Recarbrio 500 mg/500 mg/250 mg prašek za raztopino za infundiranje

Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, karbapenemski antibiotiki. Oznaka ATC: J01DH56

Mehanizem delovanja

Baktericidno delovanje imipenema je posledica zavrtja penicilin vezočih beljakovin (PBP – penicillin binding proteins), kar zavre sintezo peptidoglikana celične stene.

Cilastatin zmanjša ledvično presnovo imipenema in ne deluje protibakterijsko.

Relebaktam je nebetalaktamski zaviralec betalaktamaz razredov A in C po Amblerju, vključno s

karbapenemazo Klebsiella pneumoniae (KPC) razreda A in betalaktamaz razširjenega spektra (ESBL) ter betalaktamaz razreda C (tip AmpC), vključno s cefalosporinazo, pridobljeno iz psevdomonasa (PDC). Relebaktam ne zavira encimov razreda B (metalobetalaktamaz) in karbapenemaz razreda D.

Relebaktam ne deluje protibakterijsko. Odpornost

Mehanizmi odpornosti gramnegativnih bakterij, ki vplivajo tudi na imipenem/relebaktam, obsegajo nastajanje metalobetalaktamaz ali oksacilinaz s karbapenemaznim delovanjem.

Izraženost določenih alelov betalaktamaze razreda A, betalaktamaze z razširjenim spektrom iz Gvajane (GES – Guiana extended-spectrum beta-lactamase), in prekomerna izraženost PDC ob hkratni izgubi imipenemskega vstopnega porina OprD lahko povzročita odpornost P. aeruginosa proti imipenemu/relebaktamu. Izraženost izlivnih črpalk pri P. aeruginosa ne vpliva ne na aktivnost imipenema ne na aktivnost relebaktama. Mehanizmi odpornosti bakterij, ki lahko zmanjšajo antibiotično aktivnost kombinacije imipenem/relebaktam pri Enterobacterales, vključujejo porinske

mutacije, ki vplivajo na prepustnost zunanje membrane.

Protibakterijsko delovanje v kombinaciji z drugimi protibakterijskimi zdravili

Študije in vitro niso pokazale antagonizma med imipenemom/relebaktamom in amikacinom, azitromicinom, aztreonamom, kolistinom, gentamicinom, levofloksacinom, linezolidom, tigeciklinom, tobramicinom ali vankomicinom.

Mejne koncentracije testiranja občutljivosti

Merila za razlago MIK (minimalne inhibicijske koncentracije) za testiranje občutljivosti za imipenem-relebaktam je določil Evropski odbor za preskušanje protimikrobne občutljivosti (EUCAST) in so

navedena tukaj: https://www.ema.europa.eu/documents/other/minimum-inhibitory-concentration-mic-breakpoints_en.xlsx.

Farmakokinetično/farmakodinamično razmerje

Ugotovljeno je, da z učinkovitostjo najbolje korelira čas, ko koncentracija nevezanega imipenema v

plazmi presega minimalno inhibitorno koncentracijo kombinacije imipenem/relebaktam

(% fT > MIK). Ugotovljeno je, da je indeks, ki najbolje napove aktivnost relebaktama, razmerje med 24 - urno AUC nevezanega relebaktama v plazmi in MIK kombinacije imipenem/relebaktam (fAUC/MIK).

