Ciprinol 100 mg/50 ml raztopina za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve
Oznake
- △
Interakcije s/z
Omejitve uporabe
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Ciprinol 100 mg/50 ml
Odmerjanje
Odmerek je odvisen od vrste, stopnje in mesta okužbe, občutljivosti povzročitelja(ev) na ciprofloksacin, delovanja ledvic in pri otrocih in mladostnikih od telesne mase.
Trajanje zdravljenja je odvisno od resnosti bolezni ter kliničnega in bakteriološkega poteka.
Če je klinično indicirano, se po presoji zdravnika lahko začetno intravensko zdravljenje nadaljuje s peroralnimi oblikami (s tabletami). Takoj ko je možno, je treba z intravenskega zdravljenja preiti na uporabo peroralnih oblik.
V hudih primerih ali če bolnik ne more jemati tablet (npr. bolniki na enteralni prehrani), se priporoča zdravljenje z intravenskimi oblikami zdravila, dokler ni možna peroralna uporaba zdravila.
Za zdravljenje okužb, ki so jih povzročile bakterije Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter ali Staphylococci, so lahko potrebni večji odmerki ciprofloksacina in sočasna uporaba drugih ustreznih antibakterijskih zdravil.
Pri zdravljenju nekaterih okužb (npr. medenične vnetne bolezni, intraabdominalnih okužb, okužb pri bolnikih z nevtropenijo in okužbah kosti in sklepov) je lahko potrebno sočasno zdravljenje z drugimi ustreznimi antibakterijskimi zdravili, odvisno od povzročitelja.
Odrasli
|
Indikacije |
Dnevni odmerek (mg) |
Skupno trajanje zdravljenja (tudi peroralnotakoj, ko je možno) |
|
| Okužbe spodnjih dihal | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 7 do 14 dni | |
| Okužbe zgornjih dihal | Akutno poslabšanje kroničnega sinusitisa | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 7 do 14 dni |
| Kronično gnojno vnetje srednjega ušesa | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 7 do 14 dni | |
| Maligno vnetje zunanjega ušesa | 400 mg trikrat na dan | 28 dni do 3 mesecev | |
| Okužbe sečil | Zapletene okužbe sečil in akutni pielonefritis | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 7 do 21 dni, v posebnih primerih je lahko podaljšano za več kot 21 dni (npr.absces) |
| Bakterijski prostatitis | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 2 do 4 tedne (akutni) | |
| Okužbe spolovil | Epididimo-orhitis in medenična vnetna bolezen | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | Najmanj 14 dni. |
| Okužbe prebavil in intraabdominalne okužbe | Driska, ki jo povzročajo bakterije, tudi iz vrste Shigella spp., ne pa Shigella dysenteriae tipa 1 in empirično zdravljenje hude potovalne driske | 400 mg dvakrat na dan | 1 dan |
| driska, ki jo povzroča Shigella dysenteriae tipa 1 | 400 mg dvakrat na dan | 5 dni | |
| driska, ki jo povzroča Vibrio cholerae | 400 mg dvakrat na dan | 3 dni | |
| Tifusna vročica | 400 mg dvakrat na dan | 7 dni | |
| Intraabdominalne okužbe, ki jih povzročajo po Gramu negative bakterije | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 5 do 14 dni | |
| Okužbe kože in mehkih tkiv | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 7 do 14 dni | |
| Okužbe kosti in sklepov | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | Največ 3 mesece | |
| Okužbe pri bolnikih z nevtropenijo in s povišano telesno temperaturo, pri katerih obstaja sum na bakterijsko okužbo; ciprofloksacin je treba dati hkrati z ustreznim antibakterijskim zdravilom(i) v skladu z veljavnimi smernicami | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | Zdravljenje je treba nadaljevati ves čas nevtropenije | |
| Inhalacijski vranični prisad (zaščita in zdravljenje po izpostavitvi povzročitelju) pri osebah, ki se lahko zdravijo parenteralno, če je to klinično primerno; zdravljenje je treba začeti takoj po domnevni ali potrjeni izpostavitvi povzročitelju. | 400 mg dvakrat na dan | 60 dni od potrjene izpostavljenosti Bacillus anthracis | |
Pediatrična populacija
|
Indikacije |
Dnevni odmerki (mg) |
Skupno trajanje zdravljenja (lahko vključuje tudi začetno parenteralno zdravljenje s ciprofloksacinom) |
| Bronhopulmonalne okužbe pri bolnikih s cistično fibrozo | 10 mg/kg telesne mase trikrat na dan; največ 400 mg na odmerek | 10 do 14 dni |
| Zapletene okužbe sečil in akutni pielonefritis | 6 mg/kg do10 mg/kg telesne mase trikrat na dan; največ 400 mg na odmerek | 10 do 21 dni |
| Inhalacijski vranični prisad (zaščita in zdravljenje po izpostavitvi povzročitelju) pri osebah, ki se lahko zdravijo parenteralno, če je to klinično primerno; zdravljenje je treba začeti takoj po domnevni ali potrjeni izpostavitvi povzročitelju | 10 mg/kg do15 mg/kg telesne mase dvakrat na dan; največ 400 mg na odmerek | 60 dni od potrjene izpostavljenosti Bacillus anthracis |
| Druge hude okužbe | 10 mg/kg telesne mase trikrat na dan; največ400 mg na odmerek | Odvisno od vrste okužbe |
Starejši
Starejšim bolnikom je treba odmerek zdravila prilagoditi glede na resnost bolezni in očistek kreatinina.
