Meropenem Kabi 500 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Meropenem 500 mg
Zdravilo Meropenem Kabi je pri odraslih in otrocih, starejših od 3 mesecev, indicirano za zdravljenje
naslednjih okužb (glejte poglavji 4.4 in 5.1):
-
hude pljučnice, vključno z bolnišnično in ventilatorsko pljučnico,
-
bronhopulmonalnih okužb pri cistični fibrozi,
-
zapletenih okužb sečil,
-
zapletenih intraabdominalnih okužb,
-
intrapartalnih in postpartalnih okužb,
-
zapletenih okužb kože in mehkih tkiv,
-
akutnega bakterijskega meningitisa.
Za zdravljenje bolnikov z bakteriemijo, ki se pojavlja v povezavi s katero koli izmed zgoraj navedenih
okužb ali se sumi, da je z njimi povezana.
Zdravilo Meropenem Kabi se lahko uporablja za zdravljenje nevtropeničnih bolnikov s povišano
telesno temperaturo, če obstaja sum, da je vzrok povišane temperature bakterijska okužba.
Upoštevati je treba uradne smernice za ustrezno uporabo protimikrobnih zdravil.
Odmerjanje
Spodnji preglednici 1 in 2 prikazujeta splošna priporočila za odmerjanje.
Pri določanju odmerka meropenema in trajanja zdravljenja je treba upoštevati vrsto okužbe, njeno izrazitost in klinični odziv.
Za zdravljenje nekaterih okužb, npr. okužb z manj občutljivimi bakterijskimi vrstami (npr. Enterobacteriaceae, Pseudomonas aeruginosa ali Acinetobacter spp.), ali zelo hudih okužb, je lahko za odrasle in mladostnike posebno primeren odmerek do 2 g trikrat na dan in za otroke odmerek do 40 mg/kg trikrat na dan.
Pri odmerjanju za zdravljenje bolnikov z insuficienco ledvic (glejte spodaj) je treba upoštevati dodatne vidike.
Preglednica 1: Odrasli in mladostniki
| Okužba | Odmerek, ki ga je treba uporabiti na8 ur |
| Huda pljučnica, vključno z bolnišnično in ventilatorsko pljučnico | 500 mg ali 1 g |
| Bronhopulmonalne okužbe pri cistični fibrozi | 2 g |
| Zapletene okužbe sečil | 500 mg ali 1 g |
| Zapletene intraabdominalne okužbe | 500 mg ali 1 g |
| Intrapartalne in postpartalne okužbe | 500 mg ali 1 g |
| Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv | 500 mg ali 1 g |
| Akutni bakterijski meningitis | 2 g |
| Zdravljenje febrilnih nevtropeničnih bolnikov | 1 g |
Meropenem se običajno daje v intravenski infuziji, ki traja približno 15 do 30 minut (glejte poglavja 6.2, 6.3 in 6.6).
Druga možnost za dajanje odmerkov do 1 g je intravensko bolusno injiciranje, ki traja približno 5 minut. Malo je podatkov o varnosti, ki pri odraslih podpirajo dajanje 2 g odmerka v intravenski bolusni injekciji.
Okvarjeno delovanje ledvic
Odmerek za odrasle in mladostnike je treba prilagoditi, če je očistek kreatinina manjši kot 51 ml/min, kakor je prikazano spodaj. Malo je podatkov, ki podpirajo uporabo teh prilagoditev odmerka za enoto odmerka 2 g.
Preglednica 2
| Očistek kreatinina(ml/min) | Odmerek (na podlagi "enote" razpona odmerka 500 mg ali 1 g ali 2 g, glejte preglednico 1 zgoraj) | Pogostnost |
| 26 - 50 | ena enota odmerka | na 12 ur |
| 10 - 25 | pol enote odmerka | na 12 ur |
| < 10 | pol enote odmerka | na 24 ur |
Meropenem se odstrani s hemodializo in hemofiltracijo. Potrebni odmerek je treba dati po
dokončanem ciklu hemodialize.
Za bolnike na peritonealni dializi ni oblikovanih priporočil za odmerjanje.
Okvarjeno delovanje jeter
Bolnikom z okvaro jeter odmerka ni treba prilagoditi (glejte poglavje 4.4).
Starejši
Starejšim bolnikom z normalnim delovanjem ledvic ali očistkom kreatinina nad 50 ml/min odmerka ni treba prilagoditi.
