Za pogoje shranjevanja zdravila po prvem odprtju glejte poglavje 6.3.
3 ml raztopine v vložku (steklo tipa 1) z batom (bromobutil) in gumijasto zaporko (bromobutil/poliizopren), vstavljen v napolnjen večodmeren injekcijski peresnik iz polipropilena, za enkratno uporabo.
Pakiranja z 1 in s 5 napolnjenimi injekcijskimi peresniki (brez igel). Na trgu morda ni vseh navedenih
pakiranj.
Ne uporabite zdravila, če opazite, da raztopina ni bistra, brezbarvna in vodna. Zdravila Dazparda, ki je bilo zamrznjeno, ne smete uporabiti.
Uporabljajte samo igle, ki so združljive z napolnjenim injekcijskim peresnikom zdravila Dazparda,
katerih velikosti so združljive s tem injekcijskim peresnikom:
– 31G, 5 mm
– 32G, 4–6 mm
– 33G, 4 mm
– 34G, 4 mm
Posamezni injekcijski peresnik sme uporabljati samo en bolnik, kljub temu, da je bila igla zamenjana, da se prepreči možnost prenosa bolezni. Igel, injekcijskih brizg in napolnjenih injekcijskih peresnikov se ne sme deliti z drugimi.
Bolnika opozorite, naj po vsakem injiciranju iglo zavrže.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.