Klinična učinkovitost proti specifičnim patogenom

Učinkovitost je bila v kliničnih študijah dokazana proti patogenom, ki so našteti pri posamezni

indikaciji in so bili in vitro občutljivi za imipenem in relebaktam:

Bolnišnična pljučnica, vključno s pljučnico, povezano z umetnim predihavanjem

Gramnegativni mikroorganizmi

• Escherichia coli

• Haemophilus influenzae

• Klebsiella pneumoniae

• Pseudomonas aeruginosa

• Serratia marcescens

  Študije in vitro kažejo, da so v odsotnosti pridobljenih mehanizmov odpornosti za imipenem in relebaktam občutljivi naslednji patogeni:

  Gramnegativni aerobni mikroorganizmi

• Kompleks Acinetobacter calcoaceticus-baumannii

• Citrobacter spp. (vključno s C. freundii in C. koseri)

• Enterobacter spp. (vključno z E. asburiae in E. cloacae)

• Escherichia coli

• Klebsiella spp. (vključno s K. aerogenes, K. oxytoca in K. pneumoniae)

• Pseudomonas aeruginosa

• Serratia marcescens

  Gramnegativni anaerobni mikroorganizmi

• Bacteroides spp. (vključno z B. fragilis)

• Fusobacterium spp. (vključno s F. nucleatum in F. necrophorum)

• Prevotella spp. (vključno s P. melaninogenica, P. bivia, in P. buccae)

  Grampozitivni aerobni mikroorganizmi

• Enterococcus faecalis

• Staphylococcus aureus (le izolati, občutljivi za meticilin)

• Streptokoki skupine Viridans (vključno s S. anginosus in S. constellatus)

  Študije in vitro kažejo, da za imipenem in relebaktam niso občutljive naslednje vrste:

  Gramnegativni aerobni mikroorganizmi

• Legionella spp.

• Stenotrophomonas maltophilia

Pediatrična populacija

Zdravilo Recarbrio so ovrednotili v odprti, randomizirani, z učinkovino nadzorovani klinični študiji

2./3. faze. Študija je zajela 115 pediatričnih bolnikov od rojstva (donošeni) do 18. leta starosti z

bolnišnično pljučnico ali pljučnico, povezano z umetnim predihavanjem (n = 6), zapleteno okužbo sečil (n = 55) ali zapleteno intraabdominalno okužbo (n = 54). Vključenih je bilo skupno 85 bolnikov, zdravljenih s kombinacijo imipenem/cilastatin/relebaktam, in 28 bolnikov, zdravljenih s primerjalno učinkovino. Najkrajše trajanje zdravljenja z antibiotiki je bilo 5 dni za zapletene intraabdominalne

okužbe in zapletene okužbe sečil ter 7 dni za bolnišnično pljučnico ali pljučnico, povezano z umetnim

predihavanjem; zdravljenje je trajalo največ 14 dni. Pri udeležencih z zapleteno okužbo sečil ali zapleteno intraabdominalno okužbo je bil po vsaj 3 dneh intravenskega zdravljenja s kombinacijo imipenem/cilastatin/relebaktam dovoljen prehod na izbirno peroralno zdravljenje. Primarni cilj je bila ocena varnosti in prenosljivosti, vse statistične analize pa so bile opisne. Učinkovitost v pediatrični populaciji je dokazana na podlagi doseganja podobne sistemske izpostavljenosti kot pri odraslih.

Na zgodnjem spremljevalnem obisku (EFU – early follow-up) od 7 do 14 dni po koncu zdravljenja je

ugoden klinični odziv (ozdravitev ali trajno ozdravitev) doseglo 70,6 % (60/85) pediatričnih udeležencev v skupini s kombinacijo imipenem/cilastatin/relebaktam in 75 % (21/28) v primerjalni skupini (modificirana populacija z-namenom-zdravljenja (ZNZ)). Ugoden klinični odziv na poznem spremljevalnem obisku (LFU – late follow-up) od 7 do 14 dni po EFU - obisku je doseglo 69,4 % (59/85) udeležencev v skupini s kombinacijo imipenem/cilastatin/relebaktam in 75,0 % (21/28) udeležencev v primerjalni skupini.