Pediatrična populacija
Otroci, mlajši od 3 mesecev
Varnost in učinkovitost meropenema pri otrocih do 3 mesecev starosti nista ugotovljeni in optimalna shema odmerjanja ni določena. Vendar maloštevilni farmakokinetični podatki kažejo, da bi lahko bila primerna shema 20 mg/kg na 8 ur (glejte poglavje 5.2).
Otroci, stari od 3 mesecev do 11 let in s telesno maso do 50 kg
Priporočena odmerna shema je prikazana v preglednici 3 spodaj:
Preglednica 3
| Okužba | Odmerek, ki ga je treba uporabiti na 8 ur |
| Huda pljučnica, vključno z bolnišnično in ventilatorsko pljučnico | 10 ali 20 mg/kg |
| Bronhopulmonalne okužbe pri cistični fibrozi | 40 mg/kg |
| Zapletene okužbe sečil | 10 ali 20 mg/kg |
| Zapletene intraabdominalne okužbe | 10 ali 20 mg/kg |
| Zapletene okužbe kože in mehkih tkiv | 10 ali 20 mg/kg |
| Akutni bakterijski meningitis | 40 mg/kg |
| Zdravljenje febrilnih nevtropeničnih bolnikov | 20 mg/kg |
Otroci, težji od 50 kg
Uporabiti je treba odmerek za odrasle. Izkušenj pri otrocih z okvaro ledvic ni. Način uporabe
Meropenem se običajno daje v intravenski infuziji, ki traja približno 15 do 30 minut (glejte poglavja 6.2, 6.3 in 6.6). Druga možnost za dajanje odmerkov meropenema do 20 mg/kg je
intravensko bolusno injiciranje, ki traja približno 5 minut. Malo je podatkov o varnosti, ki pri otrocih
podpirajo dajanje odmerka 40 mg/kg v intravenski bolusni injekciji.
Za navodila glede rekonstitucije/redčenja zdravila pred dajanjem, glejte poglavje 6.6.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1. Preobčutljivost na katero koli drugo karbapenemsko protimikrobno zdravilo.
Huda preobčutljivost (npr. anafilaktična reakcija, huda kožna reakcija) na katero koli drugo betalaktamsko protimikrobno zdravilo (npr. na peniciline ali cefalosporine).
Pri izbiri meropenema za zdravljenje posameznega bolnika je treba upoštevati ustreznost uporabe karbapenemskega protimikrobnega zdravila na podlagi dejavnikov, kot so izrazitost okužbe, prevalenca odpornosti na druga primerna protimikrobna zdravila in tveganje selekcije bakterij, odpornih na karbapeneme.
Odpornost bakterij vrste Enterobacteriaceae, Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter spp. Odpornost bakterij vrste Enterobacteriaceae, Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter spp., na antobiotike iz skupine penemov, se razlikuje znotraj Evropske Unije. Predpisovalci morajo upoštevati
lokalno prevalenco odpornosti bakterij na antibiotike iz skupine penemov.
Preobčutljivostne reakcije
Tako kot pri vseh betalaktamskih antibiotikih so poročali o resnih in občasno smrtnih preobčutljivostnih reakcijah (glejte poglavji 4.3 in 4.8).
Bolniki z anamnezo preobčutljivosti na karbapeneme, peniciline ali druge betalaktamske antibiotike so lahko preobčutljivi tudi na meropenem. Pred začetkom zdravljenja z meropenemom je treba natančno poizvedeti, ali je bolnik kdaj imel preobčutljivostno reakcijo na betalaktamske antibiotike.
Če se pojavi huda alergijska reakcija, je treba uporabo zdravila prekiniti in uvesti ustrezne ukrepe. Poročali so o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR), kot so Stevens-Johnsonov sindrom (SJS), toksična epidermalna nekroliza (TEN), reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS), multiformni eritem (EM) in akutna generalizirana eksantemska pustuloza (AGEP) pri bolnikih ki so prejemali meropenem (glejte poglavje 4.8). Če se pojavijo znaki in simptomi, ki kažejo na te reakcije, je treba zdravljenje z meropenemom takoj prekiniti in razmisliti o alternativnem zdravljenju.
