Vinorelbin Sandoz 10 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje

Vinorelbin se uporablja za zdravljenje:

• nedrobnoceličnega pljučnega karcinoma (stadij 3 ali 4),

• kot monoterapija pri bolnikih z metastatskim rakom dojke (stadij 4), kadar terapija z antraciklini in taksani ni primerna ali je bila neuspešna.

Izključno intravenska uporaba po ustreznem redčenju.

Zdravilo Vinorelbin Sandoz je treba dajati pod nadzorom zdravnika, ki ima veliko izkušenj z zdravljenjem s citostatiki.

Intratekalna uporaba vinorelbina lahko povzroči smrt.

Za navodila o uporabi in ravnanju z zdravilom glejte poglavje 6.6.

Zdravilo Vinorelbin Sandoz se lahko daje kot počasna bolus injekcija (5–10 minut), razredčena z 20–50 ml fiziološke raztopine ali 5 % raztopino glukoze (50 mg/ml), lahko pa se ga daje s kratko infuzijo (20–30 min) razredčenega s 125 ml fiziološke raztopine ali 5 % raztopino glukoze (50 mg/ml). Po dajanju je treba veno vedno sprati z najmanj 250 ml izotonične infuzijske raztopine.

Nedrobnocelični pljučni karcinom:

Kot monoterapija se uporablja v odmerkih 25–30 mg/m² enkrat na teden. V polikemoterapiji se pogostost aplikacije prilagodi posameznemu protokolu. Normalni odmerek je lahko 25–30 mg/m², pogostost dajanja pa je potrebno zmanjšati, na primer, na 1. in 5. dan vsak tretji teden ali 1. in 8. dan vsak tretji teden.

Napredovani ali metastatski rak dojk:

Običajni odmerek je 25-30 mg/m² enkrat tedensko.

Najvišji posamezni odmerek je 35,4 mg/m² telesne površine.

Uporaba zdravila pri starejših

Klinične izkušnje niso potrdile pomembnih razlik glede stopnje odziva med starejšimi bolniki, čeprav večje občutljivosti pri nekaterih od teh bolnikov ni mogoče izključiti. Starost ne spremeni farmakokinetike vinorelbina.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila pri otrocih nista bili dokazani, zato uporaba pri njih ni priporočena.

Okvara jeter

Farmakokinetika vinorelbina se pri bolnikih z zmerno ali hudo okvaro jeter ne spremeni. Kljub temu je pri bolniku s hudo okvaro jeter kot previdnostni ukrep priporočena uporaba zmanjšanega odmerka 20 mg/m² in skrbno spremljanje hematoloških parametrov (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

Okvara ledvic

Glede na majhen obseg izločanja skozi ledvice ni farmakokinetične potrebe za zmanjšanje odmerka vinorelbina pri bolnikih z insuficienco ledvic (glejte poglavji 4.4 in 5.2).

• Preobčutljivost na vinorelbin ali druge vinka alkaloide ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Število nevtrofilcev (granulocitov) <1,5x10⁹/l ali huda sočasna infekcija ali infekcija v zadnjih dveh tednih.

• Število trombocitov < 100x10⁹/l

• Med zdravljenjem z vinorelbinom je treba prekiniti dojenje (glejte poglavje 4.6).

• Kombinacija s cepivom proti rumeni mrzlici (glejte poglavje 4.5).

Posebna opozorila

Vinorelbin je treba dajati pod nadzorom zdravnika, ki ima izkušnje z uporabo kemoterapije. Izključno za intravensko uporabo.

Zdravljenje mora potekati ob skrbnem hematološkem spremljanju (določanje koncentracije hemoglobina in števila levkocitov, nevtrofilcev in trombocitov pred vsakim novim dajanjem), ker je inhibicija hematopoetičnega sistema glavno tveganje med zdravljenjem z vinorelbinom.

Odmerek je treba določiti glede na hematološki status.

• Najpomembnejši neželeni učinek, povezan z odmerkom, je nevtropenija. Učinek ni kumulativen; pojavi se v 7–14 dneh po dajanju zdravila in se hitro izzveni v 5–7 dneh. Kadar je število nevtrofilcev manjše od 1,5x10⁹/l ali je število trombocitov manjše od 100x10⁹/l, moramo zdravljenje prekiniti do povrnitve na normalne vrednosti in bolnika spremljati.

• Če se pri bolniku pojavijo znaki ali simptomi, ki kažejo na infekcijo, je treba takoj narediti preiskave.

• O intersticijski bolezni pljuč so pogosteje poročali pri japonski populaciji. Pri tej populaciji je potrebna posebna pozornost.

  Posebni previdnostni ukrepi

• Posebna previdnost je potrebna pri odmerjanju pri bolnikih z ishemično boleznijo srca (glejte poglavje 4.8).

• Farmakokinetika vinorelbina se pri bolnikih z zmerno ali hudo okvaro jeter ne spremeni.

  Za prilagoditev odmerjanja pri tej posebni skupini bolnikov glejte poglavje 4.2.