V preglednici 5 so povzeti farmakokinetični parametri imipenema, cilastatina in relebaktama v stanju dinamičnega ravnovesja pri zdravih odraslih z normalnim delovanjem ledvic (očistek kreatinina

90 ml/min ali več) po večkratnih 30 - minutnih intravenskih infuzijah 500 mg imipenema/500 mg cilastatina + 250 mg relebaktama, uporabljenih na 6 ur. Farmakokinetični parametri imipenema in relebaktama v stanju dinamičnega ravnovesja pri bolnikih z zapleteno intraabdominalno okužbo ali zapleteno okužbo sečil in bolnišnično pljučnico ali pljučnico, povezano z umetnim predihavanjem, z

normalnim delovanjem ledvic (90 ml/min ≤ očistek kreatinina < 150 ml/min), po večkratnih 30 - minutnih intravenskih infuzijah 500 mg imipenema/500 mg cilastatina + 250 mg relebaktama na 6 ur, so povzeti v preglednicah 6 in 7. Farmakokinetični parametri so bili zaradi minimalnega kopičenja po

uporabi enega in več odmerkov podobni.

^Cmax ^{in AUC imipenema, cilastatina in relebaktama se povečujejo sorazmerno odmerku. Eliminacijski razpolovni časi (t}1/2^{) imipenema, cilastatina in relebaktama niso odvisni od odmerka.}

farmakokinetičnih parametrov imipenema, cilastatina in relebaktam v stanju dinamičnega ravnovesja po večkratnih 30-minutnih intravenskih infuzijah 500 mg imipenema/500 mg cilastatina250 mg relebaktama na 6 ur pri zdravih odraslih

Porazdelitev

Vezava imipenema in cilastatina na beljakovine v človeški plazmi je približno 20-odstotna (imipenem) in 40-odstotna (cilastatin). Vezava relebaktama na beljakovine v človeški plazmi je približno

22-odstotna in ni odvisna od koncentracije.

Po večkratnih odmerkih, infundiranih v 30 minutah na 6 ur, je pri preiskovancih volumen porazdelitve

imipenema v stanju dinamičnega ravnovesja 24,3 l, cilastatina 13,8 l in relebaktama 19,0 l.

Prodiranje v tekočino pljučne epitelijske sluznice (ELF – epithelial lining fluid), izraženo kot razmerje

celotne ELF/izpostavljenost nevezani koncentraciji v plazmi, je bilo za imipenem 55 % in za relebaktam 54 %.

Biotransformacija

Samostojno uporabljeni imipenem se v ledvicah presnovi z dihidropeptidazo-I, tako da je raven imipenema v urinu pri človeku nizka (povprečno od 15 do 20 % odmerka). Cilastatin, ki zavira ta encim, učinkovito prepreči ledvično presnovo. Zato imipenem med sočasno uporabo imipenema in cilastatina v urinu doseže zadostno raven (približno 70 % odmerka), ki omogoča antibiotično

delovanje.

Cilastatin se v glavnem izloči v urinu kot nespremenjena učinkovina (približno 70 do 80 % odmerka), 10 % odmerka pa se pojavi v obliki N-acetilnega presnovka, katerega inhibitorno delovanje na dihidropeptidazo-I je primerljivo delovanju matičnega zdravila.

Relebaktam se v glavnem odstrani z izločanjem skozi ledvice v obliki nespremenjene učinkovine (več

kot 90 % odmerka) in se le minimalno presnovi. Nespremenjeni relebaktam je bil edina z zdravilom povezana sestavina, odkrita v človeški plazmi.

Izločanje

Imipenem, cilastatin in relebaktam se v glavnem izločijo skozi ledvice.