Z antibiotikom povezan kolitis
Z antibiotikom povezani kolitis in psevdomembranski kolitis sta opisana pri skoraj vseh protimikrobnih zdravilih, tudi pri meropenemu, in lahko segata od blagega do smrtno nevarnega. Zato je na to diagnozo treba pomisliti pri vseh bolnikih, ki med uporabo meropenema ali po njej dobijo diarejo (glejte poglavje 4.8). Razmisliti je treba o prenehanju zdravljenja z meropenemom in uporabi specifičnega zdravljenja, usmerjenega proti Clostridium difficile. Prepovedana je uporaba zdravil, ki zavirajo peristaltiko.
Krči
Med zdravljenjem s karbapenemi, tudi z meropenemom, so v redkih primerih poročali o krčih (glejte poglavje 4.8).
Spremljanje delovanja jeter
Med zdravljenjem z meropenemom je treba natančno spremljati delovanje jeter, ker obstaja tveganje za toksične učinke na jetra (disfunkcija jeter s holestazo in citolizo) (glejte poglavje 4.8).
Uporaba pri bolnikih z jetrnim obolenjem: bolnikom z obstoječimi boleznimi jeter je treba med zdravljenjem z meropenemom spremljati delovanje jeter. Prilagoditev odmerka ni potrebna (glejte poglavje 4.2).
Serokonverzija direktnega antiglobulinskega testa (Coombsov test)
Med zdravljenjem z meropenemom se lahko pojavi pozitiven direktni ali indirektni Coombsov test.
Sočasna uporaba z valprojsko kislino/natrijevim valproatom/valpromidom
Sočasna uporaba meropenema in valprojske kisline/natrijevega valproata/valpromida ni priporočljiva (glejte poglavje 4.5).
Zdravilo Meropenem Kabi vsebuje natrij.
Meropenem Kabi 500 mg: to zdravilo vsebuje približno 45,13 mg natrija na vialo/steklenico, kar je enako 2,3 % priporočenega največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Meropenem Kabi 1 g: to zdravilo vsebuje približno 90,25 mg natrija na vialo/steklenico, kar je enako 4,5 % največjega priporočenega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Specifične študije medsebojnega delovanja z drugimi zdravili razen probenecida niso bile izvedene.
Probenecid tekmuje z meropenemom za aktivno tubulno sekrecijo in tako zavira ledvično izločanje meropenema. Eliminacijski razpolovni čas meropenema se zato podaljša, njegova koncentracija v plazmi pa se poveča. V primeru sočasne uporabe probenecida in meropenema je potrebna previdnost.
Možni učinek meropenema na vezavo drugih zdravil na beljakovine ali presnovo ni raziskan. Vendar je vezava na beljakovine tako majhna, da zaradi nje ni pričakovati medsebojnih delovanj z drugimi spojinami.
Med sočasno uporabo s karbapenemskimi zdravili so poročali o zmanjšanju koncentracije valprojske kisline v krvi, tako da se je ta v približno dveh dneh zmanjšala za 60 do 100 %. Zaradi hitrega pojava in obsega tega zmanjšanja velja, da sočasne uporabe valprojske kisline/natrijevega valproata/valpromida s karbapenemskimi zdravili ni mogoče obvladati in se ji je zato treba izogniti (glejte poglavje 4.4).
Peroralni antikoagulanti
Sočasna uporaba antibiotikov in varfarina lahko poveča antikoagulantne učinke varfarina. Opisani so številni primeri povečanja antikoagulantnih učinkov peroralnih antikoagulantov, vključno z varfarinom, pri bolnikih, ki so sočasno dobivali protimikrobna zdravila.
Tveganje se lahko razlikuje glede na osnovno okužbo, starost in splošno stanje bolnika, tako da je težko oceniti, kolikšen je vpliv antibiotika na povečanje INR (internacionalnega normaliziranega razmerja). Med sočasno uporabo antibiotikov in katerega od peroralnih antikoagulantov ter krajši čas po takšni uporabi je priporočljivo pogosto spremljati INR.
Pediatrična populacija
Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.
Nosečnost
Podatkov o uporabi meropenema pri nosečnicah ni oziroma so omejeni.
Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost
razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).
Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi meropenema bolje izogibati.
Dojenje
Poročali so, da se majhna količina meropenema izloči v materino mleko. Meropenema se ne sme uporabljati pri doječih ženskah, razen če možna korist za mater upravičuje možno tveganje za dojenčka.
Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja strojev niso izvedli. Vendar pa je pri vožnji in upravljanju strojev potrebno upoštevati, da je bilo pri uporabi meropenema poročano o pojavu glavobolov, parestezije in konvulzij.
Povzetek varnostnega profila zdravila
Analiza 4.872 bolnikov s 5.026 terapevtskimi izpostavljenostmi meropenemu je pokazala, da so bili v povezavi z meropenemom najpogosteje poročani neželeni učinki diareja (2,3 %), izpuščaj (1,4 %), navzea/bruhanje (1,4 %) in vnetje na mestu injiciranja (1,1 %). Najpogostejša, z laboratorijskimi testi potrjena neželena učinka, povezana z meropenemom, sta bila trombocitoza (1,6 %) in zvišanje jetrnih encimov (1,5-4,3 %).
Tabelarični pregled neželenih učinkov
V preglednici 4 spodaj so vsi neželeni učinki navedeni po organskem sistemu in pogostnosti: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000
do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V
razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Preglednica 4
| Organski sistem | Pogostnost | Dogodek |
| Infekcijske in parazitske bolezni | občasni | oralna in vaginalna kandidoza |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | pogosti | trombocitemija |
| občasni | agranulocitoza, hemolitična anemija, trombocitopenija, nevtropenija, levkopenija, eozinofilija | |
| Bolezni imunskega sistema | občasni | anafilaksija (glejte poglavji 4.3 in 4.4), angioedem |
| Psihiatrične motnje | redki | delirij |
| Bolezni živčevja | pogosti | glavobol |
| občasni | parestezije | |
| redki | konvulzije (glejte poglavje 4.4) | |
| Bolezni prebavil | pogosti | diareja, bolečine v trebuhu, bruhanje, navzea |
| občasni | z antibiotikom povezani kolitis (glejte poglavje 4.4) | |
| Bolezni jeter, žolčnika inžolčevodov | pogosti | zvišanje transaminaz, zvišanje alkalne fosfataze v krvi, zvišanje laktat-dehidrogenaze v krvi |
| občasni | zvišanje bilirubina v krvi | |
| Bolezni kože in podkožja | pogosti | izpuščaj, srbenje |
| občasni | toksična epidermalna nekroliza, Stevens-Johnsonov sindrom, multiformni eritem (glejtepoglavje 4.4), urtikarija | |
| neznana | reakcija na zdravilo z eozinofilijo insistemskimi simptomi, akutna generalizirana eksantemska pustuloza (glejte poglavje 4.4) | |
| Bolezni sečil | občasni | zvišanje kreatinina v krvi, zvišanje sečnine vkrvi |
| Splošne težave in spremembena mestu aplikacije | pogosti | vnetje, bolečina |
| občasni | tromboflebitis, bolečina na mestu injiciranja |
Pediatrična populacija
Zdravilo Meropenem Kabi je odobreno za uporabo pri otrocih, starejših od 3 mesecev. Na podlagi
omejene količine podatkov, ki je na voljo, ni bilo mogoče najti dokazov o povečanem tveganju neželenih učinkov zdravila pri otrocih. Vsa poročila, ki so bila pridobljena, so se skladala z dogodki, opaženimi pri odrasli populaciji.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Sektor za farmakovigilanco, Nacionalni center za farmakovigilanco, Slovenčeva ulica 22, SI-1000 Ljubljana, tel: +386 (0)8 2000
500, faks: +386 (0)8 2000 510, e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si, spletna stran: www.jazmp.si.
Pri bolnikih z okvaro ledvic obstaja možnost relativnega prevelikega odmerjanja, če odmerek ni prilagojen, kot je opisano v poglavju 4.2. Maloštevilne izkušnje iz obdobja trženja kažejo, da se v primeru pojava neželenih učinkov po prevelikem odmerjanju ti učinki skladajo s profilom neželenih učinkov, opisanem v poglavju 4.8. Praviloma so blagi in minejo po prekinitvi uporabe ali zmanjšanju odmerka. Razmisliti je treba o simptomatskem zdravljenju.
Pri posameznikih z normalnim delovanjem ledvic se zdravilo hitro odstrani skozi ledvice. Hemodializa odstrani meropenem in njegov presnovek.