• Zaradi majhnega obsega izločanja skozi ledvice ni farmakokinetičnih razlogov za zmanjšanje odmerka vinorelbina pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic. Glejte poglavje 4.2.

• Zdravila Vinorelbin Sandoz ne smemo dajati sočasno z radioterapijo, kadar področje zdravljenja vključuje jetra.

• Zdravilo Vinorelbin Sandoz ne sme priti v stik z očmi, ker obstaja tveganje za hudo draženje in celo razjedo roženice, če se zdravilo daje pod pritiskom. Če pride do stika, je treba oko takoj sprati s fiziološko raztopino in obiskati oftalmologa.

• Močni zaviralci ali pospeševalci encima CYP3A4 lahko vplivajo na koncentracijo vinorelbina, zato je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.5, Medsebojna delovanja, ki so specifična za vinorelbin), njegova uporaba skupaj s fenitoinom (kot velja za vsa citotoksična zdravila) in z itrakonazolom (kot velja za vse vinka alkaloide) pa ni priporočena.

• Tega zdravila ni priporočeno kombinirati z oslabljenimi živimi cepivi, še posebej kontraindicirana pa je uporaba skupaj s cepivom proti rumeni mrzlici.

• Ženske v rodni dobi morajo med zdravljenjem in do 7 mesecev po zdravljenju uporabljati učinkovito kontracepcijo (glejte poglavje 4.6). Za informacije o nosečnosti, dojenju in plodnosti glejte poglavje 4.6.

Medsebojna delovanja, ki so skupna vsem citotoksičnim zdravilom:

Zaradi povečanja tveganja za pojav tromboze je pogosto potrebna uporaba antikoagulacijskega zdravljenja. Zaradi velikih razlik v zmožnosti koagulacije pri posameznih bolnikih v času bolezni in morebitnega medsebojnega delovanja peroralnih antikoagulantov in kemoterapije za zdravljenje rakavih obolenj je treba povečati pogostnost spremljanja INR (International Normalised Ratio - mednarodno umerjeno razmerje).

• Sočasna uporaba kontraindicirana:

  Cepivo proti rumeni mrzlici je kontraindicirano zaradi možnega tveganja za pojav smrtne sistemske bolezni zaradi uporabe cepiva (glejte poglavje 4.3).

• Sočasna uporaba ni priporočena:

  Sočasna uporaba živih oslabljenih cepiv (za cepivo proti rumeni mrzlici glejte Sočasna uporaba kontraindicirana) ni priporočena zaradi nevarnosti pojava splošne bolezni po uporabi cepiva, ki je lahko smrtna. Ta nevarnost je večja pri osebah, pri katerih je delovanje imunskega sistema že oslabljeno zaradi njihove osnovne bolezni. Uporabite inaktivirano cepivo, če je taka bolezen prisotna (npr. poliomielitis) (glejte poglavje 4.4).

  Ob sočasni uporabi fenitoina obstaja tveganje za poslabšanje konvulzij, ki je posledica zmanjšane absorpcije fenitoina, kot tudi tveganje za zmanjšano učinkovitost citostatika zaradi povečane jetrne presnove, ki jo povzroča fenitoin. Ta kombinacija ni priporočljiva.

• Sočasna uporaba, o kateri je treba razmisliti:

  Ciklosporin, Takrolimus: Čezmerna imunosupresija z nevarnostjo pojava limfoproliferacije.

  Medsebojna delovanja, ki so specifična za vinka alkaloide:

• Sočasna uporaba ni priporočena:

  Itrakonazol: povečana nevrotoksičnost vinka alkaloidov zaradi zmanjšanja njihovega presnavljanja v jetrih.

• Sočasna uporaba, o kateri je treba razmisliti:

  Sočasna uporaba vinka alkaloidov in mitomicina C povečuje tveganje za pojav bronhospazma in dispneje, v redkih primerih pa so opazili intersticijski pnevmonitis.

  Ker so vinka alkaloidi znani kot substrati za glikoprotein-P, je ob odsotnosti posebne študije potrebna previdnost, kadar se vinorelbin uporablja skupaj z močnimi modulatorji tega membranskega transporterja.

  Medsebojna delovanja, ki so specifična za vinorelbin:

  Dajanje vinorelbina z drugimi zdravili, ki so toksična za kostni mozeg, verjetno poveča možnost mielosupresivnih neželenih učinkov.

  Glavni encim, vključen v metabolizem vinorelbina, je CYP3A4 in v kombinaciji z zdravili, ki ta encim inducirajo (kot so fenitoin, fenobarbital, rifampicin, karbamazepin, šentjanževka) ali inhibirajo (kot so itrakonazol, ketokonazol, HIV proteazni inhibitorji, eritromicin, klaritromicin, telitromicin, nefazodon), lahko ta iso-encim povzroči zmanjšanje ali povečanje koncentracije vinorelbina v krvi.