Po uporabi več odmerkov 500 mg imipenema, 500 mg cilastatina in 250 mg relebaktama pri zdravih moških se v urinu v obliki nespremenjene učinkovine izloči 63 % uporabljenega odmerka imipenema in 77 % uporabljenega odmerka cilastatina. Izločanje imipenema in cilastatina v ledvicah vključuje glomerularno filtracijo in aktivno tubularno sekrecijo. Pri človeku se več kot 90 % uporabljenega odmerka relebaktama nespremenjenega izloči v urinu. Povprečni ledvični očistek relebaktama je

135 ml/min, kar je blizu plazemskemu očistku (148 ml/min); to kaže, da se relebaktam skoraj

popolnoma izloči skozi ledvice. Očistek nevezanega relebaktama je večji od hitrosti glomerularne filtracije; to kaže, da je v ledvično izločanje poleg glomerularne filtracije vključena tudi aktivna tubularna resorpcija; na račun tega gre ~30 % celotnega očistka.

Linearnost/nelinearnost

Farmakokinetika relebaktama je linearna v raziskanem razponu odmerkov od 25 mg do 1150 mg po enkratni intravenski uporabi in v raziskanem razponu odmerkov od 50 mg do 625 mg po večkratni intravenski uporabi na 6 ur do 7 dni. Pri zdravih odraslih moških z normalnim delovanjem ledvic so opažali minimalno kopičenje imipenema, cilastatina ali relebaktama po večkratnih 30-minutnih

intravenskih infuzijah relebaktama (od 50 do 625 mg) sočasno s 500 mg imipenema/500 mg cilastatina na 6 ur do 7 dni.

Encimi, ki presnavljajo zdravila

Študij, ki bi ocenjevale možno medsebojno delovanje imipenema ali cilastatina z encimi CYP450, niso izvedli.

Relebaktam v klinično pomembnih koncentracijah v človeških jetrnih mikrosomih in vitro ne zavre

CYP1A2, CYP2B6, CYP2C8, CYP2C9, CYP2C19, CYP2D6 ali CYP3A4. Relebaktam v človeških

hepatocitih in vitro ni pokazal potenciala za indukcijo CYP1A2, CYP2B6 ali CYP3A4. Zato ni verjetno, da bi relebaktam povzročil klinična medsebojna delovanja zdravil po s CYP posredovani poti.

Imipenem, cilastatin in relebaktam se odstranijo v prvi vrsti skozi ledvice, nespremenjeni; presnova je

malo pomembna pot odstranjevanja. Zato ni verjetno, da bi bilo zdravilo Recarbrio podvrženo

medsebojnim delovanjem zdravil, če je uporabljeno hkrati z zaviralci ali induktorji CYP.

Membranski prenašalci

Relebaktam v klinično pomembnih koncentracijah in vitro ne zavira naslednjih jetrnih in ledvičnih prenašalcev: OATP1B1, OATP1B3, OAT1, OAT3, OCT2, P-gp, BCRP, MATE1, MATE2K ali BSEP.

Relebaktam se aktivno izloča v urin. Ni substrat prenašalcev OAT1, OCT2, P-gp, BCRP, MRP2 ali MRP4, je pa substrat prenašalcev OAT3, OAT4, MATE1 in MATE2K. Le približno 30 % celotnega očistka relebaktama gre na račun aktivne tubularne sekrecije. Zato je obseg medsebojnih delovanj zdravil zaradi zavrtja tubularnih prenašalcev predvidoma minimalnega kliničnega pomena; to je bilo potrjeno s klinično študijo medsebojnega delovanja zdravil s probenecidom in zdravilom Recarbrio

(glejte poglavje 4.5). Posebne populacije

Okvara ledvic

V klinični farmakokinetični študiji in populacijski farmakokinetični analizi so opažali klinično

pomembne razlike v izpostavljenosti (AUC) imipenemu, cilastatinu in relebaktamu glede na stopnjo okvare ledvic.