Okvarjeno delovanje ledvic in jeter
Priporočeni začetni in vzdrževalni odmerki pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic:
|
Očistek kreatinina |
Serumske vrednostikreatinina |
Peroralni odmerki |
| > 60 | < 124 | Glej običajno odmerjanje |
| 30–60 | 124–168 | 200 – 400 mg vsakih 12 h |
| < 30 | > 169 | 200 – 400 mg vsakih 24 h |
| Bolniki na hemodializi | > 169 | 200 – 400 mg vsakih 24 h (po dializi) |
| Bolniki na peritonealni dializi | > 169 | 200 – 400 mg vsakih 24 h |
Bolnikom z okvarjenim delovanjem jeter odmerkov ni treba prilagajati.
Odmerjanja pri otrocih z okvarjenim delovanjem ledvic in/ali jeter niso proučevali.
Način uporabe
Zdravilo Ciprinol je treba pred uporabo vizualno preveriti. Če je raztopina motna, se je ne sme uporabiti.
Zdravilo Ciprinol je treba infundirati intravensko. Pri otrocih traja infundiranje 60 minut.
Pri odraslih bolnikih traja infundiranje zdravila Ciprinol 400 mg/200 ml raztopina za infundiranje 60 minut oz. 30 minut, če se infundira zdravilo Ciprinol 200 mg/100 ml raztopina za infundiranje.
Počasno infundiranje v veliko veno bo zmanjšalo tveganje za vnetje vene, postopek bo za bolnika bolj primeren.
Raztopino za infundiranje se lahko infundira neposredno ali v dodatku z drugimi kompatibilnimi raztopinami za infundiranje (glejte poglavje 6.2).
Odmerek je odvisen od vrste, stopnje in mesta okužbe, občutljivosti povzročitelja(ev) na ciprofloksacin, delovanja ledvic in pri otrocih in mladostnikih od telesne mase.
Trajanje zdravljenja je odvisno od resnosti bolezni ter kliničnega in bakteriološkega poteka.
Če je klinično indicirano, se po presoji zdravnika lahko začetno intravensko zdravljenje nadaljuje s peroralnimi oblikami (s tabletami). Takoj ko je možno, je treba z intravenskega zdravljenja preiti na uporabo peroralnih oblik.
V hudih primerih ali če bolnik ne more jemati tablet (npr. bolniki na enteralni prehrani), se priporoča zdravljenje z intravenskimi oblikami zdravila, dokler ni možna peroralna uporaba zdravila.
Za zdravljenje okužb, ki so jih povzročile bakterije Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter ali Staphylococci, so lahko potrebni večji odmerki ciprofloksacina in sočasna uporaba drugih ustreznih antibakterijskih zdravil.
Pri zdravljenju nekaterih okužb (npr. medenične vnetne bolezni, intraabdominalnih okužb, okužb pri bolnikih z nevtropenijo in okužbah kosti in sklepov) je lahko potrebno sočasno zdravljenje z drugimi ustreznimi antibakterijskimi zdravili, odvisno od povzročitelja.
Odrasli| Indikacije | Dnevni odmerek (mg) | Skupno trajanje zdravljenja (tudi peroralno takoj, ko je mogoče) | ||
| Okužbe spodnjih dihal | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat dan | 7 do 14 dni | ||
| Okužbe zgornjih dihal | Akutno poslabšanje kroničnega sinusitisa | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 7 do 14 dni | |
| Kronično gnojno vnetje srednjega ušesa | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 7 do 14 dni | ||
| Maligno vnetje zunanjega ušesa | 400 mg trikrat na dan | 28 dni do 3 mesecev | ||
| Okužbe sečil | Nezapleten akutni cistitis Zapletene okužbe sečil in akutni pielonefritis |
400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 7 do 21 dni, v posebnih primerih je lahko podaljšano za več kot 21 dni (npr. absces) | |
| Bakterijski prostatitis | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 2 do 4 tedne (akutni) | ||
| Okužbe spolovil | Epididimo-orhitis in medenična vnetna bolezen | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | Najmanj 14 dni | |
| Okužbe prebavil in intraabdominalne okužbe | Driska, ki jo povzročajo bakterije, tudi iz vrste Shigella spp., ne pa Shigella dysenteriae tipa 1 in empirično zdravljenje hude potovalne driske | 400 mg dvakrat na dan | 1 dan | |
| Driska, ki jo povzroča Shigella dysenteriae tipa 1 | 400 mg dvakrat na dan | 5 dni | ||
| Driska, ki jo povzroča Vibrio cholerae | 400 mg dvakrat na dan | 3 dni | ||
| Tifusna vročica | 400 mg dvakrat na dan | 7 dni | ||
| Intraabdominalne okužbe, ki jih povzročajo po Gramu negative bakterije | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 5 do 14 dni | ||
