Kepivance 6,25 mg prašek za raztopino za injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Kepivance 6,25 mg
Zdravilo Kepivance je indicirano za zmanjšanje incidence, trajanja in izrazitosti oralnega mukozitisa pri odraslih bolnikih s hematološkimi malignomi, zdravljenih z mieloablacijsko radiokemoterapijo, ki je povezana z veliko incidenco hudega mukozitisa, in ki potrebujejo podporo z avtolognimi hematopoetskimi matičnimi celicami.
Zdravljenje z zdravilom Kepivance lahko izvaja samo zdravnik z izkušnjami pri zdravljenju raka. Odmerjanje
Odrasli
Priporočeni odmerek zdravila Kepivance je 60 mikrogramov/kg/dan v intravenski bolusni injekciji, in sicer tri dni zapored pred mieloablacijsko radiokemoterapijo in tri dni zapored po njej, tako da dobi bolnik skupaj šest odmerkov. Med zadnjim odmerkom zdravila Kepivance pred mieloablacijsko radiokemoterapijo in prvim odmerkom zdravila Kepivance po mieloablacijski radiokemoterapiji mora preteči najmanj sedem dni.
Pred mieloablacijsko radiokemoterapijo:
Prve tri odmerke je treba uporabiti pred mieloablacijsko terapijo, in sicer tako, da bolnik dobi tretji odmerek v 24 do 48 urah pred mieloablacijsko radiokemoterapijo.
Po mieloablacijski radiokemoterapiji:
Zadnje tri odmerke je treba uporabiti po mieloablacijski radiokemoterapiji. Prvega od njih je treba aplicirati po infundiranju hematopoetskih matičnih celic, vendar še isti dan in obenem najmanj sedem dni po zadnji prejšnji aplikaciji zdravila Kepivance (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Varnost in učinkovitost zdravila Kepivance pri otrocih, starih od 0 do 18 let, še nista bili dokazani. Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavjih 5.1 in 5.2, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.
Okvara ledvic
Prilagoditev odmerka pri bolnikih z okvaro ledvic ni potrebna (glejte poglavje 5.2).
Okvara jeter
Varnost in učinkovitost pri bolnikih z okvaro jeter nista bili ovrednoteni (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih z okvaro jeter bodite previdni pri odmerjanju.
Starejše osebe
Varnost in učinkovitost pri starejših osebah nista bili ovrednoteni. Trenutno razpoložljivi podatki so
opisani v poglavju 5.2, vendar priporočil o prilagajanju odmerka ni mogoče dati. Način uporabe
Intravenska uporaba.
Zaradi slabega lokalnega prenašanja zdravila Kepivance ne smete dajati subkutano.
Pripravljenega zdravila Kepivance ne smete pustiti na sobni temperaturi več kot eno uro in ga morate zaščititi pred svetlobo. Pred aplikacijo morate pregledati, da raztopina ni obarvana in ne vsebuje delcev, glejte poglavje 6.6.
Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem, glejte poglavje 6.6.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Preobčutljivost na zdravilno učinkovino, katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1 ali beljakovine, pridobljene iz bakterije Escherichia coli.
Uporaba pri kemoterapiji
Zdravila Kepivance ne smete uporabiti v 24 urah pred, med ali v 24 urah po apliciranju citotoksične kemoterapije. V kliničnem preskušanju je uporaba zdravila Kepivance v 24 urah pred ali po kemoterapiji povečala izrazitost oralnega mukozitisa in podaljšala njegovo trajanje.
Sočasna uporaba heparina
Če za vzdrževanje intravenske linije uporabljate heparin, je treba linijo pred aplikacijo zdravila
Kepivance in po njej izprati z raztopino natrijevega klorida, glejte poglavje 6.2. Ostrina vida
Znano je, da so receptorji KGF eksprimirani v očesni leči. Kataraktogenih učinkov palifermina ni mogoče izključiti (glejte poglavje 5.1). Dolgoročni učinki še niso znani.
Dolgoročna varnost
Dolgoročna varnost zdravila Kepivance ni povsem ugotovljena, kar zadeva celotno preživetje, preživetje brez napredovanja in sekundarne malignome.
Nehematološki malignomi
V zdravilu Kepivance je rastni faktor, ki spodbuja proliferacijo epitelijskih celic z eksprimiranimi receptorji KGF. Varnost in učinkovitost zdravila Kepivance nista ugotovljeni pri bolnikih z nehematološkimi malignomi, ki imajo eksprimirane receptorje KGF. Palifermina zato ne smete dajati bolnikom z znanimi ali domnevnimi nehematološkimi malignostmi.
