Zdravilo Renagel je namenjeno uravnavanju hiperfosfatemije pri zdravljenju odraslih bolnikov, ki prejemajo hemodializo oziroma peritonealno dializo. Zdravilo Renagel je treba uporabljati v smislu

večstranskega pristopa zdravljenja, ki lahko vključuje kalcijeve dodatke, 1,25 – dihidroksi vitamin D3 ali kakšen njegov analog, za nadziranje razvoja renalne osteodistrofije.

Odmerjanje

Začetni odmerek

Priporočen začetni odmerek sevelamerijevega klorida je 2,4 g ali 4,8 g na dan glede na klinične potrebe in ravni serumskega fosforja. Zdravilo Renagel je treba jemati trikrat na dan z obroki.

Bolnikom, ki so prej jemali vezalce fosfata, je treba zdravilo Renagel dajati na osnovi gram po gram ter pri tem nadzirati ravni fosforja v serumu, da se zagotovijo optimalni dnevni odmerki.

Titriranje in vzdrževanje

Koncentracijo fosfata v serumu je treba skrbno spremljati in odmerek sevelamerijevega klorida titrirati z 0,8 g odmerkom trikrat na dan (2,4 g/dan) glede na cilj znižanja fosfata v serumu na 1,76 mmol/l (5,5 mg/dl) ali manj. Fosfat v serumu je treba preverjati vsake dva do tri tedne, dokler ni dosežena stabilna koncentracija fosfata v serumu, in potem redno.

Odmerek je lahko od 1 do 5 tablet po 800 mg pri enem obroku. Povprečni dnevni odmerek

sevelamera, ki so ga v enoletni klinični študiji dajali bolnikom v kronični fazi, je bil 7 gramov.

Pediatrični bolniki

Varnost in učinkovitost tega zdravila pri otrocih, mlajših od 18 let, nista bili ugotovljeni.

Okvara ledvic

Varnosti in učinkovitosti tega zdravila pri bolnikih z ledvično okvaro, ki niso na dializi, niso ugotavljali.

Način uporabe

Za peroralno uporabo.

Bolniki morajo jemati zdravilo Renagel ob obroku in se držati predpisanih diet. Tablete je treba pogoltniti cele. Ne sme se jih zdrobiti, žvečiti ali zlomiti na koščke pred uporabo..

• preobčutljivost na sevelamer ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

• hipofosfatemija

• zapora črevesja

Učinkovitost in varnost zdravila Renagel nista bili preučevani pri bolnikih s/z:

• motnjami pri požiranju

• aktivnim vnetjem črevesa

  gastrointestinalnimi motnjami, vključno z nezdravljeno ali hudo gastroparezo, divertikulozo in zastajanjem hrane v želodcu in nenormalnim ali nepravilnim gibanjem črevesja

• pri bolnikih, ki so imeli v preteklosti obsežno gastrointestinalno operacijo Zato je treba biti pri teh bolnikih z uporabo zdravila Renagel zelo pazljiv.

  Obstrukcija črevesj in ileus/subileus

  V zelo redkih primerih je bilo pri bolnikih med zdravljenjem s sevelamerijevim kloridom opaziti črevesno zaporo in ileus/subileus. Predhodni simptom je lahko zaprtje. Zaprte bolnike je potrebno med zdravljenjem s sevelamerijevim kloridom skrbno spremljati. Pri bolnikih, ki imajo hudo zaprtje ali druge hude gastrointestinalne simptome, je treba ponovno pretehtati smiselnost zdravljenja z zdravilom Renagel.

  V maščobi topni vitamini

  Glede na vnos hrane in naravo končne odpovedi ledvic se lahko pri dializnih bolnikih pojavijo nizke ravni vitaminov A, D, E in K. Ni mogoče izključiti, da lahko zdravilo Renagel veže v maščobi topne vitamine v zaužiti hrani. Zato je treba pri bolnikih, ki teh vitaminov ne jemljejo, razmisliti o nadzoru ravni vitaminov A, D in E ter ocenjevanje stanja vitamina K z merjenjem tromboplastinskega časa in po potrebi dodajati vitamine. Pri bolnikih na peritonealni dializi se priporoča dodatno nadziranje vitaminov in folne kisline, saj v klinični študiji ravni vitaminov A, D, E in K pri teh bolnikih niso merili.

  Pomanjkanje folatov

  Trenutno ni dovolj podatkov, da bi izključili možnost pomanjkanja folatov med dolgotrajnim zdravljenjem z zdravilom Renagel.