| Okužbe kože in mehkih tkiv | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | 7 do 14 dni | ||
| Okužbe kosti in sklepov | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | Največ 3 mesece | ||
| Okužbe pri bolnikih z nevtropenijo in s povišano telesno temperaturo, pri katerih obstaja sum na bakterijsko okužbo; ciprofloksacin je treba dati hkrati z ustreznim antibakterijskim zdravilom(i) v skladu z veljavnimi smernicami | 400 mg dvakrat na dan do 400 mg trikrat na dan | Zdravljenje je treba nadaljevati ves čas nevtropenije | ||
| Inhalacijski vranični prisad (zaščita in zdravljenje po izpostavitvi povzročitelju) pri osebah, ki se lahko zdravijo parenteralno, če je to klinično primerno; zdravljenje je treba začeti takoj po domnevni ali potrjeni izpostavitvi povzročitelju. | 400 mg dvakrat na dan | 60 dni od potrjene izpostavljenosti Bacillus anthracis | ||
| Indikacije | Dnevni odmerki (mg) | Skupno trajanje zdravljenja (lahko vključuje tudi začetno parenteralno zdravljenje s ciprofloksacinom) |
| Bronhopulmonalne okužbe pri bolnikih s cistično fibrozo | 10 mg/kg telesne mase trikrat na dan; največ 400 mg na odmerek | 10 do 14 dni |
| Zapletene okužbe sečil in akutni pielonefritis | 6 mg/kg do 10 mg/kg telesne mase trikrat na dan; največ 400 mg na odmerek | 10 do 21 dni |
| Inhalacijski vranični prisad (zaščita in zdravljenje po izpostavitvi povzročitelju) pri osebah, ki se lahko zdravijo parenteralno, če je to klinično primerno; zdravljenje je treba začeti takoj po domnevni ali potrjeni izpostavitvi povzročitelju | 10 mg/kg do 15 mg/kg telesne mase dvakrat na dan; največ 400 mg na odmerek | 60 dni od potrjene izpostavljenosti Bacillus anthracis |
| Druge hude okužbe | 10 mg/kg telesne mase trikrat na dan; največ 400 mg na odmerek | Odvisno od vrste okužbe |
Starejšim bolnikom je treba odmerek zdravila prilagoditi glede na resnost bolezni in očistek kreatinina.
Okvarjeno delovanje ledvic in jeterPriporočeni začetni in vzdrževalni odmerki pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic:
| Očistek kreatinina [ml/min/1,73 m2] | Serumske vrednosti kreatinina [µmol/l] | Peroralni odmerki [mg] |
| > 60 | < 124 | Glej običajno odmerjanje |
| 30–60 | 124–168 | 200–400 mg vsakih 12 h |
| < 30 | > 169 | 200–400 mg vsakih 24 h |
| Bolniki na hemodializi | > 169 | 200–400 mg vsakih 24 h (po dializi) |
| Bolniki na peritonealni dializi | > 169 | 200–400 mg vsakih 24 h |
Bolnikom z okvarjenim delovanjem jeter odmerkov ni treba prilagajati.
Odmerjanja pri otrocih z okvarjenim delovanjem ledvic in/ali jeter niso proučevali.
Način uporabe
Zdravilo Ciprinol je treba pred uporabo vizualno preveriti. Če je raztopina motna, se je ne sme uporabiti.
Zdravilo Ciprinol je treba infundirati intravensko. Pri otrocih traja infundiranje 60 minut. Pri odraslih bolnikih traja infundiranje zdravila Ciprinol 400 mg/200 ml raztopina za infundiranje 60 minut oz. 30 minut, če se infundira zdravilo Ciprinol 200 mg/100 ml raztopina za infundiranje. Počasno infundiranje v veliko veno bo zmanjšalo tveganje za vnetje vene, postopek bo za bolnika bolj primeren.
Raztopino za infundiranje se lahko infundira neposredno ali v dodatku z drugimi kompatibilnimi raztopinami za infundiranje (glejte poglavje 6.2).
-
Preobčutljivost na učinkovino, druge kinolone ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
-
Sočasna uporaba ciprofloksacina in tizanidina (glejte poglavje 4.5).
Uporabi ciprofloksacina se je treba izogibati pri bolnikih, pri katerih so se v preteklosti med uporabo zdravil, ki vsebujejo kinolone ali fluorokinolone, pojavili resni neželeni učinki (glejte poglavje 4.8). Zdravljenje teh bolnikov s ciprofloksacinom se sme uvesti le v primeru, da ni drugih možnosti zdravljenja, in po skrbni oceni razmerja med koristmi in tveganji (glejte tudi poglavje 4.3).
Hude okužbe in mešane okužbe s po Gramu pozitivnimi in anaerobnimi patogeni
Ciprofloksacin ni primeren kot monoterapija za zdravljenje hudih okužb in okužb, ki jih povzročajo po Gramu pozitivne ali anaerobne bakterije. V teh primerih je treba sočasno s ciprofloksacinom uporabiti tudi druga ustrezna antibakterijska zdravila.