Pomanjkanje učinkovitosti in tveganje za okužbo ob pripravljalnem režimu z visokimi odmerki melfalana
V kliničnem preskušanju v obdobju trženja pri bolnikih z multiplim mielomom, ki so za pripravljalno zdravljenje prejeli melfalan v odmerku 200 mg/m2, uporaba palifermina s 4-dnevnim presledkom med zadnjim odmerkom pred terapijo in prvim odmerkom po njej ni pokazala nobene terapevtske prednosti v primerjavi s placebom, kar zadeva pogostnost ali trajanje hudega oralnega mukozitisa.
Poleg tega so pri bolnikih, ki so prejemali palifermin pred in po kemoterapiji, opazili večjo incidenco okužb (49,5 %), kot pri bolnikih, ki so prejemali placebo (24,6 %). V primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo, je imela skupina, ki je prejemala palifermin pred in po kemoterapiji, večjo incidenco okužbe z virusom herpesa (9 % v primerjavi z 0 %), glivične okužbe ust (7 % v primerjavi z 2 %) in sepse/septičnega šoka (12 % v primerjavi z 2 %).
Učinkovitost in varnost palifermina sta bili ugotovljeni le v povezavi s pripravljalnimi režimi za podporo avtolognih hematopoetskih matičnih celic, sestavljenimi iz obsevanja celega telesa in kemoterapije z visokimi odmerki (ciklofosfamida in etopozida) (glejte poglavje 5.1). Palifermina se ne sme uporabljati v povezavi s pripravljalnim zdravljenjem, ki obsega zgolj mieloablacijsko kemoterapijo.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Ker je zdravilo Kepivance beljakovinsko zdravilo, je tveganje za medsebojno delovanje z drugimi zdravili majhno.
Podatki in vitro in in vivo kažejo, da se palifermin veže tako na nefrakcionirane kot na nizkomolekularne heparine. V dveh študijah z zdravimi prostovoljci je sočasno dajanje zdravila Kepivance in heparina povzročilo približno petkrat večjo sistemsko izpostavljenost paliferminu zaradi manjšega volumna porazdelitve. Farmakodinamični učinek palifermina, izmerjen s spremembo izraženosti Ki67, je bil nižji ob dajanju s heparinom, vendar pa klinični pomen te ugotovitve ni jasen. Dajanje palifermina pa ni vplivalo na antikoagulacijski učinek heparina v eksperimentalnih pogojih (enkratni odmerek, subterapevtski režim odmerjanja). Zaradi omejenih podatkov pri bolnikih je treba heparine uporabljati previdno pri bolnikih, ki prejemajo palifermin in opraviti ustrezne teste koagulacije krvi za spremljanje njihovega zdravljenja.
Nosečnost
O uporabi zdravila Kepivance pri nosečnicah ni zadostnih podatkov. Študije na živalih so pokazale toksične učinke na sposobnost razmnoževanja in razvoj (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za človeški zarodek in plod ni znano. Zdravila Kepivance med nosečnostjo ne smete uporabljati, razen če je nujno potrebno.
Dojenje
Ni znano, ali se zdravilo Kepivance izloča v materinem mleku, zato ženske, ki dojijo, ne smejo dobiti
zdravila Kepivance. Plodnost
Študije na podganah pri odmerkih do 100 mikrogramov/kg/dan niso pokazale neželenih učinkov na parametre razmnoževanja/plodnosti. Sistemsko toksičnost (klinične znake in/ali spremembe telesne
mase) in neželene učinke na parametre plodnosti pri samcih in samičkah so opazil pri odmerkih
≥ 200 mikrogramov/kg/dan (petkrat več, kot je priporočeni odmerek za ljudi).
Podatki o varnosti temeljijo na izsledkih, dobljenih pri bolnikih s hematološkimi malignomi, vključenih v randomizirane, s placebom kontrolirane klinične študije, vključno s študijo farmakokinetike, in na podlagi izkušenj v obdobju trženja.