Farmakološke lastnosti - Meropenem 500 mg
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, karbapenemski antibiotiki.
Oznaka ATC: J01DH02
Mehanizem delovanja
Meropenem zavre sintezo bakterijske celične stene grampozitivnih in gramnegativnih bakterij z vezavo na beljakovine, ki se vežejo na penicilin (PBPs – penicillin-binding proteins), in tako deluje baktericidno.
Razmerje med farmakokinetiko in farmakodinamiko (FK/FD)
Podobno kot velja za druga betalaktamska protimikrobna zdravila, je tudi za meropenem dokazano, da z njegovo učinkovitostjo korelira čas, med katerim koncentracija meropenema presega MIK
(t > MIK). V predkliničnih modelih se je meropenem izkazal za aktivnega, kadar je njegova koncentracija v plazmi presegla MIK povzročitelja okužbe v približno 40 % odmernega intervala. Ta cilj ni bil ugotovljen klinično.
Mehanizem odpornosti
Odpornost bakterij na meropenem je lahko posledica: (1) manjše permeabilnosti zunanje membrane gramnegativnih bakterij (zaradi zmanjšanega nastajanja porinov), (2) manjše afinitete za ciljne PBPs,
(3) večje ekspresije komponent iztočne črpalke in (4) nastajanja betalaktamaz, ki lahko hidrolizirajo karabapeneme.
V Evropski uniji so poročali o lokaliziranih skupkih okužb z bakterijami, odpornimi na karbapeneme. Med meropenemom in učinkovinami iz kinolonske, aminoglikozidne, makrolidne in tetraciklinske
skupine ni navzkrižne odpornosti na podlagi cilja. Vendar so lahko bakterije odporne na več kot eno
skupino protimikrobnih zdravil, če zadevni mehanizem vključuje nepermeabilnost in/ali iztočno
črpalko/črpalke.
Mejne vrednosti
Spodaj so prikazane klinične mejne vrednosti za testiranje MIK po EUCAST (European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing).
Preglednica 5: Klinične mejne vrednosti MIK za meropenem po EUCAST
(11. 2. 2013, različica 3.1)
| Organizem | občutljiv (O)(mg/l) | rezistenten (R) (mg/l) |
| Enterobacteriaceae | ≤ 2 | > 8 |
| Pseudomonas | ≤ 2 | > 8 |
| Acinetobacter | ≤ 2 | > 8 |
| Streptococcus skupine A, B, C in G | opomba 6 | opomba 6 |
| Streptococcus pneumoniae1 | ≤ 2 | > 2 |
| Streptokoki skupine Viridans2 | ≤ 2 | > 2 |
| Enterococcus spp. | -- | -- |
| Staphylococcus spp. | opomba 3 | opomba 3 |
| Haemophilus influenzae1,2 in Moraxella catarrhalis2 | ≤ 2 | > 2 |
| Neisseria meningitidis2,4 | ≤ 0,25 | > 0,25 |
| Grampozitivni anaerobi razen Clostridium difficile | ≤ 2 | > 8 |
| Gramnegativni anaerobi | ≤ 2 | > 8 |
| Listeria monocytogenes | ≤ 0,25 | > 0,25 |
| Mejne vrednosti, nepovezane z vrsto5 | ≤ 2 | > 8 |
1 Mejni vrednosti za meropenem za Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenzae pri meningitisu sta 0,25 mg/l (občutljivi) in 1 mg/l (rezistentni).
2 Izolati z vrednostmi MIK nad mejno vrednostjo občutljivosti so zelo redki ali še niso opisani. V primeru takšnega izolata je treba ponoviti identifikacijo in preiskave antimikrobne občutljivosti; če je rezultat potrjen, je treba izolat poslati v referenčni laboratorij. Dokler za potrjene izolate z vrednostmi MIK nad trenutnimi mejnimi vrednostmi odpornosti ni dokazov o kliničnem odzivu, jih je treba prijaviti kot odporne.
