BICKAM 50 mg filmsko obložene tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - BICKAM 50 mg
Zdravljenje napredovalega raka prostate v kombinaciji z analogom hormona, ki sprošča luteinizirajoči hormon (LHRH) ali kirurško kastracijo.
Odmerjanje
Odrasli moški, tudi starejši bolniki: ena tableta (50 mg) enkrat na dan.
Zdravljenje z zdravilom BICKAM je treba uvesti najmanj 3 dni pred začetkom zdravljenja z analogom LHRH ali sočasno s kirurško kastracijo.
Pediatrična populacija
Zdravilo BICKAM je kontraindicirano pri otrocih (glejte poglavje 4.3).
Ledvična okvara
Pri bolnikih z ledvično okvaro prilagoditev odmerjanja ni potrebna.
Jetrna okvara
Pri bolnikih z blago jetrno okvaro prilagoditev odmerjanja ni potrebna. Pri bolnikih z zmerno do hudo jetrno okvaro pa lahko pride do povečanega kopičenja zdravila (glejte poglavje 4.4).
Način uporabe peroralna uporaba
Uvedbo zdravljenja mora direktno nadzirati zdravnik specialist. Zdravljenje z deprivacijo androgenov lahko podaljša QT interval.
Pri bolnikih z dejavniki tveganja za podaljšanje QT intervala ali z dejavniki tveganja za podaljšanje QT intervala v preteklosti in pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zdravila, ki bi lahko podaljšala QT interval (glejte poglavje 4.5), morajo zdravniki pred začetkom zdravljenja z zdravilom BICKAM
oceniti razmerje med koristmi in tveganjem, vključno s potencialom za torsade de pointes.
Bikalutamid se obsežno presnavlja v jetrih. Podatki kažejo, da se lahko pri bolnikih s hudo jetrno okvaro upočasni njegovo izločanje, kar bi lahko povečalo kopičenje zdravila. Zato je potrebno bikalutamid pri bolnikih z zmerno do hudo jetrno okvaro uporabljati previdno.
Zaradi možnosti nastanka jetrnih sprememb je potrebno razmisliti o izvajanju periodičnih preiskav delovanja jeter. Spremembe delovanja jeter se večinoma pojavljajo v prvih 6 mesecih zdravljenja z bikalutamidom.
Pri jemanju bikalutamida so redko opažali hude jetrne spremembe in odpoved jeter s smrtnim izidom (glejte poglavje 4.8), v kolikor pa do njih pride, je treba zdravljenje z bikalutamidom prekiniti.
Pri moških, ki so prejemali agoniste LHRH, so opažali zmanjšanje tolerance za glukozo. To se lahko pokaže kot sladkorna bolezen oziroma kot neurejenost glikemije pri tistih, ki že imajo sladkorno bolezen. Iz tega razloga je treba pri bolnikih, ki prejemajo bikalutamid v kombinaciji z agonisti LHRH, razmisliti o spremljanju koncentracije glukoze v krvi.
Bikalutamid zavira citokrom P450 (CYP 3A4), zato je pri njegovi sočasni uporabi z zdravili, ki se pretežno presnavljajo s CYP 3A4 potrebna previdnost (glejte poglavji 4.3 in 4.5).
Bolniki z redkimi dednimi motnjami galaktozne intolerance, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.
Ker lahko zdravljenje z deprivacijo androgenov podaljša QT interval, je treba sočasno uporabo zdravila BICKAM z zdravili, za katere je znano, da podaljšajo QT interval, ali z zdravili, ki lahko sprožijo torsade de pointes, kot so antiaritmiki razreda IA (npr. kinidin, dizopiramid) ali razreda III (npr. amiodaron, sotalol, dofetilid, ibutilid), metadon, moksifloksacin, antipsihotiki, itd., skrbno oceniti (glejte poglavje 4.4).
Med bikalutamidom in analogi LHRH ni znakov farmakokinetičnega ali farmakodinamičnega medsebojnega delovanja.
Študije in vitro so pokazale, da je R-bikalutamid zaviralec CYP 3A4 s šibkejšim zaviralnim učinkom na aktivnost CYP 2C9, 2C19 in 2D6.
Klinične študije, v katerih so kot označevalec aktivnosti citokroma P450 (CYP) uporabili antipirin, sicer niso odkrile znakov možnega medsebojnega delovanja midazolama in bikalutamida, toda povprečna izpostavljenost midazolamu (AUC) se je po 28-dnevni sočasni uporabi z bikalutamidom povečala do 80 %. Pri zdravilih z majhno terapevtsko širino bi lahko bilo tolikšno povečanje pomembno, zato je sočasno dajanje terfenadina, astemizola in cisaprida kontraindicirano (glejte poglavje 4.3), pazljivost pa je potrebna tudi pri sočasni uporabi bikalutamida in učinkovin kot so
ciklosporin in zaviralci kalcijevih kanalov. Odmerek teh zdravil je potrebno zmanjšati, zlasti kadar se njihov učinek poveča ali se pojavijo neželeni učinki. Pri sočasnem zdravljenju s ciklosporinom je po začetku zdravljenja z bikalutamidom in ob prenehanju zdravljenja z njim priporočljivo skrbno spremljanje plazemskih koncentracij in kliničnega stanja bolnika.