  Hipokalciemija/hiperkalciemija

  Pri bolnikih z ledvično okvaro lahko pride do hipokalciemije ali hiperkalciemije. Zdravilo Renagel ne vsebuje kalcija. Nadzirati je treba ravni kalcija v serumu kot pri običajnem spremljanju bolnikov na dializi. Elementarni kalcij se daje kot dodatek v primeru hipokalciemije.

  Metabolična acidoza

  Bolniki s kronično ledvično odpovedjo so nagnjeni k razvoju metabolične acidoze. V številnih študijah so poročali o poslabšanju acidoze po prehodu iz drugih vezalcev fosfata na sevelamer, kjer so opazili

  nižje ravni hidrogenkarbonata pri bolnikih, zdravljenih s sevelamerom v primerjavi z bolniki, zdravljenimi z vezalci na osnovi kalcija. Zato se priporoča skrbno nadziranje ravni hidrogenkarbonata v serumu.

  Peritonitis

  Bolniki na dializi so izpostavljeni nekaterim tveganjem za okužbe, ki so odvisne od načina dialize, ki jo prejemajo. Peritonitis je znan zaplet pri bolnikih, ki prejemajo peritonealno dializo (PD), in v

  kliničnih študijah z zdravilom Renagel so poročali o številnih primerih peritonitisa. Zato je treba

  bolnike na peritonealni dializi skrbno nadzirati, da se zagotovi zanesljiva uporaba ustreznih aseptičnih tehnik in hitro prepoznavanje in obravnavanje vseh znakov in simptomov, povezanih s peritonitisom.

  Težave s požiranjem in dušenjem

  Občasno so poročali o težavah s požiranjem tablet Renagel. Pri več primerih je šlo za bolnike z

  drugimi obstoječimi boleznimi, vključno s težavami s požiranjem ali nepravilnostmi požiralnika. Zato je pri teh bolnikih potrebna posebna previdnost pri uporabi zdravila Renagel.

  Hipotiroidizem

  Priporoča se skrbno nadziranje bolnikov s hipotiroidizmom, ki dobivajo sevelamerijev klorid sočasno z levotriroksinom (glejte poglavje 4.5).

  Dolgotrajno kronično zdravljenje

  Ker podatki o kronični uporabi sevelamera več kot eno leto še niso na voljo, možne absorpcije in kopičenja sevelamera v dolgotrajnem kroničnem zdravljenju ni možno povsem izključiti (glejte poglavje 5.2).

  Hiperparatiroidizem

  Zdravilo Renagel samo ni namenjeno za nadzorovanje hiperparatiroidizma. Pri bolnikih s sekundarnim hiperparatiroidizmom je treba zdravilo Renagel uporabljati v smislu večstranskega pristopa

  zdravljenja, ki lahko vključuje kalcijeve dodatke, 1,25 – dihidroksi vitamin D3 ali kakšen njegov analog, za znižanje koncentracije intaktnega paratiroidnega hormona (iPTH).

  Klorid v serumu

  Med zdravljenjem z zdravilom Renagel lahko pride do porasta koncentracije klorida v serumu, ker lahko fosfor zamenja klorid v črevesnem lumnu. Čeprav med kliničnimi študijami ni bilo opaziti

  klinično pomembnega porasta koncentracije klorida v serumu, je potrebno klorid v serumu spremljati kot pri postopku pri bolniku na dializi. En gram zdravila Renagel vsebuje približno 180 mg (5,1 mEq) klorida.

  Vnetne bolezni prebavil

  V literaturi so bili opisani primeri resnih vnetnih bolezni različnih delov prebavil (vključno z resnimi zapleti, kot so npr. krvavitev, perforacija, ulceracija, nekroza, kolitis in masa v debelem/slepem črevesu), povezanih s prisotnostjo kristalov sevelamerja (glejte poglavje 4.8). Vnetne motnje lahko po prenehanju uporabe sevelamerja minejo. Pri bolnikih, ki se jim pojavijo hudi simptomi povezani s prebavili, je treba znova oceniti razmerje med koristjo in tveganjem zdravljenja s sevelamerijevim karbonatom.

Dializa

Pri bolnikih, ki se zdravijo z dializo, študij medsebojnega delovanja niso izvedli.

Ciprofloksacin

V študijah medsebojnega delovanja pri zdravih prostovoljcih je sevelamerijev klorid zmanjšal

biološko uporabnost ciprofloksacina za približno 50 % pri sočasni uporabi z zdravilom Renagel v študiji z enim odmerkom. Zato se zdravilo Renagel ne sme jemati istočasno s ciprofloksacinom.