V klinični študiji je bila geometrična sredina AUC imipenema pri odraslih bolnikih z blago okvaro ledvic do 1,4-krat, z zmerno okvaro ledvic do 1,5-krat in s hudo okvaro ledvic do 2,5-krat večja kot pri zdravih osebah z normalnim delovanjem ledvic. Ustrezne geometrične sredine AUC cilastatina so bile

do 1,6-krat, 1,9-krat in 5,6-krat večje. Geometrična sredina AUC relebaktama je bila pri bolnikih z blago okvaro ledvic do 1,6-krat, z zmerno okvaro ledvic do 2,2-krat in s hudo okvaro ledvic do 4,9-

krat večja kot pri zdravih osebah z normalnim delovanjem ledvic. Pri bolnikih s končno odpovedjo

ledvic (KOL) na hemodializi le-ta učinkovito odstrani imipenem, cilastatin in relebaktam.

Za vzdrževanje sistemske izpostavljenosti, podobne tisti pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic, je bolnikom z okvaro ledvic odmerek priporočljivo prilagoditi. Bolniki s KOL na hemodializi morajo dobiti zdravilo Recarbrio po hemodializi (glejte poglavje 4.2).

Okvara jeter

Imipenem, cilastatin in relebaktam se v prvi vrsti izločajo skozi ledvice, zato ni verjetno, da bi okvara jeter vplivala na izpostavljenost zdravilu Recarbrio (glejte poglavje 4.2).

Starejši bolniki/spol

V študiji starejših oseb/spola in v populacijski farmakokinetični analizi niso opazili klinično

pomembnih razlik v izpostavljenosti (AUC) imipenemu, cilastatinu in relebaktamu glede na starost ali spol, razen vpliva delovanja ledvic (glejte poglavje 4.2).

Rasa

V klinične študije je bilo vključeno le majhno število bolnikov, ki niso bili belci, vendar pa izrazitega učinka rase na farmakokinetiko imipenema, cilastatina ali relebaktama ni pričakovati.

Pediatrična populacija

V preglednici 8 so povzeti farmakokinetični parametri imipenema in relebaktama v stanju dinamičnega ravnovesja pri pediatričnih bolnikih (od rojstva do 18. leta starosti) z bolnišnično pljučnico ali pljučnico, povezano z umetnim predihavanjem, zapleteno okužbo sečil ali zapleteno intraabdominalno okužbo po uporabi priporočenih shem odmerjanja za pediatrične bolnike.

Populacijske farmakokinetične analize in simulacije doseganja cilja pri pediatričnih bolnikih z bolnišnično pljučnico ali pljučnico, povezano z umetnim predihavanjem, zapleteno okužbo sečil ali zapleteno intraabdominalno okužbo so pokazale, da je bila s priporočenimi pediatričnimi shemami odmerjanja pri bolnikih od rojstva do 18. leta starosti z normalnim delovanjem ledvic na splošno dosežena podobna sistemska izpostavljenost kot pri odraslih z normalnim delovanjem ledvic, ki so

prejeli 1,25 g kombinacije imipenem/cilastatin/relebaktam. Te analize (vključno s predpostavko o sorazmernih učinkih okvare ledvic pri odraslih in pediatričnih bolnikih) tudi napovedujejo, da priporočene prilagoditve odmerka pri bolnikih s telesno maso vsaj 30 kg in eGFR manj kot

90 ml/min/1,73 m² dosežejo podobno sistemsko izpostavljenost kot pri odraslih bolnikih (glejte poglavje 4.2).

Prilagoditve odmerka so priporočene za pediatrične bolnike od rojstva do 18. leta starosti in s telesno maso vsaj 30 kg, ki imajo eGFR manj kot 90 ml/min/1,73 m² (glejte poglavje 4.2). Informacij, ki bi omogočale priporočila za prilagoditev odmerka pri pediatričnih bolnikih s telesno maso manj kot

30 kg in okvaro ledvic, ni dovolj.

natrijev hidrogenkarbonat

Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.

Suh prašek

30 mesecev

Po rekonstituciji in razredčenju

Razredčene raztopine je treba uporabiti takoj. Čas od začetka rekonstitucije do konca intravenskega infundiranja ne sme biti daljši od dveh ur.

