Byetta 5 mikrogramov raztopina za injiciranje v napolnjenem injekcijskem peresniku
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Byetta 5 mikrogramov
Zdravilo Byetta je indicirano za zdravljenje diabetesa mellitusa tipa 2 v kombinaciji z:
-
metforminom
-
sulfonilsečninami
-
tiazolidindioni
-
metforminom in sulfonilsečnino
-
metforminom in tiazolidindionom
pri odraslih, ki niso dosegli zadostnega glikemičnega nadzora pri maksimalnih odmerkih teh peroralnih zdravil, ki jih bolniki še prenašajo.
Zdravilo Byetta je indicirano tudi kot dodatno zdravljenje ob bazalnem insulinu z ali brez metformina in/ali pioglitazona pri odraslih, ki niso dosegli zadostnega glikemičnega nadzora s temi zdravili.
Odmerjanje
Zdravljenje z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem (zdravilo Byetta) začnemo s 5 μg eksenatida na odmerek danim dvakrat na dan za najmanj en mesec z namenom izboljšanja prenašanja. Odmerek eksenatida lahko nato povečujemo do 10 μg dvakrat na dan z namenom nadaljnjega izboljšanja glikemičnega nadzora. Odmerkov, večjih od 10 μg dvakrat na dan, ne priporočamo.
Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem je na voljo kot 5 μg ali 10 μg eksenatida na odmerek napolnjenega injekcijskega peresnika.
Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem lahko damo kadarkoli v roku 60-minut pred jutranjim in večernim obrokom (ali dvema glavnima dnevnima obrokoma, ki sta približno 6 ur ali več narazen).
Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem ne smemo dajati po obroku. Če injekcijo izpustimo, moramo zdravljenje nadaljevati z naslednjim načrtovanim odmerkom.
Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem priporočamo za uporabo pri bolnikih z diabetesom mellitusom tipa 2, ki že dobivajo metformin, sulfonilsečnino, pioglitazon in/ali bazalni insulin. V primeru, da se k že obstoječem zdravljenju doda bazalni insulin, se z uporabo eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem lahko nadaljuje. Kadar eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem dodamo k že uvedenemu zdravljenju z metforminom in/ali pioglitazonom, lahko nadaljujemo s predpisanim odmerkom metformina in/ali pioglitazona, saj ne pričakujemo povečanega tveganja za hipoglikemijo, v primerjavi s samim metforminom ali pioglitazonom. Kadar eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem dodamo zdravljenju s sulfonilsečnino, moramo premisliti o zmanjšanju odmerka sulfonilsečnine za zmanjšanje tveganja za hipoglikemijo (glejte poglavje 4.4). Ko se eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem uporablja v kombinaciji z bazalnim insulinom, je potrebno ovrednotiti odmerek bazalnega insulina. Pri bolnikih, ki imajo povečano tveganje za hipoglikemijo, je morda potrebno razmisliti o zmanjšanju odmerka bazalnega insulina (glejte poglavje 4.8).
Odmerka eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem dnevno ni potrebno prilagajati glede na bolnikov samonadzor glikemije. Bolnikov samonadzor glukoze v krvi pa je potreben za prilagajanje odmerka sulfonilsečnine ali insulina, zlasti ob začetku zdravljenja z zdravilom Byetta in zmanjšanju odmerka insulina. Priporoča se postopen pristop k zmanjševanju odmerka insulina.
Posebne skupine bolnikov
Starejši
Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem moramo uporabljati previdno ter previdno višati odmerek od 5 μg do 10 μg pri bolnikih > 70 let. Klinične izkušnje pri bolnikih > 75 let so zelo omejene.
Okvara ledvic
Pri bolnikih z blago okvaro ledvic (očistek kreatinina 50-80 ml/min) ni potrebno prilagajati.
Pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina 30-50 ml/min) previdno višamo odmerek od 5 μg do 10 μg (glejte poglavje 5.2).
Uporabe eksenatida ne priporočamo bolnikom s končno stopnjo bolezni ledvic ali hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina < 30 ml/min) (glejte poglavje 4.4).
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter odmerka ni potrebno prilagajati (glejte poglavje 5.2).
Pediatrična populacija
Učinkovitost eksenatida pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let, ni bila dokazana.
Trenutno razpoložljivi podatki so opisani v poglavjih 5.1 in 5.2, vendar priporočil o odmerjanju ni mogoče dati.
Način uporabe
Vsak odmerek moramo dati kot subkutano injekcijo v stegno, trebuh ali nadlaket. Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem in bazalni insulin je potrebno dati v dveh ločenih injekcijah.
Za navodila o uporabi injekcijskega peresnika glejte poglavje 6.6 in navodila, ki so priložena navodilu za uporabo.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem ne smemo uporabljati pri bolnikih z diabetesom mellitusom tipa 1 ali za zdravljenje diabetične ketoacidoze.
Eksenatid ni nadomestilo za insulin. Pri bolnikih, odvisnih od insulina, so po hitri ukinitvi ali zmanjšanju odmerka insulina poročali o diabetični ketoacidozi (glejte poglavje 4.2).
Eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem ne smemo uporabljati za intravensko ali intramuskularno injiciranje.
Okvara ledvic
Pri bolnikih s končno stopnjo bolezni ledvic na dializi so enkratni odmerki eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem 5 μg povečali pogostnost in resnost neželenih učinkov na prebavila. Uporabe eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem ne priporočamo bolnikom s končno stopnjo bolezni ledvic ali hudo okvaro ledvic (očistek kreatinina < 30 ml/min). Klinične izkušnje pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic so zelo omejene. Glejte poglavje 4.2.
