Zdravilo Biphozyl se uporablja kot nadomestna raztopina in dializat za zdravljenje akutne ledvične odpovedi s kontinuirano metodo nadomestnega zdravljenja (CRRT – continuous renal replacement therapy).

Uporablja se v postakutni fazi po uvedbi nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, ko se pH ter ravni kalija in fosfata vrnejo v normalno območje. Zdravilo Biphozyl se uporablja tudi, kadar je na voljo pufer iz drugih virov, in med regionalno antikoagulacijo s citratom. Poleg tega se zdravilo Biphozyl uporablja pri bolnikih s hiperkalciemijo.

Zdravilo Biphozyl se lahko uporablja tudi pri zastrupitvah z zdravili ali snovmi, ki jih je mogoče dializirati ali filtrirati.

Odmerjanje

Količina in hitrost dajanja zdravila Biphozyl je odvisna od koncentracije fosfatov in drugih elektrolitov v krvi, kislinsko-bazičnega ravnovesja, tekočinskega ravnovesja in splošnega kliničnega stanja bolnika.

Količina nadomestne raztopine in/ali dializata, namenjena dajanju, je odvisna tudi od želene intenzivnosti (odmerka) zdravljenja. Dajanje (odmerek, hitrost infundiranja in skupno količino) zdravila Biphozyl mora določiti zdravnik z izkušnjami v intenzivni medicini in CRRT.

Razponi pretoka, kadar se zdravilo uporablja kot nadomestna raztopina pri hemofiltraciji in hemodiafiltraciji: Odrasli:500–3000 ml/h

Razponi pretoka, kadar se zdravilo uporablja kot dializat pri kontinuirani hemodializi in kontinuirani hemodiafiltraciji:

Odrasli:500–2500 ml/h

Pri odraslih se pogosto uporablja kombinirani skupni pretok za CRRT (dializat in nadomestno raztopino) približno 2000 do 2500 ml/h, ki ustreza dnevni količini tekočine približno 48 do 60 l.

Pediatrična populacija

Pri otrocih, od novorojenčkov do mladostnikov, starih 18 let, je razpon hitrosti pretoka, kadar se zdravilo uporablja kot nadomestna raztopina pri hemofiltraciji in hemodiafiltraciji ter kot dializna raztopina (dializat) pri kontinuirani hemodializi in kontinuirani hemodiafiltraciji, od 1000 do 4000 ml/h/1,73 m².

Za mladostnike (stare 12–18 let) je treba uporabljati priporočila za odmerke pri odraslih, kadar izračunani pediatrični odmerek presega največji odmerek pri odraslih.

Starejši bolniki

Odrasli, starejši od 65 let: podatki iz kliničnih študij in izkušnje kažejo, da uporaba pri starejši populaciji ni povezana z razlikami v varnosti ali učinkovitosti.

Način uporabe

Intravenska uporaba in hemodializa.

Zdravilo Biphozyl, kadar se uporablja kot nadomestna raztopina, se daje v zunajtelesni obtok pred hemofiltrom ali hemodiafiltrom (vnaprejšnje redčenje) ali po njem (poznejše redčenje).

Zdravilo Biphozyl, kadar se uporablja kot dializat, se daje v prekat, ki je v zunajtelesnem filtru namenjen za dializat, ki je od pretoka krvi ločen s polprepustno membrano.

Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6 (Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom).

Preobčutljivost na učinkovino (učinkovine) ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Hipokalciemija, razen če je bolniku na voljo kalcij iz drugih virov.

Hiperkaliemija.

Hiperfosfatemija.

Raztopina se sme uporabljati samo s strani ali pod vodstvom zdravnika, usposobljenega za zdravljenje s CRRT z uporabo hemofiltracije, hemodiafiltracije in hemodialize.

Opozorila

Zdravilo Biphozyl se ne sme uporabljati pri bolnikih s hiperkaliemijo (glejte poglavje 4.3). Koncentracijo kalija v serumu je treba spremljati pred in med hemofiltracijo in/ali hemodializo.