Okužbe, ki jih povzročajo streptokoki (tudi Streptococcus pneumonie)
Zaradi nezadostne učinkovitosti se ciprofloksacin ne priporoča za zdravljenje streptokoknih okužb.
Okužbe spolovil
Epididimo-orhitis in medenično vnetno bolezen lahko povzroča za fluorokinolone odporna bakterija
Neisseria gonorrhoeae.
Za zdravljenje epididimo-orhitisa in medenične vnetne bolezni se sme empirično uporabiti
ciprofloksacin le v kombinaciji z drugimi ustreznimi antibakterijskimi zdravili (npr. cefalosporinom), razen če se lahko izključi na ciprofloksacin odporno Neisseria gonorrhoeae. Če po treh dneh zdravljenja ni kliničnega izboljšanja, je treba o zdravljenju ponovno razmisliti.
Okužbe sečil
Odpornost Escherichia coli – najpogostejšega povzročitelja okužb sečil – na fluorokinolone je različna v posameznih državah Evropske unije. Predpisovalcem se priporoča, da upoštevajo lokalne podatke o prevalenci odpornosti Escherichia coli na fluorokinolone.
Intraabdominalne okužbe
Podatki o učinkovitosti ciprofloksacina pri zdravljenju intraabdominalnih okužb po kirurških posegih so omejeni.
Potovalna driska
Pri zdravljenju bolnikov s potovalno drisko je potrebno upoštevati podatke o odpornosti povzročiteljev
na ciprofloksacin v državah, v katere so potovali.
Okužbe kosti in sklepov
Ciprofloksacin je treba uporabljati v kombinaciji z drugimi antibakterijskimi zdravili, odvisno od mikrobioloških izvidov.
Inhalacijski vranični prisad
Uporaba pri ljudeh je odvisna od in-vitro občutljivosti in podatkov pridobljenih iz preskušanj na živalih ter omejenih podatkov pridobljenih pri ljudeh. Zdravnik mora upoštevati nacionalne/mednarodne smernice glede zdravljenja vraničnega prisada.
Pediatrična populacija
Pomembno je, da se pri uporabi ciprofloksacina pri otrocih in mladostnikih upoštevajo veljavne smernice. Zdravljenje s ciprofloksacinom lahko začne le zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem cistične fibroze/hudih okužb pri otrocih in mladostnikih.
Ciprofloksacin povzroča artropatijo v nosilnih sklepih nerazvitih živali. Podatki o varnosti iz randomizirane, dvojno slepe študije o uporabi ciprofloksacina pri otrocih (ciprofloksacin: n = 335, povprečna starost = 6,3 leta; primerjalno zdravilo: n = 349, povprečna starost = 6,2 leti, starost = 1 do 17 let) so pokazali, da se z zdravilom domnevno povezana artropatija (glede na klinične znake in simptome) pojavi do 42. dneva v 7,2 % oz. 4,6 %. Pri spremljanju bolnikov do enega leta se je z zdravilom domnevno povezana artropatija pojavila v 9 % oz. 5,7 %. Pogostnost pojava z zdravilom domnevno povezane artropatije čez čas v nobeni skupini ni bila statistično značilna. Zaradi možnih neželenih učinkov na sklepe in/ali sosednja tkiva, se zdravljenje lahko začne samo po skrbni oceni koristnosti zdravljenja in tveganja (glejte poglavje 4.8).
Okužbe dihal pri cistični fibrozi
V klinična preskušanja so bili vključeni otroci in mladostniki v starosti od 5 do 17 let. Izkušnje pri otrocih, starih med 1 in 5 let, so bolj omejene.
Zapletene okužbe sečil in pielonefritisa
O možnosti zdravljenja okužb sečil s ciprofloksacinom je treba razmisliti kadar druga zdravljenja ne pridejo v poštev in na podlagi mikrobioloških izvidov.
V klinična preskušanja so bili vključeni otroci in mladostniki v starosti od 1 do 17 let.
Druge specifične hude okužbe
Za zdravljenje drugih hudih okužb je treba upoštevati veljavne smernice ali natančno oceniti razmerje tveganja in koristi, ko druga zdravljenja ne pridejo v poštev, ali ko je bilo običajno zdravljenje neuspešno in mikrobiološki izvidi opravičujejo uporabo zdravila ciproflksacin.
Uporabo ciprofloksacina pri hudih okužbah, ki niso omenjene zgoraj, niso ocenjevali v kliničnih
preskušanjih. Klinične izkušnje pri drugih hudih okužbah so omejene, zato je pri bolnikih s temi
okužbami potrebna posebna pozornost.
Preobčutljivostne reakcije
V nekaterih primerih se preobčutljivostne in alergijske reakcije, tudi anafilaksa in anafilaktoidne reakcije, pojavijo že po prvem odmerku ciprofloksacina (glejte poglavje 4.8) in so lahko življenjsko ogrožajoče. Če se pojavi taka reakcija, je treba zdravljenje s ciprofloksacinom prekiniti in ustrezno ukrepati.