3 O občutljivosti stafilokokov za karbapeneme sklepajo na podlagi občutljivosti za cefoksitin.
4 Mejne vrednosti se nanašajo samo na meningitis.
5 Mejni vrednosti, ki nista vezani na vrsto, sta bili določeni iz podatkov o farmakokinetiki/farmakodinamiki in nista odvisni od porazdelitve MIC za posamezno vrsto. Namenjeni sta za uporabo samo pri organizmih, za katere ni specifičnih mejnih vrednosti. Mejni vrednosti, ki nista vezani na vrsto, temeljita na naslednjih odmerkih: mejni vrednosti po EUCAST veljata za 1 g meropenema 3-krat na dan, uporabljenega intravensko v 30 minutah kot najnižji odmerek. Odmerek 2 g 3-krat na dan je bil upoštevan za hude okužbe in določitev mejne vrednosti I/R.
6 Sklepanje o občutljivosti streptokokov skupine A, B, C in G za betalaktame temelji na občutljivosti
za peniciline.
-- = Testiranje občutljivosti ni priporočljivo, ker je ta vrsta slabo primerna za zdravljenje s tem
zdravilom. Izolati so lahko prijavljeni kot R brez predhodnega testiranja.
Prevalenca pridobljene odpornosti pri določenih vrstah se lahko spreminja geografsko in s časom. Zato je zaželeno, da dobite lokalne podatke o odpornosti mikroorganizmov, še posebej v primeru zdravljenja hudih okužb. Če je lokalna prevalenca odpornosti takšna, da je uporabnost tega zdravila vsaj pri nekaterih vrstah okužb vprašljiva, je treba poiskati nasvet strokovnjaka.
Naslednja preglednica navedenih patogenov je pripravljena na podlagi kliničnih izkušenj in terapevtskih smernic.
Pogosto občutljive vrste Grampozitivni aerobi Enterococcus faecalis$
Staphylococcus aureus (občutljiv na meticilin)Ł
Staphylococcus species (občutljiv na meticilin), vključno s Staphylococcus epidermidis Streptococcus agalactiae (skupina B)
Streptococcus milleri skupina (S. anginosus, S. constellatus in S. intermedius) Streptococcus pneumoniae
Streptococcus pyogenes (skupina A)
Gramnegativni aerobi Citrobacter freudii Citrobacter koseri Enterobacter aerogenes Enterobacter cloacae Escherichia coli Haemophilus influenzae Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae Morganella morganii Neisseria meningitidis Proteus mirabilis Proteus vulgaris Serratia marcescens
Grampozitivni anaerobi Clostridium perfringens Peptoniphilus asaccharolyticus
Peptostreptococcus sp. (vključno s P. micros, P anaerobius, P. magnus)
Gramnegativni anaerobi Bacteroides caccae Bacteroides fragilis skupina Prevotella bivia
Prevotella disiens
Vrste, pri katerih je lahko problem pridobljena odpornost
Grampozitivni aerobi
Enterococcus faecium$†
Gramnegativni aerobi
Acinetobacter sp. Burkholderia cepacia Pseudomonas aeruginosa
Inherentno odporni organizmi Gramnegativni aerobi Stenotrophomonas maltophilia Legionella sp.
Drugi mikroorganizmi Chlamydophila pneumoniae Chlamydophila psittaci Coxiella burnetii Mycoplasma pneumoniae
$ Vrste, ki kažejo naravno intermediarno občutljivost.
Ł Vsi na meticilin odporni stafilokoki so odporni tudi na meropenem.
† Delež odpornosti ≥ 50 % v eni ali več državah EU.
Smrkavost in melioidoza: Uporaba meropenema pri človeku temelji na in vitro podatkih o
občutljivosti B.mallei in B.pseudomallei ter na maloštevilnih podatkih pri človeku. Lečeči zdravnik
mora upoštevati nacionalne in/ali mednarodne strokovno usklajene dokumente o zdravljenju smrkavosti in melioidoze.
Pri zdravih preiskovancih je povprečni plazemski razpolovni čas približno 1 uro; povprečni volumen porazdelitve je približno 0,25 l/kg (11-27 l), povprečni očistek pa je 287 ml/min pri odmerku 250 mg in se zmanjša na 205 ml/min z 2 g. 30 minutno infundiranje odmerkov 500, 1000 in 2000 mg da
povprečno Cmax približno 23, 49 oziroma 115 µg/ml in ustrezne AUC 39,3, 62,3 in 153 µg.h/ml. Po
5-minutnem infundiranju je Cmax po odmerku 500 mg 52 µg/ml in po odmerku 1000 mg 112 µg/ml. Če osebe z normalnim delovanjem ledvic dobijo več odmerkov na 8 ur, ne pride do kopičenja meropenema.