Ker je zdravilo Biphozyl raztopina z vsebnostjo kalija, se lahko po uvedbi zdravljenja prehodno pojavi hiperkaliemija. Upočasnite infundiranje in se prepričajte, da je dosežena želena koncentracija kalija. Če se hiperkaliemija ne popravi, nemudoma prenehajte dajati zdravilo.

Če se pojavi hiperkaliemija, kadar se zdravilo Biphozyl uporablja kot dializat, bo morda potrebno dajanje dializata brez kalija, da se poveča hitrost odstranjevanja kalija.

Ker je zdravilo Biphozyl raztopina z vsebnostjo fosfata, se lahko po uvedbi zdravljenja prehodno pojavi hiperfosfatemija. Upočasnite infundiranje in se prepričajte, da je dosežena želena koncentracija fosfata. Če se hiperfosfatemija ne popravi, nemudoma prenehajte dajati zdravilo (glejte poglavje 4.3).

Pri bolnikih, zdravljenih z zdravilom Biphozyl, je treba redno spremljati parametre elektrolitov in kislinsko- bazične parametre krvi. Zdravilo Biphozyl vsebuje hidrogenfosfat, šibko kislino, ki lahko vpliva na bolnikovo kislinsko-bazično ravnovesje. Če se med zdravljenjem z zdravilom Biphozyl pojavi ali poslabša metabolična acidoza, bo morda treba infundiranje upočasniti ali ustaviti.

Ker zdravilo Biphozyl ne vsebuje glukoze, njegovo dajanje lahko privede do hipoglikemije. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo (vključno s skrbnim premislekom pri bolnikih, ki prejemajo insulin ali druga zdravila za zniževanje ravni glukoze) je treba redno spremljati raven glukoze v krvi, o tem pa je treba premisliti tudi pri bolnikih, ki nimajo sladkorne bolezni, npr. zaradi tveganja za prikrito hipoglikemijo med postopkom. Če se pojavi hipoglikemija, razmislite o uporabi raztopine, ki vsebuje glukozo. Morda bodo za ohranjanje glikemičnega nadzora potrebni tudi drugi korektivni ukrepi.

Natančno je treba upoštevati navodila za uporabo (glejte poglavje 6.6). Pred uporabo je treba premešati raztopini iz obeh prekatov.

Uporaba kontaminirane raztopine lahko povzroči sepso in šok.

Uporabljajte samo z ustrezno opremo za zunajtelesno nadomestno zdravljenje končne ledvične odpovedi.

Posebni previdnostni ukrepi za uporabo

Zdravilo Biphozyl ne vsebuje kalcija in lahko povzroči hipokalciemijo (glejte poglavje 4.8). Morda bo potrebna infuzija kalcija.

Zdravilo Biphozyl lahko segrejete na 37 °C za izboljšanje udobja bolnika. Pred uporabo smete raztopino segreti samo s suho vročino, in sicer pred rekonstitucijo. Raztopin ne smete segrevati v vodi ali v mikrovalovni pečici. Pred dajanjem morate zdravilo Biphozyl vizualno pregledati in preveriti, da je brez vidnih delcev in ni obarvano, če raztopina in vsebnik to dopuščata. Raztopino uporabite samo, če je bistra in je šiv oz. zapora nepoškodovana.

Med postopkom je treba skrbno spremljati hemodinamično stanje, ravnovesje tekočin ter elektrolitsko in kislinsko-bazično ravnovesje, vključno z vsemi vnosi in odvajanjem tekočin, tudi tistimi, ki niso neposredno povezani s CRRT.