Najpogostejši neželeni učinki zdravila (opaženi pri > 1 bolniku od 10) so bili učinki, ki so se skladali s farmakološkim delovanjem zdravila Kepivance na kožo in ustni epitel, npr. edem, vključno s perifernim edemom, in hipertrofija struktur v ustih. Učinki so bili predvsem blagi do zmerni in so bili reverzibilni. Mediani čas do pojava je bil približno 6 dni po prvih 3 zaporednih dnevnih odmerkih zdravila Kepivance; mediano so trajali približno 5 dni. Bolečina in artralgija sta druga pogosta neželena učinka, ki se ujemata z dejstvom, da so bolniki, zdravljeni z zdravilom Kepivance, dobili manj opioidne analgezije kot bolniki, ki so dobivali placebo (glejte preglednico 2). S paliferminov je povezana tudi preobčutljivost, vključno z anafilaktičnimi reakcijami.
Preglednica 1. Neželeni učinki iz kliničnih preskušanj in spontanega poročanja
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Spodaj navedena pogostnost je opredeljena v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (> 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), ni znano (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinki |
| Bolezni imunskega sistema | ni znano: | anafilaktične reakcije/preobčutljivost |
| Bolezni živčevja | zelo pogosti: pogosti: | disgevzija parestezije v ustih |
| Bolezni prebavil | zelo pogosti:ni znano: | hipertrofija ustne sluznice/hipertrofija papil na jeziku, obarvanje ustne sluznice/obarvanje jezika nepravilnosti jezika (npr. pordelost, bule), edem jezika |
| Bolezni kože in podkožja | zelo pogosti: pogosti:ni znano: | izpuščaj, srbenje in eritemhiperpigmentacija kožesindrom eritrodisestezije dlani in stopal (disestezija, eritem in edem na dlaneh in stopalih) |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkivaMotnje reprodukcije in dojk | zelo pogosti:ni znano: | artralgijavaginalni edem in vulvovaginalni eritem |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | zelo pogosti:pogosti: ni znano: | edem, periferni edem, bolečina inpireksijaoteklost ustnic, edem vek edem obraza, edem ust |
Preiskave zelo pogosti: zvišani amilaza in lipaza v krvi1
1 Zdravilo Kepivance lahko pri nekaterih bolnikih zviša raven lipaze in amilaze. Ob tem se lahko pojavijo bolečine v trebuhu ali hrbtu ali pa tudi ne. V tej populaciji bolnikov ni bilo manifestnih primerov pankreatitisa. Frakcioniranje zvišane amilaze je pokazalo, da izvira pretežno iz sline.
Hematopoetsko okrevanje po infuziji matičnih celic v periferno kri je bilo pri prejemnikih zdravila
Kepivance in placeba podobno; razlik v napredovanju bolezni ali preživetju niso ugotovili.
Toksične učinke, ki so omejevali odmerek, so zabeležili pri 36 % (5 od 14) bolnikov, ki so
dobili 6 odmerkov po 80 mikrogramov/kg/dan intravensko v 2 tednih (3 odmerke pred in 3 odmerke po mieloablacijski terapiji). Ti dogodki so se skladali z dogodki, zabeleženimi ob priporočenih odmerkih, a so bili na splošno hujši.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Z zdravilom Kepivance ni izkušenj v odmerkih, večjih od 80 mikrogramov/kg/dan, apliciranih intravensko v obdobju 2 tednov (3 odmerki pred in 3 odmerki po mieloablacijski terapiji).
Za informacije o toksičnih učinkih, ki omejujejo odmerek, glejte poglavje 4.8.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Pri posamičnem odmerku 250 mikrogramov/kg, ki so ga apliciraliintravensko 8 zdravim prostovoljcem, niso ugotovili nobenih hudih ali resnih učinkov.
Farmakološke lastnosti - Kepivance 6,25 mg
Farmakoterapevtska skupina: Zdravila za zaščito organizma pred toksičnostjo citostatikov, oznaka ATC: V03AF08.
Palifermin je beljakovina s 140 aminokislinami. Njena molekulska masa je 16,3 kilodaltonov. Od endogenega humanega KGF se razlikuje po tem, da ima za izboljšanje stabilnosti odstranjenih prvih 23 N-terminalnih aminokislin.
Mehanizem delovanja
KGF je na epitelijske celice usmerjena beljakovina. Na te celice se veže prek specifičnih receptorjev na celični površini in tako spodbudi proliferacijo, diferenciacijo in povečanje mehanizmov za zaščito celice (npr. indukcijo antioksidantnih encimov). Endogeni KGF je za epitelijske celice specifičen rastni faktor, ki nastaja v mezenhimskih celicah. Njegovo nastajanje se naravno poveča v odziv na poškodbo epitelijskega tkiva.