Študija, v kateri je 12 bolnikov po operaciji dobivalo 1000 mg meropenema na 8 ur zaradi intraabdominalnih okužb, je pokazala primerljivo Cmax in razpolovni čas kot pri normalnih preiskovancih, a večji volumen porazdelitve (27 l).
Porazdelitev
Povprečna vezava meropenema na beljakovine v plazmi je bila približno 2 % in ni odvisna od koncentracije. Po hitrem dajanju (5 minut ali manj) je farmakokinetika bieksponentna, po
30-minutnem infundiranju pa je to mnogo manj opazno. Dokazano je, da meropenem dobro prodira v različne telesne tekočine in tkiva, med drugim v pljuča, bronhialne izločke, žolč, cerebrospinalno tekočino, ginekološka tkiva, kožo, fascijo, mišice in peritonealni eksudat.
Biotransformacija
Meropenem se presnovi s hidrolizo betalaktamskega obroča. Tako nastane mikrobiološko neaktiven presnovek. In vitro kaže meropenem manjšo dovzetnost za hidrolizo s človeško dehidropeptidazo I (DHP-I) kot imipenem, zato sočasno ni treba uporabljati zaviralca DHP-I.
Izločanje
Meropenem se izloči predvsem nespremenjen skozi ledvice; približno 70 % (50-75 %) odmerka se nespremenjenega izloči v 12 urah. Dodatnih 28 % se pojavi v obliki mikrobiološko neaktivnega presnovka. V blatu se izloči le približno 2 % odmerka. Izmerjeni ledvični očistek in učinek probenecida kažeta, da je meropenem podvržen filtraciji in tubulni sekreciji.
Insuficienca ledvic
Okvara ledvic povzroči večjo plazemsko AUC in daljši razpolovni čas meropenema. V primerjavi z zdravimi osebami (očistek kreatinina > 80 ml/min) se je AUC povečala za 2,4-krat pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina 33-74 ml/min), 5-krat pri bolnikih s hudo okvaro (očistek kreatinina 4-23 ml/min) in 10-krat pri bolnikih na hemodializi (očistek kreatinina < 2 ml/min).
Bolnikom z okvaro ledvic se občutno poveča tudi AUC mikrobiološko neaktivnega presnovka z razklenjenim obročem. Bolnikom z zmerno in hudo okvaro ledvic je priporočljivo prilagoditi odmerek (glejte poglavje 4.2).
Meropenem se odstrani s hemodializo in očistek med hemodializo je približno 4-krat večji kot pri anuričnih bolnikih.
Insuficienca jeter
Študija pri bolnikih z alkoholno cirozo ni pokazala, da bi bolezen jeter vplivala na farmakokinetiko meropenema po večkratnih odmerkih.
Odrasli bolniki
Farmakokinetične študije pri bolnikih niso pokazale bistvenih farmakokinetičnih razlik v primerjavi z zdravimi osebami z enakim delovanjem ledvic. Populacijski model, razvit na podlagi podatkov 79 bolnikov z intraabdominalnimi okužbami ali pljučnico, je pokazal odvisnost centralnega volumna od telesne mase in očistka od očistka kreatinina in starosti.
Pediatrični bolniki
Farmakokinetika je po odmerkih 10, 20 oziroma 40 mg/kg pri dojenčkih in otrocih z okužbami pokazala približno takšne vrednosti Cmax, kot pri odraslih po odmerkih 500, 1000 oziroma 2000 mg. Primerjava je pri vseh razen najmlajših preiskovancih (< 6 mesecev t1/2 1,6 ure) pokazala konsistentno farmakokinetiko med odmerki in razpolovnimi časi, podobno tisti pri odraslih. Povprečne vrednosti očistka meropenema so bile 5,8 ml/min/kg (6-12 let), 6,2 ml/min/kg (2-5 let), 5,3 ml/min/kg
(6-23 mesecev) in 4,3 ml/min/kg (2-5 mesecev). Približno 60 % odmerka se izloči z urinom v 12 urah kot meropenem in dodatnih 12 % kot presnovek. Koncentracija meropenema v cerebrospinalni tekočini je pri otrocih z meningitisom približno 20 % sočasne koncentracije v plazmi, vendar je interindividualna variabilnost občutna.
