Daleron 1000 mg tablete

Simptomatsko zdravljenje blagih do zmernih bolečin in povišane telesne temperature.

Paracetamol je treba uporabljati v najmanjšem še učinkovitem odmerku, čim krajši čas. Največjega dnevnega odmerka ni dovoljeno prekoračiti.

Odrasli in mladostniki, stari 16 let in več (≥ 55 kg telesne mase)
500–1000 mg tri- do štirikrat na dan, vendar ne več kot 4 g dnevno. V posameznih primerih lahko zadostuje 500 mg tri- do štirikrat na dan. Presledek med posameznimi odmerki naj bo vsaj 4 ure.

Pediatrična populacija
Otroci, stari od 9 do 12 let (30–40 kg telesne mase): 500 mg do trikrat na dan. Otroci, stari od 12 do 15 let (40–55 kg telesne mase): 500 mg do štirikrat na dan.

Odmerki so odvisni od telesne mase in starosti. Priporočeni posamezni odmerek je 15 mg/kg telesne mase. Največji dnevni odmerek za bolnike s telesno maso, manjšo od 50 kg, je 60 mg/kg telesne mase. Presledek med posameznimi odmerki naj bo vsaj 4 ure.

Zdravilo Daleron ni primerno za otroke, mlajše od 9 let.

Bolniki z zmanjšanim delovanjem ledvic
Zdravilo dajemo previdno bolnikom z zmanjšanim delovanjem ledvic.

Pri bolnikih z zmerno ali hudo okvaro ledvic je treba odmerek prilagoditi:

Bolniki z okvaro jeter
Zdravilo dajemo previdno bolnikom z motnjami v delovanju jeter (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter je treba odmerek zmanjšati ali podaljšati presledek med odmerki.

V naslednjih primerih dnevni odmerek ne sme preseči 2 g:

• zmanjšano delovanje jeter,

• Gilbertov sindrom (družinska nehemolitična zlatenica),

• kronično uživanje alkohola.

Starejši
Starejšim odmerka ni treba prilagajati.

Za peroralno uporabo. Tablete pogoltnite z zadostno količino vode.

Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Bolnikom je treba svetovati, naj sočasno ne jemljejo drugih zdravil, ki vsebujejo paracetamol. Sočasna uporaba z drugimi zdravili, ki vsebujejo paracetamol, lahko privede do prevelikega odmerjanja.

Preveliko odmerjanje paracetamola lahko povzroči odpoved jeter, ki ima lahko za posledico presaditev jeter ali smrt. Potrebno je čimprejšnje zdravljenje z antidotom (glejte poglavje 4.9).

Že obstoječa bolezen jeter lahko poveča tveganje za okvaro jeter, povezano s paracetamolom. Bolniki z zmanjšanim delovanjem jeter ali ledvic morajo pred uporabo paracetamola poiskati zdravniško pomoč; skrbno je treba pretehtati koristi in tveganja zdravljenja.

Pri bolnikih s pomanjkanjem glutationa, npr. pri bolnikih, ki so močno podhranjeni, anoreksični, imajo nizek indeks telesne mase, kronično prekomerno uživajo alkohol ali imajo sepso, so ob jemanju največjih terapevtskih odmerkov paracetamola poročali o primerih okvare/odpovedi jeter. Pri teh bolnikih dolgotrajna uporaba in največji odmerki niso priporočljivi zaradi tveganja za pojav toksičnih reakcij na jetrih, zato je treba paracetamol uporabljati v najmanjših še učinkovitih odmerkih.

Pri bolnikih s pomanjkanjem glutationa lahko uporaba paracetamola poveča tveganje za metabolno

acidozo.

Če se pojavi visoka vročina ali znaki sekundarne okužbe ali če simptomi trajajo več kot 3 dni, je treba

zdravljenje ponovno ovrednotiti.

Poročali so o primerih presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo (HAGMA - high anion gap metabolic acidosis) zaradi piroglutaminske acidoze pri bolnikih s hudo boleznijo, kot sta huda ledvična okvara in sepsa, ali pri bolnikih s podhranjenostjo ali drugimi viri pomanjkanja glutationa (npr. kronični alkoholizem), ki so se s paracetamolom v terapevtskem odmerku zdravili dalj časa ali so prejemali kombinacijo paracetamola in flukloksacilina. Ob sumu na HAGMA zaradi piroglutaminske acidoze se priporoča takojšnja prekinitev zdravljenja s paracetamolom in natančno spremljanje.