Občasno so spontano poročali o primerih spremenjenega delovanja ledvic, vključno z zvišanjem kreatinina v serumu, okvaro ledvic, poslabšanjem kronične odpovedi ledvic in akutno odpovedjo ledvic, z občasno potrebo po hemodializi. Nekateri izmed teh dogodkov so se pojavili pri bolnikih, ki so izkusili stanja, ki lahko vplivajo na hidracijo, vključno z navzeo, bruhanjem in/ali diarejo in/ali so prejemali zdravila z učinkom na delovanje ledvic/stanje hidracije. Sočasno uporabljena zdravila vključujejo zaviralce angiotenzinske konvertaze, antagoniste angiotenzina II, nesteroidna protivnetna zdravila in diuretike. S podpornim zdravljenjem ter ukinitvijo potencialno vzročnih zdravil, vključno z eksenatidom, so opažali reverzibilnost spremenjenega delovanja ledvic.
Akutni pankreatitis
Uporabo agonistov receptorjev GLP-1 povezujejo s tveganjem za razvoj akutnega pankreatitisa. Spontano so poročali o primerih akutnega pankreatitisa pri uporabi eksenatida. Ob podpornem zdravljenju so opažali izboljšanje pankreatitisa, vendar so opisani tudi zelo redki primeri nekrotizirajočega ali hemoragičnega pankreatitisa in/ali smrt. Bolnike je potrebno obvestiti o značilnih simptomih akutnega pankreatitisa: vztrajni, hudi bolečini v trebuhu. Če obstaja sum na pankreatitis, je potrebna ukinitev eksenatida. Če je akutni pankreatitis potrjen, se zdravljenja z eksenatidom ne sme ponovno uvesti. Pri bolnikih, ki so v preteklosti že imeli pankreatitis je potrebna previdnost.
Huda bolezen prebavil
Uporabe eksenatida niso preučevali pri bolnikih s hudo boleznijo prebavil, vključno z gastroparezo. Uporabo zdravila pogosto povezujejo z neželenimi učinki na prebavila, vključno z navzeo, bruhanjem in diarejo. Zato bolnikom s hudo boleznijo prebavil ne priporočamo uporabe eksenatida.
Hipoglikemija
Pri uporabi eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem v kombinaciji s sulfonilsečnino je bila incidenca hipoglikemije večja v primerjavi s placebom v kombinaciji s sulfonilsečnino. V kliničnih študijah pri bolnikih z blago okvaro ledvic, ki so jemali kombinacijo s sulfonilsečnino, je bila incidenca hipoglikemije večja v primerjavi z bolniki z normalnim delovanjem ledvic. Za zmanjšanje tveganja za hipoglikemijo, povezano z uporabo sulfonilsečnine, je potrebno premisliti o zmanjšanju odmerka sulfonilsečnine.
Hitra izguba telesne mase
Pri približno 5 % bolnikov, ki so v kliničnem preskušanju jemali eksenatid, so opazili izgubo telesne mase, večjo kot 1,5 kg na teden. Takšna izguba telesne mase ima lahko škodljive posledice, npr. holelitiazo.
Sočasna uporaba zdravil
Učinek eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem, da upočasni praznjenje želodca, lahko zmanjša obseg in stopnjo absorpcije zdravil za peroralno uporabo. Eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem moramo uporabljati previdno pri bolnikih, ki dobivajo zdravila za peroralno uporabo, ki
zahtevajo hitro absorpcijo v prebavilih in zdravila z ozkim terapevtskim razmerjem. Posebna priporočila glede jemanja takih zdravil v zvezi z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem so podana v poglavju 4.5.
Sočasne uporabe eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem z derivati D-fenilalanina (meglitinidi), zaviralci alfa-glukozidaze, zaviralci dipeptidil peptidaze-4 ali drugimi agonisti receptorja GLP-1 niso preučevali in je ne priporočamo.
Aspiracija v povezavi s splošno anestezijo ali globoko sedacijo
Pri bolnikih, ki so prejemali agoniste receptorja GLP-1, ki so bili izpostavljeni splošni anesteziji ali globoki sedaciji, so poročali o primerih pljučne aspiracije. Zato je treba pred izvajanjem postopkov s splošno anestezijo ali globoko sedacijo upoštevati povečano tveganje za ostanke želodčne vsebine zaradi zapoznelega praznjenja želodca (glejte poglavje 4.8).
Pomožne snovi
To zdravilo vsebuje metakrezol, ki lahko povzroča alergijske reakcije.
Zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol natrija na odmerek, t.j. pravzaprav “brez natrija”.
Učinek eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem, da upočasni praznjenje želodca, lahko zmanjša obseg in stopnjo absorpcije zdravil za peroralno uporabo. Bolnike, ki dobivajo zdravila z ozkim terapevtskim razmerjem ali zdravila, ki zahtevajo skrben klinični nadzor, moramo skrbno spremljati. Ta zdravila naj se jemljejo na standardni način glede injiciranja eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem. Če se ta zdravila jemljejo s hrano, moramo bolnikom svetovati, da jih, če je mogoče, vzamejo med obrokom, ko ne vzamejo eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem.
Za peroralna zdravila, katerih učinkovitost je zlasti odvisna od mejnih koncentracij, kot so antibiotiki, moramo bolnikom svetovati, da ta zdravila vzamejo najmanj 1 uro pred injiciranjem eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem.
Gastrorezistentne oblike, ki vsebujejo učinkovine, občutljive na razgradnjo v želodcu, kot so zaviralci protonske črpalke, naj bolniki vzamejo najmanj 1 uro pred ali več kot 4 ure po injiciranju eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem.
Digoksin, lizinopril in varfarin
Po dajanju digoksina, lizinoprila ali varfarina 30 minut po eksenatidu so opazili podaljšanje tmax za približno 2 uri. Klinično pomembnih učinkov na Cmax ali AUC niso opazili. Vendar so od uvedbe na trg med sočasno uporabo varfarina in eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem spontano poročali o povišanem INR (International Normalised Ratio). Pri bolnikih, ki jemljejo varfarin in/ali derivate kumarola, je med uvajanjem zdravljenja in višanjem odmerka eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem, potrebno skrbno nadzorovati INR (glejte poglavje 4.8).
Metformin in sulfonilsečnine
Ne pričakujemo, da bi eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem imel klinično pomembne učinke na farmakokinetiko metformina ali sulfonilsečnin. Zato časovne omejitve jemanja teh zdravil glede na injiciranje eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem niso potrebne.
Paracetamol
Paracetamol so uporabili kot model zdravila za vrednotenje učinkov eksenatida na praznjenje želodca. Ob dajanju 1000 mg paracetamola z 10 μg eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem (0 ur), 1 uro, 2 uri in 4 ure po injiciranju eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem, so se AUC-ji paracetamola posamezno zmanjšali za 21 %, 23 %, 24 % in 14 %; Cmax se je posamezno zmanjšal za 37 %, 56 %, 54 %, in 41 %; tmax se je posamezno povečal od 0,6 ure v kontrolnem obdobju na 0,9 ure, 4,2 ure,
3,3 ure in 1,6 ure. Če so paracetamol dali 1 uro pred injiciranjem eksenatida v obliki s takojšnjim
sproščanjem, se AUC, Cmax in tmax paracetamola niso značilno spremenili. Na osnovi rezultatov te študije, prilagoditev odmerjanja paracetamola ni potrebna.
Zaviralci hidroksimetilglutaril koencim A (HMG CoA) reduktaze
Ob dajanju eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem (10 μg dvakrat na dan) sočasno z enkratnim odmerkom lovastatina (40 mg) so v primerjavi z dajanjem lovastatina samega, AUC in Cmax lovastatina posamezno zmanjšane za približno 40 % in 28 % in tmax podaljšan za približno 4 ure. V 30-tedenskih s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih sočasne uporabe eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem in zaviralcev HMG CoA reduktaze niso povezovali s posledičnimi
spremembami v profilu maščob (glejte poglavje 5.1). Spremembe v LDL-C ali skupnem holesterolu so možne, vendar vnaprejšnja prilagoditev odmerka ni potrebna. Redno moramo nadzorovati profile maščob.
Etinilestradiol in levonorgestrel
Dajanje kombinacije peroralnega kontraceptiva (30 μg etinilestradiola in 150 μg levonorgestrela) eno uro pred dajanjem eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem (10 μg dvakrat na dan) ni spremenilo AUC, Cmax ali Cmin etinilestradiola ali levonorgestrela. Dajanje peroralnega kontraceptiva 30 minut po dajanju eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem ni vplivalo na AUC, vendar je povzročilo znižanje Cmax etinildiestrola za 45 % in Cmax levonorgestrela za 27-41 % na zakasnitev tmax za 2-4 ure zaradi upočasnjenega praznjenja želodca. Znižanje Cmax ima omejeno klinično vrednost, zato prilagoditev odmerjanja peroralnih kontraceptivov ni potrebna.
Pediatrična populacija
Študije medsebojnega delovanja so izvedli le pri odraslih.
Ženske v rodni dobi
Če bolnica želi zanositi ali zanosi, moramo zdravljenje z eksenatidom prekiniti.
Nosečnost
O uporabi eksenatida pri nosečih ženskah nimamo ustreznih podatkov. Študije pri živalih so pokazale reproduktivno toksičnost (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Eksenatida ne smemo uporabljati med nosečnostjo in priporoča se uporaba insulina.
Dojenje
Ni znano, ali se eksenatid izloča v materino mleko. Eksenatida med dojenjem ne smemo uporabljati.
Plodnost
Študij plodnosti na ljudeh niso izvedli.
Eksenatid ima majhen vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Kadar eksenatid uporabljamo v kombinaciji s sulfonilsečnino ali bazalnim insulinom, moramo bolnikom svetovati o previdnostnih ukrepih, da bi se med vožnjo in upravljanjem s stroji izognili hipoglikemiji.
Povzetek varnostnega profila
Najpogostejši neželeni učinki so bili večinoma povezani s prebavili (navzea, bruhanje in diareja). Najpogostejši posamezni neželeni učinek je bila navzea, ki je bila povezana z začetkom zdravljenja in se je sčasoma zmanjšala. Pri uporabi eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem s sulfonilsečnino
lahko pri bolnikih pride do hipoglikemije. Večina neželenih učinkov, povezanih z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem, je bila blaga do srednje huda.
Po začetku trženja eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem so poročali o akutnem pankreatitisu z neznano pogostnostjo in o akutni odpovedi ledvic z občasno pogostnostjo (glejte poglavje 4.4).
V preglednici prikazan seznam neželenih učinkov
Preglednica 1 prikazuje neželene učinke, zabeležene z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem v kliničnih preskušanjih, in spontano poročane primere (neopaženi v kliničnih preskušanjih, neznana pogostnost).
Osnovna zdravljenja so v kliničnih študijah obsegala metformin, sulfonilsečnino, tiazolidindion ali kombinacijo peroralnih zdravil za zniževanje glukoze.
Neželeni učinki so navedeni kot MedDRA preferenčni izrazi glede na razred organskega sistema in absolutno pogostnost. Pogostnosti so opredeljene kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do
< 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti na podlagi razpoložljivih podatkov).
Preglednica 1: Neželeni učinki eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem, ugotovljeni v kliničnih preskušanjih in na podlagi spontanih poročil
| Organskisistem/Neželeni učinki | Pogostnost pojavljanja | |||||
| zelopogosti | pogosti | občasni | redki | zelo redki | neznanapogostnost | |
| Bolezni krvi inlimfatičnega sistema | ||||||
| z zdravili povzročena trombocitopenija | X3 | |||||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | ||||||
| holecistitis | X1 | |||||
| holelitiaza | X1 | |||||
| Bolezni imunskega sistema | ||||||
| anafilaktična reakcija | X1 | |||||
| Presnovne in prehranske motnje | ||||||
| hipoglikemija (z metforminom insulfonilsečnino)2 | X1 | |||||
| hipoglikemija (s sulfonilsečnino) | X1 | |||||
| zmanjšan apetit | X1 | |||||
| dehidracija, na splošnopovezana z navzeo, bruhanjem in/ali diarejo | X1 | |||||
| Bolezni živčevja | ||||||
| glavobol2 | X1 | |||||
| omotica | X1 | |||||
| disgevzija | X1 | |||||
| zaspanost | X1 | |||||
| Bolezni prebavil | ||||||
| intestinalna obstrukcija | X1 | |||||
| Organskisistem/Neželeni učinki | Pogostnost pojavljanja | |||||
| zelopogosti | pogosti | občasni | redki | zelo redki | neznanapogostnost | |
| navzea | X1 | |||||
| bruhanje | X1 | |||||
| diareja | X1 | |||||
| dispepsija | X1 | |||||
| bolečine v trebuhu | X1 | |||||
| gastroezofagealna refluksna bolezen | X1 | |||||
| napet trebuh | X1 | |||||
| akutni pankreatitis (glejte poglavje 4.4) | X3 | |||||
| spahovanje | X1 | |||||
| zaprtje | X1 | |||||
| napenjanje | X1 | |||||
| upočasnjeno praznjenježelodca | X1 | |||||
| Bolezni kože inpodkožja | ||||||
| hiperhidroza2 | X1 | |||||
| alopecija | X1 | |||||
| makularni in papularni izpuščaj | X3 | |||||
| srbenje in/ali koprivnica | X1 | |||||
| angionevrotski edem | X3 | |||||
| Bolezni sečil | ||||||
| sprememba delovanja ledvic, vključno z akutno odpovedjo ledvic, poslabšanjem kronične odpovedi ledvic, okvaro ledvic, zvišanjem kreatinina vserumu | X1 | |||||
| Splošne težave inspremembe na mestu aplikacije | ||||||
| občutek živčnosti | X1 | |||||
| astenija2 | X1 | |||||
| reakcije na mestuinjiciranja | X1 | |||||
| Preiskave | ||||||
| zmanjšanje telesne mase | X1 | |||||
| povišano mednarodno umerjeno razmerje s sočasno uporabo varfarina, nekaj poročilpovezanih s krvavitvijo | X3 | |||||
1 Pogostnost na podlagi dokončanih dolgoročnih študij učinkovitosti in varnosti eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem, n skupaj = 5763, (število bolnikov na sulfonilsečnini n = 2971).
2 V z insulinom primerjalnih nadzorovanih študijah, v katerih so bolniki sočasno dobivali metformin in sulfonilsečnino, je bila incidenca teh neželenih učinkov podobna za bolnike zdravljene z insulinom in eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem.
3 Spontano prijavljeni podatki (neznan imenovalec).
Ko se je eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem uporabljalo v kombinaciji z bazalnim insulinom, sta bili pogostnost in vrste drugih neželenih učinkov podobni tistim, ki so jih opazili v nadzorovanih kliničnih preskušanjih pri monoterapiji z eksenatidom, z metforminom in/ali sulfonilsečnino ali tiazolidindionom, z ali brez metformina.
Opis izbranih neželenih učinkov
Z zdravili povzročena trombocitopenija
V obdobju trženja zdravila so poročali o z zdravili povzročeni trombocitopeniji (DITP – drug-induced thrombocytopenia) z od eksenatida odvisnimi protitelesi proti trombocitom. DITP je imunska reakcija, ki jo povzročajo od zdravila odvisna, proti trombocitom reaktivna protitelesa. Ta protitelesa lahko povzročijo uničenje trombocitov v prisotnosti senzibilizirajočega zdravila.
Hipoglikemija
Incidenca hipoglikemije je bila višja v študijah pri bolnikih zdravljenih z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem in sulfonilsečnino (z ali brez metformina) v primerjavi s placebom (23,5 % in 25,2 % proti 12,6 % in 3,3 %) in je kazalo, da je odvisna od odmerkov tako eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem kot sulfonilsečnine.
Med eksenatidom in placebom v kombinaciji s tiazolidindionom, z ali brez metformina, ni bilo klinično pomembnih razlik v pojavnosti in resnosti hipoglikemije. O hipoglikemiji so poročali pri 11 % in 7 % bolnikov, zdravljenih z eksenatidom oziroma placebom.
Večina epizod hipoglikemije je bila po intenzivnosti blaga do zmerna in so jih odpravili s peroralnim dajanjem ogljikovih hidratov.
V 30-tedenski študiji, pri kateri so obstoječemu zdravljenju z bazalnim insulinom (insulinom glarginom) dodali eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem ali placebo, so v skladu s protokolom odmerek bazalnega insulina pri bolnikih s HbA1c ≤ 8.0 % zmanjšali za 20 %, da bi s tem zmanjšali tveganje za hipoglikemijo. Obe veji zdravljenja sta bili titrirani za dosego ciljnih nivojev glukoze v krvi na tešče (glejte poglavje 5.1). Razlike v pogostnosti epizod hipoglikemije pri dajanju eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem in placeba niso bile klinično pomembne (25 % oziroma 29 %). Pri dajanju eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem ni prišlo do epizod hude hipoglikemije.
V 24-tedenski študiji, pri kateri so obstoječemu zdravljenju z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem in metforminom ali metforminom s tiazolidindionom dodali suspenzijo insulina lispro- protamin ali insulina glargin, je bila pogostost bolnikov z vsaj eno blago hipoglikemično epizodo 18 % oziroma 9 %, pri enem bolniku pa je prišlo do hude hipoglikemije. Pri bolnikih, pri katerih je obstoječe zdravljenje vključevalo tudi sulfonilsečnino, je bila pogostnost blage hipoglikemije 48 % oziroma 54 %, en bolnik pa je poročal o hudi hipoglikemiji.
Navzea
Neželeni učinek, o katerem so najpogosteje poročali, je bila navzea. Pri bolnikih zdravljenih s 5 μg ali 10 μg eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem, so v 36 % poročali o najmanj eni epizodi navzee. Večina epizod navzee so bile blage do zmerne in so se pojavljale v odvisnosti od odmerka. Z nadaljevanjem zdravljenja sta se pogostnost in resnost zmanjšali pri večini bolnikov, ki so na začetku občutili navzeo.
Incidenca prekinitve zdravljenja zaradi neželenih učinkov v dolgoročnih nadzorovanih preskušanjih (16 tednov ali dlje) je bila pri bolnikih zdravljenih z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem 8 %, 3 % pri bolnikih, ki so dobivali placebo in 1 % pri bolnikih zdravljenih z insulinom.
Najpogostejša neželena učinka, ki sta vodila v prekinitev pri bolnikih zdravljenih z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem, sta bila navzea (4 % bolnikov) in bruhanje (1 %). < 1 % bolnikov, ki so dobivali placebo ali insulin, so zdravljenje prekinili zaradi navzee ali bruhanja.
Bolniki zdravljeni z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem v odprtih 82 tednov trajajočih razširjenih študijah so imeli podobne neželene učinke kot so bili opaženi v nadzorovanih preskušanjih.
Reakcije na mestu injiciranja
V dolgoročnih (16 tednov ali dlje) nadzorovanih preskušanjih so o reakcijah na mestu injiciranja poročali pri približno 5,1 % oseb, ki so dobivale eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem. Te reakcije so bile navadno blage in po navadi niso povzročile prekinitve zdravljenja z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem.
Imunogenost
V skladu z morebitno imunogenimi lastnostmi beljakovinskih in peptidnih učinkovin, lahko bolniki po zdravljenju z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem razvijejo protitelesa proti eksenatidu. Pri večini bolnikov, ki razvijejo protitelesa, se titri protiteles s časom zmanjšajo in ostanejo nizki v obdobju 82 tednov.
Celostno je bil odstotek bolnikov s pozitivnimi protitelesi v kliničnih preskušanjih podoben. Pri bolnikih, ki so razvili protitelesa proti eksenatidu, se je pogosteje pojavila reakcija na mestu injiciranja (na primer rdečica na koži ali srbenje), sicer pa so imeli podobne stopnje in vrste neželenih učinkov kot tisti brez protiteles proti eksenatidu. V treh s placebom nadzorovanih preskušanjih (n = 963) je imelo 38 % bolnikov po 30 tednih nizke titre protiteles proti eksenatidu. Za to skupino je bila stopnja glikemičnega nadzora (HbA1c) na splošno primerljiva s stopnjo, opazovano pri tistih brez titrov protiteles. Dodatnih 6 % bolnikov je po 30 tednih imelo višje titre protiteles. Približno polovica teh
6 % (3 % vseh bolnikov, ki so v nadzorovanih študijah dobivali eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem), je imela nejasen glikemični odgovor na eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem. V treh z insulinom primerjalnih nadzorovanih preskušanjih (n = 790) so opazili primerljivo učinkovitost in neželene učinke pri bolnikih zdravljenih z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem ne glede na titer protiteles.
Preiskava vzorcev s pozitivnimi protitelesi iz dolgoročne nenadzorovane študije ni pokazala značilne navzkrižne reaktivnosti s podobnimi endogenimi peptidi (glukagon ali GLP-1).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Znaki in simptomi prevelikega odmerjanja lahko vključujejo hudo navzeo, hudo bruhanje in hitro padanje koncentracije glukoze v krvi. V primeru prevelikega odmerjanja je potrebno začeti z ustreznim podpornim zdravljenjem (če je mogoče, danim parenteralno) glede na bolnikove klinične znake in simptome.
Farmakološke lastnosti - Byetta 5 mikrogramov
Farmakoterapevtska skupina: Analogi glukagonu podobnega peptida-1 (GLP-1), oznaka ATC: A10BJ01.
Mehanizem delovanja
Eksenatid je agonist na receptorju za glukagonu podobnem peptidu (GLP-1), ki kaže nekaj antihiperglikemičnih učinkov glukagonu podobnega peptida-1 (GLP-1). Aminokislinsko zaporedje eksenatida se delno prekriva z zaporedjem humanega GLP-1. Pokazali so, da se eksenatid in vitro veže
na in aktivira znani humani receptor GLP-1, katerega mehanizem delovanja posreduje ciklični AMP in/ali druge znotrajcelične poti sporočanja.
V odvisnosti od glukoze eksenatid poveča izločanje insulina iz beta celic trebušne slinavke. Ko se koncentracija glukoze v krvi zniža, izločanje insulina upade. Ko so eksenatid uporabljali v kombinaciji samo z metforminom, niso opazili povečanja incidence hipoglikemije glede na placebo v kombinaciji z metforminom, kar je lahko zaradi tega od glukoze odvisnega insulinotropnega mehanizma (glejte poglavje 4.4).
Eksenatid zavre izločanje glukagona, ki je pri diabetesu tipa 2 neustrezno povečano. Nižje koncentracije glukagona vodijo v manjše sproščanje jetrne glukoze. Vendar eksenatid ne poslabša običajnega odgovora glukagona in ostalih hormonov na hipoglikemijo.
Eksenatid upočasni praznjenje želodca, s čimer zmanjša hitrost, s katero se glukoza iz obroka pojavi v krvnem obtoku.
Farmakodinamični učinki
Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem izboljša glikemični nadzor s takojšnjimi in trajnimi učinki zniževanja tako postprandialne koncentracije glukoze kot koncentracije glukoze na tešče pri bolnikih z diabetesom tipa 2.
Klinična učinkovitost in varnost
Študije eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem z metforminom, sulfonilsečnino ali obema kot osnovnim zdravljenjem
Klinične študije so vključevale 3945 oseb (2997 zdravljenih z eksenatidom), 56 % moških in 44 % žensk, 319 oseb (230 zdravljenih z eksenatidom) je bilo ≥ 70 let in 34 oseb (27 zdravljenih z eksenatidom) je bilo ≥ 75 let.
Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem je zmanjšalo HbA1c in telesno maso pri bolnikih, ki so jih v treh s placebom nadzorovanih študijah zdravili 30 tednov, neodvisno od tega ali je bilo eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem dodano metforminu, sulfonilsečnini ali kombinaciji obeh. Ta zmanjšanja HbA1c so navadno opazili 12 tednov po začetku zdravljenja. Glejte preglednico 2.
Zmanjšanje HbA1c je bilo trajno in zmanjševanje telesne mase se je nadaljevalo najmanj 82 tednov pri skupini bolnikov z 10 μg dvakrat na dan, ki so dokončali podaljšanja tako s placebom nadzorovanih kot nenadzorovanih študij (n = 137).
Preglednica 2: Kombinirani rezultati 30 tedenskih, s placebom nadzorovanih študij (na zdravljenje pripravljeni bolniki)
| Placebo | eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem 5 μgdvakrat na dan | eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem 10 μg dvakrat na dan | |
| N | 483 | 480 | 483 |
| Začetni HbA1c (%) | 8,48 | 8,42 | 8,45 |
| Sprememba v HbA1c (%) glede na začetnega | 0,08 | -0,59 | -0,89 |
| Odstotek bolnikov, ki sodosegli HbA1c ≤ 7 % | 7,9 | 25,3 | 33,6 |
| Odstotek bolnikov, ki so dosegli HbA1c ≤ 7 %(bolniki, ki so dokončali študije) | 10,0 | 29,6 | 38,5 |
| Začetna masa (kg) | 99,26 | 97,10 | 98,11 |
| Sprememba mase glede na začetno (kg) | -0,65 | -1,41 | -1,91 |
V z insulinom primerjalnih študijah je eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem (5 μg dvakrat na dan 4 tedne, nato 10 μg dvakrat na dan) v kombinaciji z metforminom in sulfonilsečnino značilno (statistično in klinično) izboljšalo glikemični nadzor merjen z zmanjšanjem HbA1c. Ta učinek zdravljenja je bil primerljiv z učinkom insulina glargin v 26-tedenski študiji (povprečni odmerek insulina 24,9 i.e./dan, razpon 4-95 i.e./dan, ob koncu študije) in dvofaznega insulina aspart v
52-tedenski študiji (povprečni odmerek insulina 24,4 i.e./dan, razpon 3-78 i.e./dan, ob koncu študije). Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem je zmanjšalo HbA1C z 8,21 (n = 228) in 8,6 % (n = 222) za 1,13 in 1,01 %, medtem, ko je insulin glargin zmanjšal z 8,24 (n = 227) za 1,10 % in dvofazni insulin aspart z 8,67 (n = 224) za 0,86 %. Z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem so v
26 tedenski študiji dosegli zmanjšanje mase za 2,3 kg (2,6 %) in v 52-tedenski študiji za 2,5 kg (2,7 %), medtem ko je bilo zdravljenje z insulinom povezano s povečanjem mase. Razlike med zdravljenji (eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem minus primerjalna snov) so bile -4,1 kg v
26-tedenski študiji in -5,4 kg v 52-tedenski študiji. Sedem-točkovni samo ocenjevani profili glukoze v krvi (pred in po obrokih in ob 3 h zjutraj) so pokazali značilna zmanjšanja vrednosti glukoze v primerjavi z insulinom v postprandialnih obdobjih po injiciranju eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem. Koncentracije glukoze v krvi pred obrokom so bile na splošno nižje pri bolnikih, ki so jemali insulin v primerjavi z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem. Povprečne dnevne vrednosti glukoze v krvi so bile podobne pri eksenatidu v obliki s takojšnjim sproščanjem in insulinu. V teh študijah je bila incidenca hipoglikemije podobna za zdravljenje z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem in insulinom.
Študije eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem z metforminom, tiazolidindionom ali obema kot osnovnim zdravljenjem
Opravljeni sta bili dve s placebom nadzorovani študiji: ena je trajala 16 in druga 26 tednov, v katerih je bilo poleg obstoječega zdravljenja s tiazolidindionom, z ali brez metformina, 121 in 111 bolnikov zdravljenih z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem ter 112 in 54 bolnikov s placebom. 12 % bolnikov na eksenatidu v obliki s takojšnjim sproščanjem je bilo zdravljenih s tiazolidindionom in eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem, 82 % pa s tiazolidindionom, metforminom in eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem. Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem (5 μg dvakrat na dan 4 tedne, nato 10 μg dvakrat na dan) je v 16. tednu študije statistično značilno znižalo HbA1C glede na začetno vrednost v primerjavi s placebom (-0,7 % proti +0,1 %), kot tudi značilno zmanjšalo telesno maso (-1,5 proti -0 kg). 26-tedenska študija je pokazala podobne rezultate, s statistično značilnim zmanjšanjem HbA1c od izhodiščne vrednosti v primerjavi s placebom (-0,8 % proti -0,1 %). Med izhodiščno in končno vrednostjo telesne mase ni bilo značilne razlike med skupinama zdravljenja (-1,4 proti -0,8 kg).
Ko so eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem uporabili v kombinaciji z tiazolidindionom, je bila incidenca hipoglikemije podobna tisti pri placebu v kombinaciji z tiazolidindionom. Izkušnje pri bolnikih > 65 let in pri bolnikih z okvaro ledvic so omejene. Pojavnost in vrsta drugih opaženih neželenih učinkov sta bili podobni kot pri 30-tedenskih nadzorovanih kliničnih študijah s sulfonilsečnino, metforminom ali obojim.
Študije eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem v kombinaciji z bazalnim insulinom
V 30-tedenski študiji so insulinu glarginu (z ali brez metformina, pioglitazona, ali obeh) dodali eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem (5 µg dvakrat na dan 4 tedne, nato 10 µg dvakrat na dan) ali placebo. Med študijo sta obe veji zdravljenja titrirali insulin glargin z uporabo algoritma, ki je odražal trenutno klinično prakso, za dosego koncentracije glukoze v krvi na tešče približno
5,6 mmol/l. Srednja starost je bila 59 let in srednje trajanje diabetesa 12,3 let.
Po koncu študije (n = 137) je eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem pokazalo statistično pomembno zmanjšanje HbA1c in telesne mase v primerjavi s placebom (n = 122). Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem je zmanjšalo HbA1c za 1,7 % glede na začetno vrednost 8,3 %, placebo pa je zmanjšal HbA1c za 1,0 % glede na začetno vrednost 8,5 %. Delež bolnikov, ki je dosegel HbA1c < 7% in HbA1c ≤ 6,5% je bil pri eksenatidu v obliki s takojšnjim sproščanjem 56 % oziroma 42 % ter pri placebu 29 % oziroma 13 %. Zmanjšanje telesne mase je bilo pri uporabi eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem 1,8 kg od začetne vrednosti 95 kg, pri uporabi placeba pa 1,0 kg od začetne vrednosti 94 kg.
Pri zdravljenju z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem je bil odmerek insulina povišan za 13 enot/dan, pri placebu pa za 20 enot/dan. Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem je nivo glukoze v serumu na tešče zmanjšalo za 1,3 mmol/l, placebo pa za 0,9 mmol/l. Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem je v primerjavi s placebom signifikantno znižala nivo postprandialne glukoze v krvi po jutranjem (- 2,0 v primerjavi z – 0,2 mmol/l) in večernem obroku (- 1,6 v primerjavi z
+ 0,1 mmol/l), medtem ko pri zdravljenju sredi dneva ni bilo razlik.
V 24-tedenski študiji, kjer so že obstoječem zdravljenju z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem in metforminom, metforminom in sulfonilsečnino ali metforminom in pioglitazonom dodali suspenzijo insulina lispro- protamin ali insulina glargin, se je vrednost HbA1c znižala za 1,2 % (n = 170) oziroma 1,4 % (n = 167) od začetne vrednosti 8,2 %. Pri bolnikih, ki so uporabljali suspenzijo insulina lispro-protamin, so opazili povečanje telesne mase za 0,2 kg, pri bolnikih, ki so uporabljali insulin glargin, pa za 0,6 kg od začetne vrednosti 102 kg oziroma 103 kg.
V 30-tedenski odprti, s primerjalno učinkovino kontrolirani študiji neinferiornosti so ocenjevali varnost in učinkovitost eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem (n = 315) v primerjavi s titriranim insulinom lispro trikrat na dan (n = 312), uporabljenih poleg optimizirane sheme bazalnega insulina glargina in metformina pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Po fazi optimizacije bazalnega insulina (OBI) so bolnike s HbA1c > 7,0 % randomizirali ali na eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem ali na insulin lispro, oba dodana obstoječemu zdravljenju z insulinom glarginom in metforminom. Preiskovanci v obeh terapevtskih skupinah so še naprej titrirali odmerke insulina glargina na podlagi algoritma, ki odraža trenutno klinično prakso.
Vsi bolniki, razvrščeni na zdravljenje z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem, so sprva štiri tedne prejemali po 5 µg dvakrat na dan. Po štirih tednih so jim odmerek povečali na 10 µg dvakrat na dan. Bolniki, ki so prejemali eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem in so imeli ob koncu OBI HbA1c ≤ 8,0 %, so zmanjšali odmerek insulina glargina za vsaj 10 %.
Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem je znižalo HbA1c za 1,1 % od izhodiščne vrednosti 8,3 %, insulin lispro pa je znižal HbA1c za 1,1 % od izhodiščne vrednosti 8,2 %. Neinferiornost eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem v primerjavi s titriranim insulinom lispro je bila tako dokazana. Z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem je HbA1c < 7 % doseglo 47,9 % bolnikov, z insulinom lispro pa 42,8 % bolnikov. Med uporabo eksenatida v obliki s takojšnjim sproščanjem so ugotovili
zmanjšanje telesne mase za 2,6 kg od izhodiščne vrednosti 89,9 kg, med uporabo insulina lispro pa povečanje mase za 1,9 kg od izhodiščne vrednosti 89,3 kg.
Lipidi na tešče
Eksenatid v obliki s takojšnjim sproščanjem ni pokazalo neželenih učinkov na maščobne parametre. Z zmanjšanjem mase so opazili trend za zmanjšanje trigliceridov.
Delovanje beta celic
Z uporabo meril, kot so ocena modela homeostaze delovanja beta celic (HOMA-B) in razmerje proinsulina do insulina, so klinične študije z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem pokazale izboljšanje delovanja beta celic. Farmakodinamična študija je pri bolnikih z diabetesom tipa 2 (n = 13) pokazala obnovo prve faze izločanja insulina in izboljšanje druge faze izločanja insulina kot odgovor na intravenski bolus glukoze.
Telesna masa
Pri bolnikih zdravljenih z eksenatidom v obliki s takojšnjim sproščanjem so zmanjšanje telesne mase opazili neodvisno od pojava navzee, čeprav je bilo v do 52 tednov trajajočih dolgoročnih nadzorovanih študijah zmanjšanje večje v skupini z navzeo (povprečno zmanjšanje 2,4 kg proti
1,7 kg).
Pokazali so, da dajanje eksenatida zmanjša vnos hrane zaradi zmanjšanega apetita in povečanja občutka sitosti.