Farmakodinamični učinki
Proliferacijo epitelijskih celic so ugotavljali z imunohistokemičnim barvanjem Ki67 pri zdravih preiskovancih. Pri 3 od 6 zdravih preiskovancev, ki so 3 dni dobivali palifermin v
odmerku 40 mikrogramov/kg/dan, so z meritvijo 24 ur po 3. odmerku v bukalnih bioptičnih vzorcih
ugotovili 3- ali večkraten porast obarvanja Ki67. Pri zdravih preiskovancih, ki so dobili en sam
intravenski odmerek od 120 do 250 mikrogramov/kg, so 48 ur po odmerku zabeležili od odmerka odvisno proliferacijo epitelijskih celic.
Klinična učinkovitost in varnost
Klinični program s paliferminom ob mielotoksični terapiji s potrebo po podpori s hematopoetskimi matičnimi celicami (HSC) je zajel 650 bolnikov s hematološkimi malignomi; vključeni so bili
v 3 randomizirane, s placebom kontrolirane klinične študije in študijo farmakokinetike.
Učinkovitost in varnost palifermina so ugotavljali v randomizirani, dvojno slepi, s placebom kontrolirani študiji bolnikov s hematološkimi malignomi (ne-Hodgkinov limfom (NHL), Hodgkinova bolezen, akutna mieloična levkemija (AML), akutna limfatična levkemija (ALL), kronična mieloična levkemija (KML), kronična limfatična levkemija (KLL) ali multipli mielom). Bolniki so v študiji dobivali visokoodmerno citotoksično terapijo, ki je obsegala frakcionirano obsevanje celotnega telesa (celotni odmerek 12 Gy; od dneva -8 do dneva -5), visokoodmerni etopozid (60 mg/kg; dan -4) in visokoodmerni ciklofosfamid (100 mg/kg; dan -2); sledila je podpora z matičnimi celicami v periferni krvi. V študiji je bilo randomiziranih 212 bolnikov, ki so dobivali palifermin ali placebo. Palifermin je bil uporabljen v dnevni intravenski injekciji 60 mikrogramov/kg 3 dni zapored pred začetkom citotoksične terapije in 3 dni zapored po infundiranju matičnih celic v periferno kri, pri čemer je med zadnjim odmerkom pred terapijo in prvim odmerkom po terapiji minilo devet dni.
Glavna končna točka glede učinkovitosti v študiji je bilo število dni, ko so bolniki imeli hud oralni mukozitis (3./4. stopnja po lestvici Svetovne zdravstvene organizacije [SZO]). Med drugimi končnimi točkami so bile incidenca, trajanje in izrazitost oralnega mukozitisa in potreba po opioidni analgeziji. Hematopoetsko okrevanje pri prejemnikih palifermina se v primerjavi s prejemniki placeba ni izkazalo za počasnejše. Rezultate o učinkovitosti prikazuje preglednica 2.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Preglednica 2. Oralni mukozitis in sorodne klinične posledice – študija HSC Transplant
| placebo n = 106 | Palifermin(60 mikrogramov/kg/dan)n = 106 | vrednost p* | |
| Mediana (25., 75. percentil) dni z oralnim mukozitisom 3./4. stopnje po SZO** | 9 (6, 13) | 3 (0, 6) | < 0,001 |
| Incidenca bolnikov z oralnim mukozitisom 3./4. stopnje po SZO | 98 % | 63 % | < 0,001 |
| Mediana (25., 75. percentil) dni z oralnim mukozitisom 3./4. stopnje po SZO pri prizadetih bolnikih | 9 (6, 13)(n = 104) | 6 (3, 8)(n = 67) | |
| Incidenca bolnikov z oralnim mukozitisom 4. stopnje | 62 % | 20 % | < 0,001 |
| Mediana (25., 75 percentil) dni z oralnim mukozitisom 2./3./4. stopnje po SZO | 14 (11, 19) | 8 (4, 12) | < 0,001 |
| Opioidna analgezija za oralni mukozitis: mediana (25., 75. percentil) dni | 11 (8, 14) | 7 (1, 10) | < 0,001 |
| mediani (25., 75. percentila) kumulativni odmerek (ekvivalent mg morfina) | 535(269, 1429) | 212(3, 558) | < 0,001 |
| Incidenca bolnikov s popolno parenteralno prehrano (PPP) | 55 % | 31 % | < 0,001 |
| Incidenca bolnikov s febrilno nevtropenijo | 92 % | 75 % | < 0,001 |
* Z uporabo Cochran-Mantel-Haenszelovega (CMH) testa, stratificirano po študijskem centru.