Antiaritmiki in antiepileptična zdravila za nadzor epileptičnih napadov

Bolniki, ki jemljejo antiaritmična zdravila za nadzor aritmij in antiepileptična zdravila za nadzor

epileptičnih napadov, so bili izključeni iz kliničnih preskušanj. Pri predpisovanju sevelamerijevega klorida bolnikom, ki jemljejo tudi omenjena zdravila, je potrebna previdnost.

Levotiroksin

V izkušnjah po začetku trženja so poročali o zelo redkih primerih zvišanih ravni tiroideo

stimulirajočega hormona (TSH) pri bolnikih, ki so sočasno jemali sevelamerijev klorid in levotiroksin. Zato se pri bolnikih, ki jemljejo obe zdravili, priporoča skrbno nadziranje ravni TSH.

Ciklosporin, mofetilmikofenolat in takrolimus pri bolnikih po presaditvi

Pri bolnikih po presaditvi, ki so sočasno prejemali sevelamerijev klorid, so poročali o zmanjšanih koncentracijah ciklosporina, mikofenolat mofetila in takrolimusa, vendar brez kakršnihkoli kliničnih posledic (npr. zavrnitev presadka). Možnost medsebojnega delovanja torej ni izključena, zato skrbno spremljajte koncentracije mikofenolat mofetila, ciklosporina in takrolimusa v krvi med uporabo te kombinacije in po njeni ukinitvi, če je potrebno.

Digoksin, varfarin, enalapril ali metoprolol

Ko so preučevali medsebojno delovanje pri zdravih prostovoljcih, zdravilo Renagel ni imelo učinka na biološko uporabnost digoksina, varfarina, enalaprila ali metoprolola.

Zaviralci protonske črpalke

Med izkušnjami v obdobju trženja so poročali o zelo redkih primerih zvišanih ravni fosforja pri bolnikih, ki so sočasno jemali sevelamerijev klorid in zaviralce protonske črpalke.

Biorazpoložljivost

Zdravilo Renagel se ne absorbira in lahko vpliva na biološko uporabnost drugih zdravil. Pri dajanju katerih koli zdravil, pri katerih ima lahko zmanjšanja biološka uporabnost klinično značilen vpliv na varnost ali učinkovitost, je treba zdravilo dati vsaj eno uro pred ali tri ure po uporabi zdravila Renagel, ali pa mora zdravnik razmisliti o nadzoru ravni v krvi.

Nosečnost

Varnosti sevelamerijevega klorida pri nosečnicah niso ugotavljali. Študije na živalih niso pokazale

embriofetalne toksičnosti, povzročene s sevelamerom. Zdravilo Renagel naj nosečnice jemljejo le, če ga nujno potrebujejo, in po skrbni analizi tveganja/koristi za mater in zarodek (glejte poglavje 5.3).

Dojenje

Varnosti sevelamerijevega klorida pri doječih ženskah niso ugotavljali. Zdravilo Renagel naj doječe ženske jemljejo le, če ga nujno potrebujejo in po skrbni analizi tveganja/koristi za mater in dojenčka (glejte poglavje 5.3.).

Plodnost

Ni podatkov o učinku sevelamera na plodnost pri ljudeh. Študije na živalih so pokazale, da sevelamer ne vpliva na plodnost pri samcih in samičkah podgan pri izpostavljenosti primerjalnemu odmerku pri človeku, dvakrat večjemu od največjega odmerka v kliničnem preskušanju 13 g/dan, na osnovi relativne površine telesa.

Sevelamer nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.

Povzetek varnostnega profila

Najpogostejši neželeni učinki (≥ 5 % bolnikov) so bili vsi v organskem sistemu bolezni prebavil.

Tabelarični prikaz neželenih učinkov

Narejene so bile vzporedne študije, ki so vključevale 244 bolnikov na hemodializi, pri katerih je trajalo zdravljenje do 54 tednov, ter 97 bolnikov s peritonelano dializo, pri katerih je zdravljenje trajalo 12 tednov.

Neželeni učinki iz teh študij (299 bolnikov), iz nekontroliranih kliničnih preskušanj (384 bolnikov), in tisti, o katerih so spontano poročali po začetku trženja, so glede na pogostost našteti v spodnji preglednici. Neželeni učinki se po poročani pogostosti ocenjujejo kot zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1.000 do <1/100), redki (≥1/10.000 do <1/1.000), zelo redki

(<1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

*izkušnje po začetku trženja

1 Glejte opozorilo za vnetne bolezni prebavil v poglavju 4.4

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno.

Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih

delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Zdravilo Renagel so dajali zdravim prostovoljcem v odmerkih do 14 gramov na dan, kar je enakovredno petintridesetim tabletam po 800 mg, osem dni zaporedoma brez neželenih učinkov.