  Kombinacija vinorelbina in cisplatina (zelo pogosta kombinacija) nima nobenih vplivov na farmakološke parametre vinorelbina v več ciklih zdravljenja. Pri uporabi kombinacije obeh zdravil pa se je granulocitopenija pojavila pogosteje kot pri uporabi zgolj vinorelbina.

  Navajali so povečano pogostnost pojavljanja nevtropenije stopnje 3/4, ko so v eni klinični študiji faze I intravensko dajali vinorelbin skupaj z lapatinibom. V tej študiji je priporočeni odmerek intravenske oblike vinorelbina, danega sočasno z lapatinibom v odmerku 1000 mg na dan v 3-tedenski shemi, 1. dan in 8. dan znašal 22,5 mg/m². Tovrstne kombinacije je treba uporabljati previdno.

Nosečnost

Ni zadostnih podatkov o uporabi vinorelbina pri nosečnicah. V študijah toksičnega vpliva na sposobnost razmnoževanja na živalih je vinorelbin deloval škodljivo na zarodek in povzročil smrt plodov ter deloval teratogeno (glejte poglavje 5.3). Na osnovi rezultatov študij na živalih in farmakološkega delovanja zdravila obstaja potencialno tveganje za pojav nenormalnosti pri zarodku in plodu.

To zdravilo naj se ne uporablja med nosečnostjo, razen če je pričakovana korist pri posameznici nedvomno večja od morebitnih tveganj.

Če bolnica med zdravljenjem zanosi, jo o tveganjih, povezanih z razvojem nerojenega otroka, seznanimo in jo nato skrbno spremljamo. Razmisliti je potrebno tudi o možnosti genetskega svetovanja.

Ženske v rodni dobi:

Ženske v rodni dobi morajo uporabljati učinkovite metode kontracepcije za preprečevanje nosečnosti med zdravljenjem in še do 7 mesecev po zaključku zdravljenja z zdravilom Vinorelbin Sandoz, če zanosijo, pa morajo o tem obvestiti zdravnika.

Dojenje

Ni znano, ali se vinorelbin izloča v materino mleko. Izločanja vinorelbina v mleko v študijah na živalih niso ugotavljali. Tveganja za dojenega otroka ni mogoče izključiti, zato je treba z dojenjem prenehati pred zdravljenjem z zdravilom Vinorelbin Sandoz (glejte poglavje 4.3).

Plodnost:

Vinorelbin ima lahko genotoksične učinke, zato priporočamo moškim, ki se zdravijo z vinorelbinom, naj ne zaplodijo otroka med zdravljenjem in najmanj 4 mesece po prenehanju zdravljenja. Moške je treba napotiti po nasvet o shranitvi sperme pred zdravljenjem, ker lahko vinorelbin povzroči ireverzibilno neplodnost.

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli, vendar pa glede na farmakodinamični profil vinorelbin ne vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Kljub temu pa je glede na nekatere neželene učinke zdravila, pri bolniku, ki se zdravi z vinorelbinom, potrebna previdnost.

Spodaj so našteti neželeni učinki in njihova pogostnost, ki so se pojavili v več kot posameznih primerih. Pogostnost je opredeljena kot: zelo pogosti (> 1/10), pogosti (> 1/100, < 1/10), občasni (> 1/1.000, < 1/100), redki (> 1/10.000, < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (iz razpoložljivih podatkov pogostnosti ni mogoče oceniti).

Neželeni učinki, o katerih so poročali najpogosteje, so zavrtje kostnega mozga z nevtropenijo, anemija, nevrološke motnje, toksični vplivi na prebavila z navzeo, bruhanjem, stomatitisom in zaprtjem, prehodno zvišanje vrednosti ugotovljenih pri preverjanju testov jetrne funkcije, alopecija in lokalni flebitis.

Dodatni neželeni učinki, ki so jih opažali po prihodu zdravila na trg, so bili dodani v skladu s klasifikacijo MedDRA z Neznano pogostnostjo pojavljanja.

Neželeni učinki so opisani z uporabo klasifikacije kriterijev toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (razred 1 = G1; razred 2 = G2; razred 3 = G3; razred 4 = G4; razred 1–4

= G1–4; razred 1–2 = G1–2; razred 3–4 = G3–4).

Infekcijske in parazitske bolezni:

Bolezni krvi in limfatičnega sistema:

Bolezni imunskega sistema:

Bolezni endokrinega sistema: Presnovne in prehranske motnje:

Bolezni živčevja:

Srčne bolezni:

Žilne bolezni:

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora:

Bolezni prebavil:

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov:

Bolezni kože in podkožja:

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva:

Bolezni sečil:

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije:

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Preveliko odmerjanje vinorelbina lahko povzroči hipoplazijo kostnega mozga, ki je včasih povezana z okužbo, vročino in paralitičnim ileusom.

Zdravljenje

Po presoji zdravnika je treba uvesti splošne podporne ukrepe, skupaj s transfuzijo krvi, rastnimi faktorji in širokospektralnim antibiotičnim zdravljenjem.

Protistrup

Za preveliko odmerjanje vinorelbina ni znanega protistrupa.