Merjenje 5-oksoprolina v urinu je lahko koristno za prepoznavanje piroglutaminske acidoze kot osnovnega vzroka HAGMA pri bolnikih z več dejavniki tveganja.

Pri dolgotrajni uporabi katerih koli analgetikov za zdravljenje glavobola se lahko glavoboli poslabšajo in pojavijo pogosteje (glavobol zaradi prekomerne uporabe zdravil). Če se pojavi takšna situacija ali obstaja sum nanjo, mora bolnik zdravljenje prekiniti in se posvetovati z zdravnikom. Pri bolnikih, ki

imajo kljub redni uporabi analgetikov (ali zaradi nje) pogoste ali vsakodnevne glavobole, je treba

posumiti na glavobol zaradi prekomerne uporabe zdravil.

Na splošno lahko redno jemanje analgetikov, zlasti kombinacije več analgetičnih učinkovin, trajno

okvari ledvice in povzroči tveganje za odpoved ledvic (analgetična nefropatija).

Natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni "brez natrija".

Metoklopramid in domperidon lahko povečata hitrost absorbcije paracetamola. Holestiramin zmanjša absorpcijo paracetamola. Paracetamol je treba vzeti vsaj 1 uro pred

holestiraminom ali 4–6 ur po njem.

Zdravila, ki inducirajo jetrne encime (npr. fenitoin, karbamazepin, rifampicin, fenobarbital, šentjanževka), zmanjšajo biološko uporabnost paracetamola preko povečane glukuronidacije ter tako povečajo tveganje za jetrno toksičnost.

Probenecid zmanjša očistek paracetamola za skoraj 50 %, zato lahko med sočasnim zdravljenjem

odmerek paracetamola razpolovimo.

Paracetamol lahko vpliva na plazemsko koncentracijo kloramfenikola. Pri sočasnem zdravljenju s paracetamolom in injekcijami kloramfenikola se priporoča spremljanje plazemske koncentracije kloramfenikola.

Redna dnevna uporaba paracetamola v daljšem časovnem obdobju lahko poveča antikoagulantni učinek varfarina in drugih kumarinov. To poveča tveganje za krvavitve. Občasni odmerki paracetamola nimajo pomembnih posledic.

Pri sočasni uporabi paracetamola in flukloksacilina je potrebna previdnost, saj je bila sočasna uporaba povezana s pojavom presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze, še zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja (glejte poglavje 4.4).

Plodnost

Škodljiv vpliv na plodnost ni bil ugotovljen.

Nosečnost

Epidemiološke študije o razvoju živčevja pri otrocih, izpostavljenih paracetamolu in utero, kažejo nejasne rezultate. Če je klinično potrebno, se paracetamol lahko uporablja med nosečnostjo, vendar v najmanjšem še učinkovitem odmerku, čim krajši čas in čim manj pogosto. V primeru dvomov se je treba posvetovati z zdravnikom.

Dojenje

Terapevtski odmerki tega zdravila se lahko uporabljajo med dojenjem. Paracetamol se sicer izloča v materino mleko, a pri uporabi priporočenih odmerkov količine niso klinično pomembne. Glede na razpoložljive objavljene podatke dojenje ni kontraindicirano.

Zdravilo Daleron nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Neželeni učinki so običajno redki. Najpogostejša neželena učinka sta urtikarija in povečana aktivnost

jetrnih transaminaze, ki se pojavita pri 0,01–0,1 % zdravljenih bolnikov.

Neželeni učinki, ki se lahko pojavljajo med zdravljenjem s paracetamolom, so po pogostnosti razvrščeni v naslednje skupine:

- zelo pogosti (≥ 1/10),

- pogosti (≥ 1/100 do < 1/10),

- občasni (≥ 1/1000 do < 1/100),

- redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000),

- zelo redki (< 1/10 000),

- neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Zelo redki: agranulocitoza, trombocitopenija, levkopenija, hemolitična anemija.

Bolezni imunskega sistema

Zelo redki: anafilaksija, Stevens-Johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza.

Presnovne in prehranske motnje

Neznana pogostnost: presnovna acidoza z visoko anionsko vrzeljo.

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

Zelo redki: bronhospazem (analgetična astma) pri bolnikih, občutljivih na acetilsalicilno kislino in

nesteroidna protivnetna zdravila.