Mišično-skeletni sistem
Ciprofloksacin se praviloma ne sme uporabljati pri bolnikih z boleznimi ali s poškodbami kit v anamnezi, ki so bile povezane z zdravljenjem s kinoloni. V zelo redkih primerih, glede na mikrobiološke izvide, o povzročiteljih in oceni tveganja in koristi, se lahko ciprofloksacin predpiše tudi tem bolnikom za zdravljenje posebno hudih okužb, predvsem če je bilo standardno zdravljenje neuspešno ali odpornost bakterije opravičuje uporabo ciprofloksacina.
Tendinitis in ruptura kite
Tendinitis in ruptura kite (zlasti, a ne izključno, Ahilove tetive), včasih obojestransko, se lahko pojavita že v 48 urah po začetku zdravljenja s kinoloni in fluorokinoloni, o njiju pa so poročali tudi še več mesecev po prenehanju zdravljenja. Tveganje za tendinitis in rupturo kite je povečano pri starejših bolnikih, bolnikih z okvaro ledvic, bolnikih s presajenimi organi in pri tistih, ki so se sočasno zdravijo s kortikosteroidi. Sočasni uporabi kortikosteroidov se je zato treba izogibati.
Ob prvem znaku tendinitisa (npr. boleča oteklina, vnetje), je treba zdravljenje s ciprofloksacinom prenehati in razmisliti o drugačnem zdravljenju. Prizadeto okončino ali okončine je treba ustrezno oskrbeti (npr. imobilizacija). Če se pojavijo znaki tendinopatije, se ne sme uporabiti kortikosteroidov.
Aortna anevrizma in disekcija
V epidemioloških študijah so poročali o povečanem tveganju za aortno anevrizmo in disekcijo po
vnosu fluorokinolonov, zlasti pri starejši populaciji.
Pri bolnikih s pozitivno družinsko anamnezo anevrizme ali pri bolnikih, ki so jim postavili diagnozo obstoječe aortne anevrizme in/ali aortne disekcije, ali v prisotnosti drugih dejavnikov tveganja ali stanj, ki so predispozicija za aortno anevrizmo in disekcijo (npr. Marfanov sindrom, vaskularna oblika Ehlers-Danlosovega sindroma, Takayasujev arteritis, velikocelični arteritis, Behçetova bolezen, hipertenzija, znana ateroskleroza), se smejo zato fluorokinoloni uporabljati le po natančni oceni razmerja med koristmi in tveganji ter razmisleku o drugih možnostih zdravljenja.
Ob nenadni bolečini v trebuhu, hrbtu ali prsnem košu se bolnikom priporoča, da se nemudoma
posvetujejo z zdravnikom na urgentnem oddelku.
Motnje vida
Če se pojavijo motnje vida ali kakršne koli očesne spremembe, mora bolnik takoj obiskati
oftalmologa.
Fotosenzitivnost
Ciprofloksacin povzroča fotosenzitivnostne reakcije. Bolnikom, ki jemljejo ciprofloksacin, je treba odsvetovati daljše izpostavljanje neposredni sončni svetlobi ali ultravijoličnemu sevanju med zdravljenjem (glejte poglavje 4.8)
Osrednje živčevje
Znano je, da kinoloni povzročajo krče in znižujejo prag zanje. Poročali so o primerih epileptičnega statusa (status epilepticus). Pri bolnikih z motnjami osrednjega živčevja, ki so nagnjeni h pojavljanju krčev, je treba ciprofloksacin uporabljati previdno. Če se pojavijo krči, je treba zdravljenje s ciprofloksacinom prekiniti (glejte poglavje 4.8). Psihiatrične reakcije se lahko pojavijo že po prvem odmerku ciprofloksacina. V zelo redkih primerih lahko depresija ali psihoza napredujeta do samomorilnega razmišljanja / misli, ki se končajo s poskusom samomora ali z izvršenim samomorom.
V takih primerih je treba zdravljenje s ciprofloksacinom prekiniti.
Dolgotrajni, onesposabljajoči in potencialno ireverzibilni resni neželeni učinki
Pri bolnikih, ki so prejemali kinolone in fluorokinolone, so, neodvisno od njihove starosti in obstoječih dejavnikov tveganja, poročali o zelo redkih primerih dolgotrajnih (več mesecev ali let trajajočih), onesposabljajočih in potencialno ireverzibilnih neželenih učinkov, ki so vplivali na različne organske sisteme, včasih na več hkrati (mišično-skeletni sistem, živčevje, duševno zdravje in čutila).
Zdravljenje s ciprofloksacinom je treba prenehati takoj ob prvih znakih ali simptomih kakršnih koli resnih neželenih učinkov, bolniku pa je treba svetovati, naj se posvetuje z zdravnikom, ki mu je zdravilo predpisal.
Periferna nevropatija
Pri bolnikih, ki so prejemali kinolone in fluorokinolone, so poročali o primerih senzorične ali senzorično-motorične polinevropatije, ki se je izražala kot parestezija, hipestezija, disestezija ali šibkost. Bolnikom, ki se zdravijo s ciprofloksacinom, je treba svetovati, da morajo pred nadaljevanjem zdravljenja obvestiti zdravnika, če se pojavijo simptomi nevropatije, npr. bolečina, žarenje, mravljinčenje, odrevenelost ali šibkost, da se prepreči razvoj potencialno ireverzibilnega stanja (glejte poglavje 4.8).
Srčne bolezni
Fluorokinolone, vključno z ciprofloksacin, je treba previdno uporabljati pri bolnikih z znanimi dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT, kot so:
-
prirojeni sindrom dolgega intervala QT,
-
sočasno jemanje zdravil, za katera je znano, da podaljšujejo interval QT (npr. antiaritmikov
razreda IA in III, tricikličnih antidepresivov, makrolidov, antipsihotikov),
-
nekorigirano elektrolitsko ravnovesje (npr. hipokaliemija, hipomagneziemija),
-
srčne bolezni (npr. srčno popuščanje, miokardni infarkt, bradikardija).
Starejši bolniki in ženske so lahko bolj občutljive na zdravila, ki podaljšajo interval QT. Pri teh bolnikih je potrebna previdnost pri uporabi fluorokinolonov, tudi ciprofloksacina. (glejte poglavja 4.2 Starejši bolniki, 4.5, 4.8 in 4.9).
Disglikemija
Kot pri drugih kinolonih, so tudi pri ciprofloksacinu poročali o spremembah vrednosti glukoze v krvi, kar vključuje tako hipoglikemijo kot hiperglikemijo (glejte poglavje 4.8), običajno pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki so se sočasno zdravili s peroralnimi antidiabetiki (npr. glibenklamid) ali z insulinom. Poročali so o primerih hipoglikemične kome. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je priporočljivo skrbno spremljanje vrednosti glukoze v krvi.
Prebavila
Če se med zdravljenjem s ciprofloksacinom ali po njem (tudi več tednov po koncu zdravljenja) pojavi huda in trdovratna driska, so ti simptomi lahko povezani s kolitisom, ki nastane zaradi jemanja antibiotikov (življenjsko nevarno stanje z možnim smrtnim izidom), ki zahteva takojšnje zdravljenje (glejte poglavje 4.8). V takih primerih je treba zdravljenje s ciprofloksacinom takoj prekiniti in pričeti z ustreznim zdravljenjem bolnika. Uporaba zdravil, ki zavirajo peristaltiko, je kontraindicirana.
Ledvica in sečila
Poročali so o kristaluriji, ki je povezana z uporabo ciprofloksacina (glejte poglavje 4.8). Bolniki, ki jemljejo ciprofloksacin, morajo biti primerno hidrirani; izogibati se je treba preveliki alkalnosti seča.
Okvarjeno ledvično delovanje
Ker se ciprofloksacin v veliki meri izloča nespremenjen skozi ledvice, je bolnikom z okvarjenim ledvičnim delovanjem treba prilagoditi odmerek, kot je opisano v poglavju 4.2, da bi se izognili povečanju števila neželenih učinkov zaradi kopičenja ciprofloksacina.
Hepatobiliarni sistem
Pri zdravljenju s ciprofloksacinom so poročali o primerih jetrne nekroze in življenjsko nevarne jetrne okvare (glejte poglavje 4.8). V primeru znakov ali simptomov jetrne bolezni (npr. anoreksija, zlatenica, temen seč, srbenje ali napet trebuh), je treba zdravljenje prekiniti.
Pomanjkanje glukoza–6–fosfat dehidrogenaze
Pri bolnikih s pomanjkanjem glukoza–6–fosfat dehidrogenaze, ki so prejemali ciprofloksacin, so poročali o hemolitičnih reakcijah. V takih primerih se je treba izogibati zdravljenju s ciprofloksacinom, razen če je korist zdravljenja večja od tveganja. Ob tem je potrebno spremljati možnost pojava hemolize.
Odpornost
Med ali po zdravljenju s ciprofloksacinom se lahko izolirajo bakterije odporne na ciprofloksacin z ali brez klinično izražene superinfekcije. Tveganje je večje posebno med dolgotrajnim zdravljenjem, pri zdravljenju nozokomialnih okužb in/ali kadar so povzročitelji iz vrst Staphylococcus in Pseudomonas.
Citokrom P450
Ciprofloksacin zavira encimski sistem CYP1A2, kar lahko povzroči zvišanje serumskih koncentracij sočasno danih zdravil, ki se presnavljajo s pomočjo tega encima (npr. teofilin, klozapin, olanzapin, ropinirol, tizanidin, duloksetin, agomelatin). Sočasna uporaba ciprofloksacina in tizanidina je kontraindicirana. Bolnike, ki jemljejo ta zdravila sočasno s ciprofloksacinom je treba skrbno nadzorovati glede pojava kliničnih znakov prevelikega odmerjanja in če je potrebno, določiti serumske koncentracije (npr. teofilina) (glejte poglavje 4.5).
Metotreksat
Sočasna uporaba ciprofloksacina in metotreksata se ne priporoča (glej poglavje 4.5).
Interakcije s testi
Pri bolnikih, ki jemljejo ciprofloksacin, so lahko in vitro bakteriološki testi učinkovitosti
ciprofloksacina proti Mycobacterium tuberculosis lažno negativni.
Reakcije na mestu injiciranja
Po intravenski uporabi ciprofloksacina se lahko pojavijo lokalne reakcije. Reakcije so bolj pogoste, če se ciprofloksacin infundira 30 min ali manj. Lokalne kožne reakcije izginejo hitro po koncu infundiranja. Nadaljnja intravenska uporaba ni kontraindicirana, razen če se reakcije ponovijo ali se zdravstveno stanje poslabša.
Natrij
Koncentrat za raztopino za infundiranje vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na odmerek, kar v bistvu pomeni "brez natrija".
Raztopina za infundiranje ima visoko vsebnost natrija. To je treba upoštevati predvsem pri osebah na dieti z majhnim vnosom soli. Največji dnevni vnos natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO, znaša 2 g.
Ciprinol 100 mg/50 ml raztopina za infundiranje vsebuje 175,52 mg natrija na ampulo, kar je enako 8,78 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO.
Ciprinol 200 mg/100 ml raztopina za infundiranje vsebuje 351,03 mg natrija na ampulo, kar je enako 17,55 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO.
Ciprinol 400 mg/200 ml raztopina za infundiranje vsebuje 702,07 mg natrija na ampulo, kar je enako 35,1 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO.
Pri odmerku 111,4 ml se doseže meja 17 mmol (391 mg) natrija. V maksimalnem dnevnem odmerku (600 ml raztopine za infundiranje) je 2106,21 mg natrija, kar je 105,3 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO.
Vpliv drugih zdravil na ciprofloksacin
Zdravila, za katera je znano, da podaljšajo interval QT
Tako kot druge fluorokinolone je treba tudi ciprofloksacin uporabljati previdno pri bolnikih, ki jemljejo zdravila, za katera je znano, da podaljšujejo interval QT (npr. antiaritmike razreda IA ali III, triciklične antidepresivi, makrolide, antipsihotike) (glejte poglavje 4.4).
Probenicid
Probenecid ovira izločanje ciprofloksacina skozi ledvice. Sočasna uporaba probenecida in ciprofloksacina zveča serumsko koncentracijo ciprofloksacina.
Metoklopramid
Metoklopramid pospeši absorpcijo ciprofloksacina (peroralno) in tako skrajša čas za dosego največje
plazemske koncentracije. Na biološko uporabnost ciprofloksacina ne vpliva.
Omeprazol
Sočasna uporaba zdravil, ki vsebujejo ciprofloksacin in omeprazol, povzroči rahlo zmanjšanje Cmax in AUC ciprofloksacina.
Vpliv ciprofloksacina na druga zdravila: Tizanidin
Tizanidina se ne sme uporabljati sočasno s ciprofloksacinom (glejte poglavje 4.3). V klinični študiji se
je pri zdravih prostovoljcih, ki so sočasno s tizanidinom prejemali tudi ciprofloksacin, zvečala serumska koncentracija tizanidina (zvišanje Cmax: 7-kratno, razpon: 4- do 21-kratno, zvišanje AUC: 10-kratno, razpon: 6- do 24-kratno). Z zvišanjem serumske koncentracije sta bila povezana izrazit hipotenzivni in sedativni učinek.
Metotreksat
Ledvično tubulno izločanje metotreksata je pri sočasni uporabi ciprofloksacina zavrto, zato se lahko zveča njegova plazemska koncentracija in tveganje za pojav z metotreksatom povezanih toksičnih reakcij. Sočasna uporaba se ne priporoča (glejte poglavje 4.4).
Teofilin
Sočasna uporaba ciprofloksacina in teofilina lahko zveča serumsko koncentracijo teofilina. To lahko povzroči neželene učinke, ki so v zelo redkih primerih lahko življenjsko ogrožajoči ali smrtni. Med sočasno uporabo teh dveh zdravil je treba spremljati serumsko koncentracijo teofilina in če je potrebno, njegov odmerek zmanjšati (glejte poglavje 4.4).
Drugi derivati ksantina
Pri sočasni uporabi ciprofloksacina in kofeina ali pentoksifilina (okspentifilin) so poročali o zvečanih
serumskih koncentracijah teh ksantinskih derivatov.
Fenitoin
Sočasna uporaba ciprofloksacina in fenitoina lahko povzroči zvišanje ali znižanje serumske
koncentracije fenitoina zato se priporoča skrbno spremljanje ravni zdravila.
Ciklosporin
Pri bolnikih, ki so sočasno jemali zdravila, ki vsebujejo ciprofloksacin in ciklosporin, so ugotovili prehodno zvečanje koncentracije serumskega kreatinina, zato je pri teh bolnikih treba pogosto (dvakrat tedensko) določati koncentracije kreatinina v serumu.
Antagonisti vitamina K
Sočasna uporaba ciprofloksacina in antagonista vitamina K lahko zveča njegov antikoagulacijski učinek. Tveganje je odvisno od okužbe, starosti in splošnega stanja bolnikov, zato je v teh pogojih težko oceniti vpliv ciprofloksacina na povečanje INR (International Normalised Ratio). Med zdravljenjem in kmalu po sočasni uporabi ciprofloksacina in antagonista vitamina K (npr. varfarin, acenokumarol, fenprokumon ali fluindion) je treba pogosteje določati vrednosti INR.