Farmakokinetika meropenema pri novorojenčkih, ki so potrebovali antiinfekcijsko zdravljenje, je pokazala večji očistek pri novorojenčkih z večjo kronološko ali gestacijsko starostjo; v celoti je bil povprečni razpolovni čas 2,9 ure. Simulacija po metodi Monte Carlo na podlagi modela populacijske farmakokinetike je pokazala, da odmerna shema 20 mg/kg na 8 ur doseže 60 % t > MIC za P. aeruginosa pri 95 % nedonošenih in 91 % donošenih novorojenčkov.
Starejši
Farmakokinetične študije pri zdravih starejših osebah (od 65 do 80 let) so pokazale manjši plazemski očistek (ki je koreliral s starostnim zmanjšanjem očistka kreatinina) in manjše zmanjšanje neledvičnega očistka. Starejšim bolnikom odmerka ni treba prilagoditi, razen v primeru zmerne do hude okvare ledvic (glejte poglavje 4.2).
Farmacevtski podatki - Meropenem 500 mg
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili, razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
Viale z 20 ml: 4 leta
Steklenice s 50 in 100 ml: 3 leta Po rekonstituciji:
Uporaba v intravenski bolusni injekciji
Raztopino za injiciranje v bolusu je treba pripraviti z raztopitvijo zdravila Meropenem Kabi v vodi za injekcije do končne koncentracije 50 mg/ml. Kemična in fizikalna stabilnost pripravljene raztopine za bolusno injiciranje sta dokazani za 3 ure pri temperaturi do 25 ºC ali 12 ur v hladilniku (2-8 °C). Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj, razen če postopek odprtja/rekonstitucije/razredčenja preprečuje tveganje mikrobiološke kontaminacije. Če ni uporabljeno takoj, so čas in pogoji shranjevanja med uporabo odgovornost uporabnika.
Uporaba v intravenski infuziji
Raztopino za infundiranje je treba pripraviti z raztopitvijo zdravila Meropenem Kabi v 0,9 % raztopini natrijevega klorida za infundiranje ali 5 % raztopini dekstroze za infundiranje do končne koncentracije od 1 do 20 mg/ml. Kemična in fizikalna stabilnost raztopine za infundiranje, pripravljene z 0,9 % raztopino natrijevega klorida, sta dokazani za 6 ur pri temperaturi do 25 ºC ali za 24 ur v hladilniku (2-8 °C).
Kemična in fizikalna stabilnost raztopine za infundiranje, pripravljene s 5 % raztopino dekstroze, sta dokazani za 1 uro pri temperaturi 25 ºC ali za 8 ur v hladilniku (2-8 °C). Z mikrobiološkega stališča je treba zdravilo uporabiti takoj, razen če postopek odprtja/rekonstitucije/razredčenja preprečuje tveganje mikrobiološke kontaminacije.
Če ni uporabljeno takoj, so čas in pogoji shranjevanja med uporabo odgovornost uporabnika. Pripravljene raztopine ne zamrzujte.
Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Ne zamrzujte.
Za pogoje shranjevanja po rekonstituciji/redčenju zdravila glejte poglavje 6.3.
Meropenem Kabi 500 mg prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
20 ml steklene viale in 100 ml brezbarvne steklenice zaprte z zamaškom iz bromobutilne gume in
zapečatene z aluminijasto zaporko
Meropenem Kabi 1 g prašek za raztopino za injiciranje ali infundiranje
20 ml steklene viale, 50 ml in 100 ml brezbarvne steklenice zaprte z zamaškom iz bromobutilne gume
in zapečatene z aluminijasto zaporko
Zdravilo je na voljo v pakiranjih z 1 ali 10 vialami/steklenicami. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Injekcija
Meropenem, namenjen za bolusno intravensko injiciranje, je treba pripraviti s sterilno vodo za
injekcije.
Infuzija
Za intravensko infundiranje je mogoče viale/steklenice meropenema neposredno pripraviti z 9 mg/ml (0,9 %) raztopino natrijevega klorida ali s 50 mg/ml (5 %) raztopino glukoze za infundiranje.
Vsaka viala/steklenica je namenjena samo za enkratno uporabo.
Za pripravo in dajanje raztopine je treba uporabiti standardne aseptične tehnike. Raztopino je treba pred uporabo pretresti.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.