Za shranjevanje zdravila ni posebnih temperaturnih omejitev.

Viale shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.

Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji in razredčenju zdravila glejte poglavje 6.3.

20 ml steklena viala z 20 mm gumijastim zamaškom in zaporo z aluminijskim objemnim pokrovčkom.

To zdravilo je na voljo v pakiranjih s 25 vialami.

Zdravilo Recarbrio je na voljo kot suh prašek v enoodmerni viali; pred intravenskim infundiranjem ga je treba rekonstituirati in dodatno razredčiti, upoštevaje aseptičen postopek, kot je opisano v

nadaljevanju: Odrasli bolniki

Za pripravo raztopine za infundiranje je treba vsebino viale prenesti v 100 ml ustrezne raztopine za infundiranje (glejte poglavji 6.2 in 6.3): raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %). V izjemnih

primerih, ko zaradi kliničnih razlogov ni mogoče uporabiti raztopine natrijevega klorida 9 mg/ml

(0,9 %), se namesto tega lahko uporabi raztopino glukoze 50 mg/ml (5 %). Upoštevajte, da so napolnjene infuzijske vrečke prenapolnjene. Za pravilno koncentracijo je zato treba zagotoviti, da je v tem koraku uporabljenih natančno 100 ml vehikla, kadar se daje le del vsebine infuzijske vrečke (npr. pri pediatričnem odmerjanju na podlagi telesne mase).

• Iz ustrezne infuzijske vreče izvlecite 20 ml (2-krat po 10 ml) vehikla in rekonstituirajte vsebino viale z 10 ml vehikla. Rekonstituirane suspenzije ne smete aplicirati v neposredni intravenski infuziji.

• Po rekonstituciji vialo dobro pretresite in prenesite nastalo suspenzijo v preostalih 80 ml

  infuzijske vreče.

• V vialo dodajte dodatnih 10 ml infuzijskega vehikla in dobro pretresite, da boste zagotovili popoln prenos vsebine viale; pred uporabo zdravila ponovite prenos nastale suspenzije v raztopino za infundiranje. Nastalo mešanico pretresajte, dokler ni bistra.

  Odrasli bolniki z okvaro ledvic in pediatrični bolniki z okvaro ledvic in telesno maso vsaj 30 kg

  Bolniki morajo prejeti manjši odmerek zdravila Recarbrio, prilagojen njihovemu očistku kreatinina ali eGFR, kot je navedeno v preglednici 9.

  • Pripravite 100 ml raztopine za infundiranje po zgornjih navodilih za odrasle bolnike.

  • Izberite količino (ml) končne raztopine za infundiranje, potrebno za ustrezen odmerek zdravila

    Recarbrio, kot je prikazano v preglednici 9.

    Pediatrični bolniki s telesno maso od 2 kg do manj kot 30 kg z normalnim delovanjem ledvic

  • Pripravite 100 ml raztopine za infundiranje po zgornjih navodilih za odrasle bolnike.

  • Količino končne raztopine za infundiranje (s koncentracijo 12,5 mg/ml), ki jo je treba aplicirati, izračunate na podlagi bolnikove telesne mase:

    • količina za infundiranje (ml) = (telesna masa (kg) x 37,5 mg/kg) / 12,5 mg/ml

    • Opomba: Celoten volumen infuzijske vrečke (100 ml) ne bo potreben.

  • Izračunano količino za infundiranje prenesite iz pripravljenih 100 ml raztopine v ustrezno

    veliko infuzijsko vrečko ali infuzijsko brizgo.

  • Količino za infundiranje je treba aplicirati v 60 minutah v infuziji ali z infuzijsko črpalko na brizgo.