** Lestvica oralnega mukozitisa po SZO: 1. stopnja = bolečina/eritem, 2. stopnja = eritem, razjede,
bolnik lahko uživa čvrsto hrano, 3. stopnja = razjede, potrebna je zgolj tekoča
hrana, 4. stopnja = hranjenje ni mogoče
V klinični študiji 3. faze so bolniki, ki so dobivali palifermin, doživeli pomembne koristi v zvezi
s samoopisanim izidom bolečin v ustih in žrelu ter njihovim vplivom na požiranje, pitje, hranjenje in govorjenje. Ti samoopisani izidi so močno korelirali s klinično razvrstitvijo oralnega mukozitisa po lestvici SZO.
Randomizirana, s placebom kontrolirana, dvojno slepa študija za oceno učinkovitosti palifermina, uporabljenega pred ali pred in po kemoterapiji (KT) je bila opravljena po odobritvi zdravila. Študija je vključevala 3 terapevtske skupine, njen namen pa je bil primerjati vsako od skupin, ki sta prejemali palifermin (pred in pred/po), s placebom.
V študiji (n = 281) so bili bolniki z multiplim mielomom pred avtologno presaditvijo krvotvornih
matičnih celic deležni pripravljalne terapije z melfalanom (200 mg/m2).
Pojavnost ulcerativnega oralnega mukozitisa je bila 57,9-% v skupini s placebom, 68,7-% v skupini, ki je palifermin prejemala pred/po KT, in 51,4-% v skupini, ki je palifermin prejemala pred KT. Nobena od zgornjih dveh shem odmerjanja ni pokazala statistično značilnih rezultatov v primerjavi s
placebom. Pojavnost hudega (3. in 4. stopnje) oralnega mukozitisa v treh skupinah je bila 36,8-% v skupini s placebom, 38,3-% v skupini, ki je palifermin prejemala pred/po KT, in 23,9-% v skupini, ki je palifermin prejemala pred KT, pri tem pa ni bilo statistično značilnih razlik.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Glede na rezultate oftalmološkega pregleda podskupine bolnikov (n = 66; 14 v kontrolni skupini, 52 v skupini, zdravljeni s paliferminom), ki so jih spremljali 12 mesecev po akutni fazi navedene študije po pridobitvi dovoljenja za promet, kataraktogenih učinkov palifermina ni mogoče izključiti. Kar se tiče primarnega cilja raziskave, ki je bil pojavnost razvoja katarakte ali njeno napredovanje po 12 mesecih (opredeljeno kot povečanje ocene po lestvici LOCS III za ≥ 0,3), je v skupini, zdravljeni s paliferminom, prišlo do razvoja katarakte pri večjem deležu preiskovancev kot v kontrolni skupini (28,6 % v kontrolni skupini v primerjavi z 48,1 % v skupini, zdravljeni s paliferminom). Ta razlika ni bila statistično značilna. Ostrina vida po 6 ali 12 mesecih v nobeni skupini ni bila prizadeta. Starostna porazdelitev v obeh skupinah ni bila enakomerna, ker je bilo v skupini, zdravljeni s paliferminom, več starejših (> 65 let) bolnikov.
Pediatrična populacija
Pri pediatrični populaciji v starosti od 1 do 16 let je bila opravljena študija 1. faze s povečevanjem odmerka. Skupno 27 pediatričnih bolnikov z levkemijo so randomizirali v skupine s po 40, 60 in 80 mikrogrami/kg/dan palifermina v obdobju 3 dni pred in po presaditvi hematopoetskih matičnih celic. Pripravljalni režim je bil sestavljen iz obsevanja celotnega telesa, etopozida in ciklofosfamida. Pri bolnikih, ki so prejemali 80 mikrogramov/kg/dan, so opazili nižjo incidenco hudega oralnega mukozitisa, ni pa bilo nikakršnega učinka na incidenco akutne reakcije presadka proti gostitelju.
Čeprav je bil palifermin varen pri vseh testiranih odmerkih, je incidenca kožnih reakcij naraščala z
odmerkom.