Pri sočasnem predpisovanju biklutamida z drugimi zdravili, ki lahko zavirajo oksidacijo zdravil, npr. s cimetidinom in ketokonazolom, je potrebna previdnost. Teoretično bi se lahko pri hkratnem jemanju tovrstnih zdravil povečala plazemska koncentracija bikalutamida, kar bi lahko vodilo do povečane pojavnosti neželenih učinkov.
Študije in vitro so pokazale, da lahko bikalutamid izpodrine kumarinski antikoagulant varfarin z njegovih vezavnih mest na plazemskih beljakovinah, zato je priporočljivo, da ob začetku zdravljenja bolnikov z bikalutamidom, ki že prejemajo kumarinske antikoagulante, skrbno nadzorovati
protrombinski čas.
Zdravilo BICKAM je kontraindicirano pri ženskah (glejte poglavje 4.3) in ga nosečnice ali doječe matere ne smejo prejemati.
Malo je verjetno, da bi zdravilo BICKAM zmanjšalo bolnikovo sposobnost za vožnjo in upravljanje strojev, vendar je potrebno upoštevati, da se lahko občasno pojavi zaspanost. Bolniki, pri katerih se pojavi zaspanost, morajo biti med vožnjo in upravljanjem strojev previdni.
Zdravilo BICKAM so bolniki na splošno dobro prenašali, le v nekaj primerih je bilo potrebno prekiniti zdravljenje zaradi neželenih pojavov.
V tem poglavju so neželeni učinki opredeljeni takole: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000), neznana pogostnost (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti).
Preglednica 1 Pogostnost neželenih učinkov
| razvrstitev po organskihsistemih | pogostnost | učinek |
| Bolezni krvi in limfatičnegasistema | zelo pogosti | anemija |
| Bolezni imunskega sistema | občasni | preobčutljivost, angioedem in urtikarija |
| Presnovne in prehranskemotnje | pogosti | zmanjšanje apetita |
| Psihiatrične motnje | pogosti | zmanjšanje libida, depresija |
| Bolezni živčevja | zelo pogosti | omotica |
| pogosti | zaspanost | |
| Bolezni srca | pogostineznana pogostnost | miokardni infarkt (poročali so o primerih s smrtnim izidom)1, odpoved srca1podaljšanje QT intervala (glejte poglavji 4.4 in 4.5) |
| Žilne bolezni | zelo pogosti | oblivi vročine |
| Bolezni dihal, prsnega koša inmediastinalnega prostora | občasni | intersticijska bolezen pljuč2 (poročali so oprimerih s smrtnim izidom) |
| Bolezni prebavil | zelo pogosti | bolečine v trebuhu, obstipacija, navzea |
| pogosti | dispepsija, flatulenca | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | pogosti | hepatotoksičnost, zlatenica, hipertransaminazemija3 |
| redki | odpoved jeter4 (poročali so o primerih s smrtnim izidom) | |
| Bolezni kože in podkožja | pogosti | alopecija, hirzutizem/ ponovna rast las/dlak, suhakoža, srbenje, izpuščaj |
| Bolezni sečil | zelo pogosti | hematurija |
| Motnje reprodukcije in dojk | zelo pogosti | ginekomastija in občutljivost prsi5 |
| pogosti | erektilna disfunkcija | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | zelo pogosti pogosti | astenija, edemi bolečina v prsih |
| Preiskave | pogosti | povečanje telesne mase |
1 Navedeni neželeni učinek so opazili v farmakoepidemiološli študiji uporabe LHRH agonistov in antiandrogenov za zdravljenje raka prostate. Tveganje se je verjetno povečalo pri kombiniranem zdravljenju bikalutamida in agonistov LHRH, pri samostojnemu zdravljenju raka prostate samo z biklautamidom se tveganje ni povečalo.
2 O neželenem učinku so poročali na podlagi pregleda podatkov iz obdobja trženja. Pogostnost pojavljanja so določili na podlagi poročil pogostnosti pojava intersticijske pljučnice v randomiziranem času
zdravljenja v EPC študijah z odmerkom 150 mg.
3 Jetrne spremembe so le redko hude. Pogosto so bile prehodne narave in so z nadaljevanjem zdravljenja ali po njegovi prekinitvi izzvenele ali se izboljšale (glejte poglavje 4.4).
4 O neželenem učinku so poročali na podlagi pregleda podatkov iz obdobja trženja. Pogostnost pojavljanja so določili na podlagi poročil o pogostnosti pojava jetrne odpovedi pri skupini bolnikov, ki so se v EPC študijah zdravili z bikalutamidom v odmerku 150 mg. Razmisliti je treba o občasnem izvajanju preiskav (glejte poglavje 4.4).
5 Težavo je mogoče zmanjšati s sočasno kastracijo.
V kliničnih preskušanjih so poročali o srčnem popuščanju (po mnenju raziskovalcev gre lahko za
neželeni učinek zdravila, s pogostnostjo > 1 %), do katerega je prišlo v času sočasnega zdravljenja z bikalutamidom in analogom LHRH. Vzročne povezave z zdraviloma niso dokazali.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Interna klinika Center za zastrupitve
Zaloška cesta 2 SI-1000 Ljubljana
Faks: + 386 (0)1 434 76 46
e-pošta: farmakovigilanca@kclj.si
Izkušenj s prevelikim odmerjanjem zdravila pri človeku ni. Specifičnega antidota ni, zdravljenje pa je simptomatsko. Dializa predvidoma ne koristi, saj se bikalutamid obsežno veže na beljakovine in se s sečem ne izloča v nespremenjeni obliki. Indicirano je splošno podporno zdravljenje ob pogostem
nadzoru osnovnih življenskih funkcij.
Farmakološke lastnosti - BICKAM 50 mg
Farmakoterapevtska skupina: antiandrogeni, oznaka ATC: L02 B B03 Mehanizem delovanja
Bikalutamid je nesteroidni antiandrogen brez drugih endokrinih učinkov. Preko vezave na
androgenske receptorje, brez sočasne aktivacije ekspresije genov, zavira androgeni dražljaj. Posledica tega zaviranja je regresija tumorjev prostate. Prenehanje jemanja zdravila BICKAM lahko pri
določenih bolnikih klinično povzroči antiandrogeni odtegnitveni sindrom.
Bikalutamid je racemat, katerega antiandrogeno delovanje je skoraj izključno omejeno na (R)-enantiomer.
Absorpcija:
Bikalutamid se po peroralnem jemanju dobro absorbira. Ni podatkov, ki bi kazali na klinično pomemben vpliv hrane na njegovo biološko uporabnost.
Porazdelitev:
Pri vsakodnevnem jemanju bikalutamida se (R)-enantiomer zaradi dolge razpolovne dobe približno 10-kratno kopiči v plazmi. Pri vsakodnevnem jemanju bikalutamida v odmerku 50 mg so plazemske koncentracije (R)-enantiomera v stanju dinamičnega ravnovesja približno 9 µg/ml. V stanju
dinamičnega ravnovesja je pretežno aktivni (R)-enantiomer zajemal 99 % skupne količine enantiomerov v krvnem obtoku.
Starost, ledvična okvara ali blaga do zmerna jetrna okvara na farmakokinetiko (R)-enantiomera ne vplivajo. Obstajajo dokazi, da se pri preiskovancih s hudo jetrno okvaro (R)-enantiomer počasneje izloča iz plazme.
Biotransformacija:
Bikalutamid se obsežno veže na beljakovine (racemat 96 %, (R)-enantiomer 99 %) in obsežno presnavlja (z oksidacijo in glukuronidacijo). Presnovki se izločajo preko ledvic in žolča v približno enakem razmerju.
Izločanje:
(S)-enantiomer se v primerjavi z (R)-enantiomerom hitro izloča. Pri slednjem je razpolovna doba izločanja iz plazme približno 1 teden.
V klinični študiji pri moških, ki so jemali 150 mg bikalutamida je bila povprečna koncentracija R-bikalutamida v spermi 4,9 µg/ml. Količina bikalutamida, ki se med spolnim odnosom potencialno
prenese iz moškega partnerja na žensko je nizka in z ekstrapolacijo morda doseže približno 0,3 µg/ml, kar je manj kot je potrebno za pojav sprememb pri mladičih laboratorijskih živali.
Farmacevtski podatki - BICKAM 50 mg
Jedro tablete
laktoza monohidrat povidon K-29/32
natrijev karboksimetilškrob magnezijev stearat
Filmska obloga
laktoza monohidrat hipromeloza 15cp (E464) titanov dioksid (E171) triacetin
PVC /Alu pretisni omoti, prevlečeni s PVdC. Velikosti pakiranj: 28, 30, 40, 90 in 100.
Vsebnik za tablete iz polipropilena, z varnostno zaporko iz polietilena. Velikosti pakiranj: 28, 30, 100, 500 in 1000.
Pretisni omoti iz Alu/Alu.
Velikosti pakiranj: 28, 30, 40, 90 in 100. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.