Bolezni sečil

Zelo redki: Med dolgotrajnim zdravljenjem ni mogoče izključiti možnosti okvare ledvic (glejte poglavje 4.4).

Bolezni kože in podkožja

Redki: urtikarija.

Zelo redki: angioedem, alergijski dermatitis (preobčutljivostne reakcije, vključno s kožnim izpuščajem).

Zelo redko so poročali o hudih kožnih reakcijah.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Redki: povečana aktivnost jetrnih transaminaz.

Zelo redki: okvara jeter.

Preiskave

Redki: povečana serumska koncentracija kreatinina.

Opis izbranih neželenih učinkov

Presnovna acidoza z visoko anionsko vrzeljo

Pri bolnikih z dejavniki tveganja, pri katerih se uporablja paracetamol, so opazili primere presnovne acidoze z visoko anionsko vrzeljo zaradi piroglutaminske acidoze (glejte poglavje 4.4).

Piroglutaminska acidoza se lahko pojavi kot posledica nizkih ravni glutationa pri teh bolnikih.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih

delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Zlasti pri starejših bolnikih, majhnih otrocih, bolnikih z boleznijo jeter, kroničnih alkoholikih, kronično podhranjenih bolnikih, bolnikih s pomanjkanjem glutationa (npr. pri sepsi) in bolnikih, ki jemljejo zdravila, ki inducirajo jetrne encime, lahko pride do zastrupitve.

Zaužitje enkratnega odmerka > 6 g paracetamola pri odraslih ali > 125 mg/kg telesne mase pri otrocih lahko povzroči odpoved jeter, zaradi katere je lahko potrebna presaditev jeter ali zaradi katere lahko pride do smrti. Podobno lahko preveliko odmerjanje paracetamola zaradi velikega skupnega odmerka v daljšem časovnem obdobju povzroči ireverzibilno odpoved jeter. Poročali so o akutnem pankreatitisu, običajno v povezavi z okvaro jeter in jetrno toksičnostjo.

Simptomi

Izkušnje s prevelikim odmerjanjem kažejo, da se klinični simptomi okvare jeter navadno pojavijo 24–48 ur po zaužitju in dosežejo maksimum po 4–6 dneh.

Simptomi prevelikega odmerjanja paracetamola so navzea, bruhanje, anoreksija, bledica in bolečine v trebuhu, ki se navadno pojavijo v 24 urah po zaužitju. Bolečine v trebuhu so lahko prvi znak okvare jeter; običajno se pojavijo po 24 do 48 urah, včasih pa šele 4 do 6 dni po zaužitju. Okvara jeter je običajno največja 72 do 96 ur po zaužitju, lahko pa se nadaljuje, če ne začnemo z ustreznim zdravljenjem (glejte spodaj). Pojavijo se lahko motnje v presnovi glukoze in metabolna acidoza. Tudi če ni hude okvare jeter, se lahko pojavi akutna ledvična odpoved z akutno tubularno nekrozo. Poročali so o pojavu aritmije.

Ukrepi:

• takojšnja hospitalizacija;

• pred zdravljenjem prevelikega odmerjanja je treba takoj odvzeti vzorec krvi in izmeriti

  koncentracijo paracetamola v plazmi;

• hitra odstranitev zaužitega zdravila z izpiranjem želodca, ki mu sledi dajanje aktivnega oglja

  (adsorbenta) in natrijevega sulfata (laksativa);

• zdravljenje vključuje dajanje antidota N-acetilcisteina (NAC), intravensko ali peroralno, če je to mogoče, prej kot v 10 urah od zaužitja; NAC ima lahko določen varovalni učinek tudi po

  10 urah od zaužitja, vendar je v tem primeru potrebno dolgotrajno zdravljenje;

• simptomatsko zdravljenje.

V primeru hujše zastrupitve je treba spremljati dihanje in krvni obtok. Če se pojavijo konvulzije, lahko

bolniku damo diazepam.

V vseh primerih prevelikega odmerjanja paracetamola ali suma nanj je pomembno spremljati parametre delovanja jeter, koagulacije in delovanja ledvic, elektrolite, hematologijo, kislinsko-bazični status in EKG. Teste je treba ponavljati v skladu s trenutnimi smernicami, sicer pa glede na podatke o anamnezi bolnika in njegov klinični status.