    Preglednica 9: Priprava raztopine zdravila Recarbrio za intravensko infundiranje pri odraslih bolnikih in pediatričnih bolnikih (s telesno maso vsaj 30 kg)

    Ocenjenjeno delovanje ledvic (očistekkreatinina [ml/min]* ali eGFR[ml/min/1,73ml2]†)	Odmerek zdravila Recarbrio (imipenem/cilastatin/relebaktam) (mg)	Količina (ml) raztopine, ki jo je treba odstraniti in zavreči iz pripravka	Količina (ml) končne raztopine zainfundiranje, potrebna za odmerjanje
    več alienako 90	500/500/250	N/P	100
    od manj kot 90 doveč kot alienako 60	400/400/200	20	80

    Ocenjenjeno delovanje ledvic(očistekkreatinina [ml/min]* ali eGFR[ml/min/1,73ml2]†)	Odmerek zdravila Recarbrio (imipenem/cilastatin/relebaktam) (mg)	Količina (ml) raztopine, ki jo je treba odstraniti in zavreči iz pripravka	Količina (ml) končne raztopine zainfundiranje, potrebna za odmerjanje
    od manj kot 60 doveč kot alienako 30	300/300/150	40	60
    manj kot 30do več alienako 15ali KOL na hemodializi	200/200/100	60	40
    *Očistek kreatinina izračunan po Cockcroft-Gaultovi formuli za odrasle bolnike.
    †eGFR za pediatrične bolnike s telesno maso > 30 kg izračunan po Schwartzevi formuli.

    Rekonstituirana raztopina zdravila Recarbrio je lahko brezbarvne do rumene barve. Sprememba barve v tem obsegu ne vpliva na moč zdravila. Parenteralna zdravila je treba pred uporabo pregledati, da ne vsebujejo delcev in niso spremenjene barve, kadar koli raztopina in vsebnik dopuščata takšen pregled. Če opazite spremembo barve ali vidne delce, zdravilo zavrzite.

    Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.

    Združljiva zdravila

    Fizikalno združljivost zdravila Recarbrio z izbranimi zdravili za injiciranje so ovrednotili z dvema pogosto uporabljenima vehikloma na Y-mestu infundiranja. Združljiva zdravila z ustreznim

    združljivim vehiklom (tj. raztopino glukoze 50 mg/ml (5 %) za injiciranje ali raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje) so navedena spodaj. Zdravila Recarbrio se ne sme dajati sočasno po isti intravenski liniji (ali kanili) z drugimi zdravili, ki niso navedena spodaj, ker podatkov o združljivosti ni. Glejte zadevne informacije za predpisovanje sočasno uporabljanih zdravil za

    ugotavljanje združljivosti pri sočasni uporabi. Tega zdravila se ne sme mešati z drugimi zdravili, razen

    s tistimi, ki so navedena spodaj.

    Seznam združljivih zdravil za injiciranje za uporabo z raztopino glukoze 50 mg/ml (5 %) za injiciranje oz. raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje kot vehikloma

  • deksmedetomidin

  • dopamin

  • adrenalin

  • fentanil

  • heparin

  • midazolam

  • noradrenalin

  • fenilefrin

  Združljive materiali vreč za intravensko dajanje zdravil in materiali kompletov za infundiranje

  Zdravilo Recarbrio je združljivo z naslednjimi materiali vreč za intravensko dajanje zdravil in materiali kompletov za infundiranje. Intravenskih vreč ali materialov kompletov za infundiranje, ki niso navedeni spodaj, ne smete uporabiti.

  Materiali vrečza intravensko dajanje zdravil

  Polivinilklorid (PVC) in poliolefin (polipropilen in polietilen)

  Materiali kompletov za infundiranje (s cevkami)

  PVC + PVC, prevlečen z di-(2-etilheksil)ftalatom (DEHP) in polietilenom (PE)

  Nezdružljiva zdravila

  Raztopina za infundiranje zdravila Recarbrio fizikalno ni združljiva s propofolom v raztopini glukoze 50 mg/ml (5 %), imenovani tudi dekstroza, ali v raztopini natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %).