Ipsalvio 0,5 mg/2,5 mg inhalacijska raztopina za nebulator

Zdravilo Ipsalvio 0,5 mg/2,5 mg inhalacijska raztopina za nebulator je indicirano za zdravljenje reverzibilnega bronhospazma, povezanega z obstruktivnimi pljučnimi boleznimi, pri odraslih bolnikih, ki potrebujejo več kot en bronhodilatator.

Odmerjanje

Priporočeni odmerek za odrasle (vključno s starejšimi bolniki) je:

Zdravljenje akutnih napadov:

Ena enoodmerna ampula je pogosto dovolj za hitro olajšanje simptomov.

V hudih primerih, če napad po eni ampuli z enkratnim odmerkom ne mine, je lahko potrebna uporaba dodatne enoodmerne ampule. V takšnih primerih naj se bolnik takoj obrne na svojega zdravnika ali najbližjo bolnišnico.

Vzdrževalno zdravljenje:

Ena enoodmerna ampula tri- do štirikrat na dan.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Ipsalvio pri pediatrični populaciji nista bili dokazani.

Ni dovolj informacij glede uporabe zdravila Ipsalvio pri otrocih, zato to zdravilo ni indicirano za

pediatrično populacijo.

Okvara ledvic in jeter

Zdravilo Ipsalvio ni bilo preučevano pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem jeter ali ledvic, zato ga je

treba pri teh bolnikih uporabljati previdno.

Bolnikom je treba svetovati, naj se v primeru akutne dispneje ali hitrega poslabšanja dispneje nemudoma posvetujejo z zdravnikom ali obrnejo na najbližjo bolnišnico, če dodatne inhalacije zdravila Ipsalvio ne zagotovijo zadostnega izboljšanja.

Način uporabe

Zdravilo Ipsalvio se lahko uporablja s kompresorskimi nebulatorji, ki delujejo s stisnjenim zrakom ali stisnjenim kisikom (optimalni pretok: 6–8 litrov na minuto).

Enoodmerne ampule so namenjene samo za inhalacijo z ustreznimi nebulatorji in se ne smejo dajati peroralno ali parenteralno.

Vsebine enoodmernih ampul za nebulizacijo ni potrebno redčiti.

Priporočljivo je, da se zdravila Ipsalvio ne uporablja skupaj z drugimi zdravili v istem nebulatorju.

1. Pripravite nebulator za polnjenje v skladu z navodili proizvajalca ali zdravnika.

2. Odprite aluminijasto vrečico in iz traku s 5 enoodmernimi ampulami odstranite eno enoodmerno ampulo.

3. Enoodmerno ampulo odprite tako, da njen vrh čvrsto

4. Celotno vsebino enoodmerne ampule iztisnite v rezervoar nebulatorja.

5. Pritrdite nebulator in ga uporabite v skladu z navodili.

6. Po uporabi zavrzite preostalo raztopino v rezervoarju

Pomembno je, da se bolnika pouči, naj zdravilo inhalira skozi ustnik nebulatorja z mirnimi in

enakomernimi vdihi.

Pomembno je, da se enoodmerni vsebniki uporabijo takoj po odprtju in da se za vsako uporabo uporabi nov vsebnik, da se prepreči mikrobna kontaminacija. Delno uporabljene, odprte ali poškodovane enoodmerne vsebnike je treba zavreči.

Podatkov o pljučni inhalaciji in vzorcih odlaganja v pljučih pri različnih sistemih nebulatorjev ni na voljo.

Uporaba alternativnega, nepreizkušenega sistema nebulatorja lahko spremeni odlaganje učinkovin v pljučih, kar lahko posledično vpliva na učinkovitost in varnost zdravila, zato je lahko potrebna prilagoditev odmerka.

Preobčutljivost na učinkovini, na atropin ali njegove derivate, ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Zdravila Ipsalvio ne smejo uporabljati bolniki z obstruktivno hipertrofično kardiomiopatijo ali

tahiaritmijo.

Preobčutljivost

Po uporabi zdravila Ipsalvio se lahko pojavijo takojšnje preobčutljivostne reakcije, kar potrjujejo redki primeri urtikarije, angioedema, izpuščaja, bronhospazma in orofaringealnega edema.

Težave z očmi

Poročali so o posameznih primerih očesnih zapletov (npr. midriaza, zvišan intraokularni tlak, glavkom z ozkim zakotjem, bolečina v očeh), kadar aerosoliziran ipratropijev bromid sam ali v kombinaciji z agonisti adrenergičnih receptorjev beta-2 pride v stik z očmi.

Znaki akutnega glavkoma z ozkim zakotjem lahko vključujejo bolečino ali nelagodje v očeh, zamegljen vid, kolobarje ali barvne slike, povezane z »rdečim očesom« zaradi kongestije veznice in edema roženice.

Če se razvije katera koli kombinacija teh simptomov, je treba začeti zdravljenje z miotičnimi

kapljicami in se takoj posvetovati s specialistom.

Bolnike je treba poučiti o pravilni uporabi zdravila Ipsalvio. Sprejeti je treba previdnostne ukrepe, da raztopina ali aerosol ne pride v stik z očmi. Bolnike, nagnjene h glavkomu, je treba posebej opozoriti, naj zaščitijo oči.

Priporočljivo je, da se raztopina zdravila Ipsalvio uporablja z ustnikom. Če to ni mogoče in se

uporablja maska za nebulator, se mora le-ta ustrezno prilegati.

Sistemski učinki

V naslednjih stanjih se sme zdravilo Ipsalvio uporabljati le po skrbni presoji razmerja med koristjo in tveganjem, zlasti pri uporabi odmerkov, ki so večji od priporočenih: slabo urejen diabetes mellitus, nedavni miokardni infarkt, hude organske bolezni srca ali ožilja, hipertiroidizem, feokromocitom, tveganje za glavkom z ozkim zakotjem, hipertrofija prostate ali obstrukcija vratu sečnega mehurja.

Učinki na srce in ožilje

Med uporabo simpatikomimetičnih zdravil, vključno z zdravilom Ipsalvio, se lahko pojavijo učinki na srce in ožilje. Postmarketinški podatki in objavljena literatura obsegajo nekaj dokazov o redkih primerih ishemije miokarda, povezane s salbutamolom. Bolnikom s hudo osnovno boleznijo srca (npr. ishemično boleznijo srca, tahiaritmijo ali hudim srčnim popuščanjem), ki dobivajo salbutamol zaradi bolezni dihal, je treba naročiti, naj poiščejo zdravniško pomoč, če se jim pojavijo bolečine v prsih ali drugi simptomi slabšanja bolezni srca.

Pozornost je treba nameniti ovrednotenju simptomov, kakršna sta npr. dispneja in bolečine v prsih, ker so lahko dihalnega ali srčnega izvora.

Hipokaliemija

Kot posledica zdravljenja z agonisti beta-2 se lahko pojavi potencialno huda hipokaliemija. Poleg tega lahko hipoksija okrepi učinke hipokaliemije na srčni ritem. V takih primerih je priporočljivo spremljanje ravni kalija v serumu.

Motnje gibljivosti prebavil

Bolniki s cistično fibrozo so lahko bolj dovzetni za motnje gibljivosti prebavil. Zato je treba

ipratropijev bromid, tako kot druge antiholinergike, pri teh bolnikih uporabljati previdno.

Dispneja

Bolnike je treba opozoriti, naj se v primeru akutne ali hitro napredujoče dispneje (težav z dihanjem) ali če se zmanjša odziv na zdravljenje, takoj posvetujejo z zdravnikom ali obrnejo na najbližjo bolnišnico. To je lahko znak poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni in lahko zahteva dodatno zdravljenje.

Laktacidoza

O laktacidozi so poročali v povezavi z visokimi odmerki kratkodelujočih beta-agonistov, apliciranih intravensko ali z nebulizacijo, predvsem pri bolnikih, zdravljenih zaradi akutnega poslabšanja hude astme ali kronične obstruktivne pljučne bolezni (glejte poglavji 4.8 in 4.9).

Povišane ravni laktata lahko povzročijo dispnejo in kompenzacijsko hiperventilacijo, kar se lahko napačno razlaga kot znak neuspešnega zdravljenja astme in vodi v neustrezno stopnjevanje zdravljenja s kratkodelujočimi beta-agonisti. Zato je priporočljivo spremljati bolnike glede razvoja povišanih ravni laktata v serumu in posledične presnovne acidoze.

Če so za nadzor simptomov potrebni večji odmerki zdravila Ipsalvio, kot so priporočeni, mora zdravnik ponovno oceniti bolnikov načrt zdravljenja.

Paradoksni bronhospazem

Kot pri drugih inhalacijskih zdravilih obstaja tveganje za bronhokonstrikcijo, povzročeno z inhalacijo, ali paradoksni bronhospazem. Če do tega pride, se pri bolniku takoj po odmerjanju pojavi povečano piskajoče dihanje in zadihanost, kar je treba nemudoma zdraviti z drugo obliko ali drugim hitro delujočim inhalacijskim bronhodilatatorjem. Uporabo ipratropijevega bromida/salbutamola je treba takoj prekiniti, bolnika oceniti in po potrebi uvesti alternativno zdravljenje.

Dolgotrajna sočasna uporaba ipratropijevega bromida/salbutamola z drugimi antiholinergičnimi zdravili ni bila raziskana. Zato dolgotrajna sočasna uporaba ipratropijevega bromida/salbutamola z drugimi antiholinergičnimi zdravili ni priporočljiva.

Sočasna uporaba kortikosteroidov, ksantinskih derivatov ter drugih beta-adrenergičnih in antiholinergičnih zdravil lahko okrepi učinek ipratropija/salbutamola in poveča resnost neželenih učinkov.

Hipokaliemija, povzročena z beta-agonisti, se lahko poslabša ob sočasnem zdravljenju s ksantinskimi derivati, glukokortikosteroidi in diuretiki. To je treba posebej upoštevati pri bolnikih s hudo obstrukcijo dihalnih poti.

Hipokaliemija lahko poveča dovzetnost za aritmije pri bolnikih, ki prejemajo digoksin. V takih primerih je priporočljivo spremljanje ravni kalija v serumu.

Med sočasno uporabo antagonistov adrenergičnih receptorjev beta lahko pride do potencialno hudega

zmanjšanja bronhodilatacijskega učinka.

Agoniste adrenergičnih receptorjev beta je treba previdno uporabljati pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce monoaminooksidaz ali triciklične antidepresive, saj se lahko učinek agonistov adrenergičnih receptorjev beta poveča.

Inhalacija halogeniranih ogljikovodikovih anestetikov, kot so halotan, trikloroetilen in enfluran, lahko

poveča dovzetnost za srčno-žilne učinke agonistov adrenergičnih receptorjev beta.

Tveganje za hiperglikemijo je povečano pri sočasni uporabi ipratropija/salbutamola s kortikosteroidi. Učinek drugih antiholinergičnih zdravil se lahko poveča.

Nosečnost

O sočasni uporabi ipratropijevega bromida in salbutamola pri nosečnicah (v zgodnjih fazah nosečnosti) ni na voljo zadostnih podatkov. V študijah na živalih so pri zelo visokih odmerkih opazili nekatere škodljive učinke na plod. Morebitno tveganje za ljudi ni znano. Zdravila Ipsalvio se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če je to nujno potrebno, pri predpisovanju nosečnicam (zlasti v prvem trimesečju) pa je potrebna previdnost.

Salbutamol

Izkušnje z uporabo agonistov adrenergičnih receptorjev beta v zgodnji nosečnosti kažejo, da pri odmerkih, ki se običajno uporabljajo pri inhalacijskem zdravljenju, ni škodljivih učinkov. Visoki sistemski odmerki ob koncu nosečnosti lahko zavirajo kontrakcije maternice in lahko povzročijo pojav beta2-specifičnih reakcij pri plodu/novorojenčku, kot sta tahikardija in hipoglikemija. Pri inhalacijskem zdravljenju v priporočenih odmerkih teh neželenih učinkov ob koncu nosečnosti ni pričakovati.

Ipratropijev bromid

Podatkov o uporabi pri ljudeh med nosečnostjo ni. Eksperimentalne študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov med nosečnostjo. Morebitno tveganje za ljudi ni znano.

Dojenje

Salbutamol se lahko uporablja med dojenjem. Ni znano, v kolikšni meri se ipratropijev bromid izloča v materino mleko. Zaradi njegovih farmakokinetičnih lastnosti je malo verjetno, da bi se v materino mleko izločal v večjih količinah.

Zato se lahko ipratropijev bromid/salbutamol uporablja med dojenjem.

Plodnost

Študij o vplivu zdravila Ipsalvio na plodnost pri ljudeh niso izvedli. Predklinične študije z ipratropijevim bromidom in salbutamolom niso pokazale škodljivih učinkov na plodnost (glejte poglavje 5.3).

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli.

Toda bolnike je treba poučiti, da se med zdravljenjem z zdravilom Ipsalvio lahko pojavijo neželeni učinki, kot so omotica, motnja očesne akomodacije, midriaza in zamegljen vid in jim je treba svetovati, da morajo biti pri vožnji avtomobila ali upravljanju s stroji previdni. Če imajo bolniki navedene neželene učinke, se morajo izogibati opravil, ki so lahko nevarna, na primer vožnji in upravljanju s stroji.

Številne opisane neželene učinke je mogoče pripisati antiholinergičnim in beta-2 simpatikomimetičnim lastnostim zdravila Ipsalvio. Tako kot vsa inhalacijska zdravila lahko tudi zdravilo Ipsalvio povzroči simptome lokalnega draženja. Neželeni učinki so bili ugotovljeni na podlagi podatkov iz kliničnih preskušanj in dejavnosti farmakovigilance po pridobitvi dovoljenja za promet.

Najpogosteje poročani neželeni učinki v kliničnih preskušanjih so bili glavobol, draženje žrela, kašelj, suha usta, motnje gibljivosti prebavil (vključno z zaprtjem, drisko in bruhanjem), navzea in omotica. Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po padajočem vrstnem redu klinične pomembnosti in pogostnosti. Pogostnosti so opredeljene kot: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100 do <1/10); občasni (≥1/1000 do <1/100); redki (≥1/10 000 do <1/1000); zelo redki (<1/10 000); neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

• eritem kože

• srbenje

• urtikarija

* Neželeni učinki niso bili opaženi v nobenem izmed izbranih kliničnih preskušanj ipratropijevega bromida/salbutamol sulfata. Nadomestna pogostnost je bila ocenjena v skladu s smernico EU o Povzetku glavnih značilnosti zdravila (3/3488 = 0,00086, ki se nanaša na “redki”).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Učinki prevelikega odmerjanja so pričakovano predvsem povezani s salbutamolom.

Pričakovani simptomi prevelikega odmerjanja so enaki simptomom čezmerne beta-adrenergične stimulacije, med katerimi so najpomembnejši tahikardija, palpitacije, tremor, hipertenzija, hipotenzija, povečan pulzni tlak, anginozna bolečina, aritmije in zardevanje. Pri prevelikem odmerjanju salbutamola so opazili tudi presnovno acidozo, vključno z laktacidozo, o kateri so poročali pri zdravljenju z visokimi odmerki in pri prevelikem odmerjanju kratkodelujočih agonistov adrenergičnih receptorjev beta. Zato je v primeru prevelikega odmerjanja lahko indicirano spremljanje povišanih ravni laktata v serumu in posledične presnovne acidoze (zlasti če je prisotna vztrajna ali poslabšajoča se tahipneja kljub izboljšanju drugih znakov bronhospazma, kot je piskajoče dihanje).

Pričakovani učinki prevelikega odmerjanja ipratropijevega bromida (kot so suha usta in motnje očesne akomodacije) so zaradi širokega terapevtskega razpona in lokalne uporabe blagi in prehodni.

Zdravljenje

Uporaba sedativov, pomirjeval, v hudih primerih intenzivno zdravljenje.

Antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, po možnosti selektivni za beta 1, so primerni kot specifični antidoti; vendar je treba upoštevati možnost povečanja bronhialne obstrukcije, zato je treba odmerek pri bolnikih z bronhialno astmo skrbno prilagoditi.