Farmakokinetiko palifermina so raziskali pri zdravih prostovoljcih in bolnikih s hematološkimi malignomi. Po posamičnem intravenskem odmerku od 20 do 250 mikrogramov/kg (zdravi prostovoljci) in 60 mikrogramov/kg (bolniki z rakom) se je palifermin hitro porazdelil v zunajžilnem prostoru. Pri bolnikih s hematološkimi malignomi je bil povprečni Vss 5 l/kg, povprečni očistek okrog 1300 ml/uro/kg in povprečni terminalni razpolovni čas približno 4,5 ure. Pri zdravih prostovoljcih so po uporabi posamičnega odmerka do 250 mikrogramov/kg ugotovili približno z odmerkom linearno farmakokinetiko. Po 3 zaporednih dnevnih odmerkih 20 in 40 mikrogramov/kg (zdravi prostovoljci) oz. 60 mikrogramov/kg (odrasli bolniki) ali 40 do 80 mikrogramov/kg (pediatrični bolniki) ni prišlo do kopičenja palifermina. Variabilnost med preiskovanci je velika: KV (koeficient variabilnosti)za očistek znaša približno 50 % in KV za Vss približno 60 %.
Farmakokinetika palifermina se med spoloma ni razlikovala. Blaga do zmerna okvara ledvic (očistek kreatinina od 30 do 80 ml/min) ni vplivala na farmakokinetiko palifermina. Pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina < 30 ml/min) je bil očistek manjši za 22 % (n = 5). Pri bolnikih s končno odpovedjo ledvic (ki potrebujejo dializo) je bil očistek palifermina manjši za 10 % (n = 6).
Farmakokinetične značilnosti pri bolnikih z insuficienco jeter niso raziskane.
Starejše osebe
V študiji enkratnega odmerka je bil očistek palifermina približno 30 % nižji pri 8 zdravih prostovoljcih v starosti od 66 do 73 let po odmerku 90 mikrogramov/kg kot pri mlajših preiskovancih (≤ 65 let) po odmerku 180 mikrogramov/kg. Na podlagi teh omejenih podatkov ni mogoče dati priporočil o prilagajanju odmerka.
Pediatrična populacija
V majhni študiji večkratnih odmerkov pri pediatričnih bolnikih (starih od 1 leta do 16 let), ki so prejemali 40, 60 ali 80 mikrogramov/kg/dan v obdobju 3 dni pred in po presaditvi hematopoetskih matičnih celic, niso opazili učinka starosti na farmakokinetiko palifermina, čeprav so opazili velike razlike v ocenjenih parametrih. Prav tako ni bilo videti, da bi se sistemska izpostavljenost povečevala z odmerkom.
Farmacevtski podatki - Kepivance 6,25 mg
Zaradi pomanjkanja študij o kompatibilnosti zdravila ne smete mešati z drugimi zdravili.
Če za vzdrževanje intravenske linije uporabljate heparin, je treba linijo pred aplikacijo zdravila Kepivance in po njej izprati z raztopino natrijevega klorida, kajti za palifermin je in vitro dokazano, da se veže na heparin.
Zdravilo nima več dovoljenja za promet
Shranjujte pri temperaturi med 2 °C in 8 °C (v hladilniku). Ne zamrzujte.
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji zdravila glejte poglavje 6.3.
6,25 mg praška v viali (steklo tipa I) z gumijastim zamaškom, aluminijsko zaporo in plastično snemno
zaporko.
Škatla s 6 vialami.
Zdravilo Kepivance je sterilno, vendar ne vsebuje konzervansov in je namenjeno samo za enkratno uporabo.
Zdravilo Kepivance pripravite z 1,2 ml vode za injekcije. Vehikel počasi injicirajte v vialo zdravila
Kepivance. Vsebino med raztapljanjem previdno vrtite. Viale ne stresajte in ne mešajte s silo.
Praviloma traja raztapljanje zdravila Kepivance manj kot 5 minut. Pred aplikacijo raztopino preglejte,
da ni obarvana in ne vsebuje delcev. Če opazite obarvanje ali delce, Kepivanca ne smete aplicirati.
Pred injiciranjem lahko zdravilo Kepivance največ eno uro pustite, da doseže sobno temperaturo, vendar ga morate zaščititi pred svetlobo. Zdravilo Kepivance, ki je bilo na sobni temperaturi več kot 1 uro, morate zavreči.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.