Pediatrična populacija
Učinkovitost in varnost eksenatida s takojšnjim sproščanjem so ocenili v 28-tedenski randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji, ki je vključevala 120 bolnikov starih od 10 do 17 let s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so imeli vrednost HbA1c od 6,5 % do 10,5 % in so bili bodisi predhodno še nezdravljeni z zdravili proti sladkorni bolezni ali so se zdravili samo z metforminom, samo s sulfonilsečnino, ali z metforminom v kombinaciji s sulfonilsečnino. Bolniki so 28 tednov dvakrat na dan prejemali zdravljenje s 5 µg eksenatida s takojšnjim sproščanjem, 10 µg eksenatida s takojšnjim spročanjem ali ekvivalentni odmerek placeba. Primarni opazovani dogodek učinkovitosti je bila sprememba v vrednosti HbA1c od izhodišča do 28 tedna zdravljenja; razlika v zdravljenju (združeni odmerki) s placebom ni bila statistično značilna [- 0,28 % (95 % IZ: - 1,01; 0,45)]. V tej pediatrični študiji niso poročali o novih varnostnih ugotovitvah.
Absorpcija
Po subkutanem dajanju eksenatida bolnikom z diabetesom tipa 2, doseže eksenatid mediano najvišje plazemske koncentracije v 2 urah. Po subkutanem dajanju 10 μg odmerka eksenatida, je bila povprečna najvišja koncentracija eksenatida (Cmax) 211 pg/ml in celotna povprečna površina pod krivuljo (AUC0-inf) 1036 pg •h/ml. Izpostavljenost eksenatidu se je povečevala sorazmerno v razponu terapevtskih odmerkov od 5 μg do 10 μg. Podobno izpostavljenost dosežemo s subkutanim dajanjem eksenatida v trebuh, stegno ali roko.
Porazdelitev
Povprečna opažena prostornina porazdelitve eksenatida po subkutanem dajanju enkratnega odmerka eksenatida je 28 l.
Biotransformacija in izločanje
Neklinične študije so pokazale, da se eksenatid izloča pretežno z glomerulno filtracijo z nadaljnjo proteolitično razgradnjo. V kliničnih študijah je povprečni opaženi očistek eksenatida 9 l/h in povprečni končni razpolovni čas 2,4 h. Te farmakokinetične značilnosti eksenatida so neodvisne od odmerka.
Posebne skupine bolnikov
Okvara ledvic
Pri bolnikih z blago (očistek kreatinina 50 do 80 ml/min) ali zmerno okvaro ledvic (očistek kreatinina 30 do 50 ml/min), se je očistek eksenatida blago zmanjšal v primerjavi z očistkom pri posameznikih z normalnim delovanjem ledvic (13 % zmanjšanje pri blago in 36 % zmanjšanje pri zmerni okvari ledvic). Očistek se je značilno zmanjšal za 84 % pri bolnikih s končno stopnjo bolezni ledvic na dializi (glejte poglavje 4.2).
Okvara jeter
Pri bolnikih z okvaro jeter niso opravili nobenih farmakokinetičnih študij. Eksenatid se izloča zlasti preko ledvic, zato ne pričakujemo, da bi okvara jeter vplivala na koncentracije eksenatida v krvi.
Spol in rasa
Spol in rasa nimata klinično značilnega vpliva na farmakokinetiko eksenatida.
Starejši
Podatki o dolgotrajni nadzorovani uporabi pri starejših so omejeni, vendar z večanjem starosti vse do približno 75 leta starosti ne kažejo izrazitih sprememb v izpostavitvi eksenatidu. V farmakokintetični študiji na bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so prejemali eksenatid (10 µg), je bila srednja biološka uporabnost pri 15 osebah, starih med 75 in 85 let, za 36 % večja v primerjavi s 15 osebami, starimi med 45 in 65 let. To je bilo verjetno povezano z zmanjšanim delovanjem ledvic pri starejših (glejte poglavje 4.2).
Pediatrična populacija
V farmakokinetični študiji enkratnega odmerka pri 13 bolnikih z diabetesom tipa 2, v starosti med 12 in 16 let, je dajanje eksenatida (5 µg) rahlo znižalo srednje vrednosti AUC (16 % nižje) in Cmax (25 % nižje) v primerjavi z vrednostmi, ki so jih opazili pri odraslih.
Farmacevtski podatki - Byetta 5 mikrogramov
metakrezol manitol
koncentrirana ocetna kislina; ledocet natrijev acetat trihidrat
voda za injekcije
Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.
Shranjujte v hladilniku (2 ºC - 8 ºC). Ne zamrzujte.
V uporabi
Shranjujte pri temperaturi do 25 ºC.
Peresnika za injiciranje ne smete shranjevati s pritrjeno iglo.
Za zaščito pred svetlobo na injekcijski peresnik ponovno namestite pokrovček.
Vložek iz stekla tipa I z (bromobutilnim) gumijastim batom, gumijasto opno in aluminijastim pokrovčkom. En vložek je vstavljen v injekcijski peresnik (peresnik) za enkratno uporabo.
5 µg: En napolnjen injekcijski peresnik vsebuje 60 odmerkov (približno 1,2 ml raztopine). 10 µg: En napolnjen injekcijski peresnik vsebuje 60 odmerkov (približno 2,4 ml raztopine).
Velikost pakiranja je 1 in 3 injekcijski peresniki. Na trgu ni vseh navedenih pakiranj. Igle za injiciranje niso vključene.
Igle proizvajalca Becton, Dickinson and Company so primerne za uporabo z injekcijskim peresnikom Byetta.
Bolnika naučite, da iglo po vsakem injiciranju zavrže.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.
Navodila za uporabo
Zdravilo Byetta je za uporabo le za eno osebo. Skrbno upoštevajte navodila za uporabo injekcijskega peresnika, ki so priložena navodilu za uporabo. Injekcijski peresnik ne smete shranjevati s pritrjeno iglo.
Zdravila Byetta ne smete uporabljati, če se v raztopini pojavijo delci ali je raztopina motna in/ali obarvana.
Zdravila Byetta ne smete uporabiti, če je bilo zamrznjeno.