Zdravilo Biphozyl ima vsebnost hidrogenkarbonata na spodnji meji normalnega območja koncentracij v krvi. Zdravilo Biphozyl je ustrezno pri uporabi antikoagulacije s citratom, saj se citrat presnavlja v hidrogenkarbonat, ali če so se z zdravljenjem CRRT povrnile normalne vrednosti pH. Obvezno je treba oceniti, ali bolnik potrebuje pufer, in sicer s ponavljajočimi se meritvami vrednosti kislinsko-bazičnih parametrov krvi in preverjanjem celotnega zdravljenja. Morda bo treba uporabiti raztopino z višjo vsebnostjo hidrogenkarbonata.

V primeru hipervolemije lahko povečamo neto ultrafiltracijo, predpisano za napravo za CRRT, in/ali lahko zmanjšamo hitrost dajanja raztopin razen nadomestne tekočine in/ali dializata.

V primeru hipovolemije lahko zmanjšamo neto ultrafiltracijo, predpisano za napravo za CRRT, in/ali lahko povečamo hitrost dajanja raztopin razen nadomestne tekočine in/ali dializata (glejte poglavje 4.9).

Za splošne previdnostne ukrepe, povezane z zdravljenjem, in kontraindikacije glejte poglavje 4.3.

Med zdravljenjem se lahko zmanjša koncentracija zdravil, ki se lahko filtrirajo/dializirajo, v krvi, ker jih hemodializator, hemofilter ali hemodiafilter odstrani. Po potrebi je treba uvesti ustrezno korektivno

zdravljenje, da se vzpostavijo želene koncentracije v krvi za zdravila, ki so bila odstranjena med zdravljenjem.

Dodatni viri fosfata (npr. raztopina za parenteralno prehrano) lahko vplivajo na koncentracijo fosfata v serumu in lahko povečajo tveganje za hiperfosfatemijo.

Dodatni viri natrijevega hidrogenkarbonata (ali vira pufra), vsebovani v tekočinah za CRRT ali v drugih tekočinah, lahko povečajo tveganje za metabolično alkalozo.

Kadar se kot antikoagulant uporablja citrat, prispeva k skupni obremenitvi s pufrom in lahko zniža ravni kalcija v plazmi.

Plodnost

Učinkov na plodnost ni pričakovati, saj so natrij, kalij, magnezij, klorid, hidrogenfosfat in hidrogenkarbonat običajne sestavine telesa.

Nosečnost in dojenje

Dokumentiranih kliničnih podatkov o uporabi zdravila Biphozyl med nosečnostjo in dojenjem ni. Zdravilo Biphozyl se sme uporabljati pri nosečnicah in doječih materah samo, če je nujno potrebno.

Ni znano, da bi zdravilo Biphozyl vplivalo na sposobnost vožnje ali upravljanja strojev.

Neželeni učinki so lahko posledica uporabljene raztopine zdravila Biphozyl ali zdravljenja z dializo. Posebni previdnostni ukrepi za uporabo so opisani v poglavju 4.4.

Iz obdobja po prihodu zdravila na trg so poročali o naslednjih neželenih učinkih. Bolniki v splošnem dobro prenašajo raztopine za hemofiltracijo in hemodializo, kjer je kot pufer uporabljen hidrogenkarbonat. Spodnja tabela je skladna s klasifikacijo organskih sistemov po MedDRA (raven klasifikacije organskih sistemov in priporočenih izrazov). Pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov:

* neželeni učinki, splošno povezani z zdravljenjem z dializo

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco

Slovenčeva ulica 22 SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Prevelik odmerek zdravila Biphozyl lahko povzroči hudo klinično stanje, kot so kongestivno popuščanje srca in motnje elektrolitskega ali kislinsko-bazičnega ravnovesja.

• Če pride do hipervolemije ali hipovolemije, morate strogo upoštevati navodila za ravnanje v primeru hipervolemije ali hipovolemije v poglavju 4.4.

• Če pride do metabolične acidoze in/ali hiperfosfatemije zaradi prevelikega odmerjanja, takoj zaustavite dajanje. Ni specifičnega antidota za prevelik odmerek. Tveganje je mogoče zmanjšati s pozornim spremljanjem med zdravljenjem (glejte poglavji 4.3 in 4.4).