Duloksetin
V kliničnih raziskavah so ugotovili, da se zaradi sočasne uporabe duloksetina in močnih zaviralcev izoencima CYP450 1A2, npr. fluvoksamina, lahko zvečata AUC in Cmax duloksetina. Čeprav kliničnih podatkov o možni interakciji s ciprofloksacinom ni, se med njuno sočasno uporabo lahko pričakuje podobne učinke (glejte poglavje 4.4).
Ropinirol
V kliničnih študijah so ugotovili, da se zaradi sočasne uporabe ropinirola in ciprofloksacina, ki je srednje močni zaviralec izoencima CYP450 1A2, zvečata Cmax in AUC ropinirola za 60 % oz. 84 %. Priporoča se klinično spremljanje bolnika glede neželenih učinkov in ustrezna prilagoditev odmerkov ropinirola med zdravljenjem s ciprofloksacinom in po koncu zdravljenja s ciprofloksacinom (glejte poglavje 4.4).
Lidokain
Pri zdravih osebah so ugotovili, da se ob sočasni uporabi zdravil, ki vsebujejo lidokain, in ciprofloksacina, ki je srednje močan zaviralec izoencima CYP450 1A2, zmanjša očistek intravenskega lidokaina za 22 %. Čeprav so bolniki zdravljenje z lidokainom dobro prenašali, lahko ob sočasni uporabi pride do morebitnega součinkovanja s ciprofloksacinom in s tem povezanih neželenih učinkov.
Klozapin
Po sedemdnevni sočasni uporabi ciprofloksacina v odmerku 250 mg so se zvečale serumske koncentracije klozapina in N-desmetilklozapina za 29 % oz. 31 %. Priporoča se klinično spremljanje bolnika in ustrezna prilagoditev odmerkov klozapina med zdravljenjem in po koncu zdravljenju s ciprofloksacinom (glejte poglavje 4.4).
Sildenafil
Po peroralnem dajanju 50 mg sildenafila skupaj s 500 mg ciprofloksacina je pri zdravih osebah prišlo do približno dvakratnega zvečanja Cmax in AUC sildenafila. Zato je pri predpisovanju ciprofloksacina hkrati s sildenafilom potrebna previdnost in razmislek o koristih in tveganjih zdravljenja.
Agomelatin
Klinične študije so pokazale, da fluvoksamin, kot močan zaviralec izoencima CYP450 1A2, znatno zavira presnovo agomelatina, zaradi česar pride do 60-kratnega povečanja izpostavljenosti agomelatinu. Čeprav ni na voljo kliničnih podatkov o morebitnem medsebojnem delovanju s ciprofloksacinom, ki je zmeren zaviralec CYP450 1A2, lahko pri sočasnem dajanju pričakujemo podobne učinke ("Citokrom P450" v poglavju 4.4).
Zolpidem
Sočasno dajanje ciprofloksacina lahko poveča koncentracijo zolpidema v krvi, zato sočasna uporaba ni priporočljiva.
Nosečnost
Podatki o uporabi ciprofloksacina pri nosečnicah, ki so na voljo, ne kažejo malformacij ali feto/neonatalne toksičnosti. Študije na živalih ne kažejo direktnih ali indirektnih škodljivih učinkov glede vpliva na sposobnost razmnoževanja. Pri mladih in prenatalnih živalih, ki so bile izpostavljene
kinolonom, so opažali učinke na nerazvitem hrustancu, zato se možnosti poškodb sklepnega hrustanca
pri nerazvitih organizmih/fetusih ne da zanesljivo izključiti (glejte poglavje 5.3).
Zaradi varnostnih ukrepov se je po možnosti treba izogibati uporabi ciprofloksacina med nosečnostjo.
Dojenje
Ciprofloksacin se izloča v materino mleko. Zaradi možnega tveganja za poškodbe sklepov se
ciprofloksacina med dojenjem ne sme uporabljati.
Zaradi nevroloških učinkov ciprofloksacin lahko vpliva na odzivne sposobnosti. Sposobnost vožnje in upravljanja strojev je lahko zmanjšana.
Neželena učinka, o katerih so največkrat poročali, sta slabost in driska.
Neželeni učinki, ki so jih opazili v kliničnih študijah in v obdobju trženja s ciprofloksacinom (peroralno, intravensko in sekvenčno zdravljenje) so razvrščeni po pogostnosti.
Pri pogostnosti so upoštevani podatki o peroralni in intravenski uporabi ciprofloksacina.
| Organski sistem | Pogosti≥ 1/100 do< 1/10 | Občasni≥ 1/1.000 do< 1/100 | Redki≥ 1/10.000 do < 1/1.000 | Zelo redki< 1/10.000 | Neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov) |
| Infekcijske in parazitske bolezni | glivičneokužbe | ||||
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | eozinofilija | levkopenija, anemija, nevtropenija, levkocitoza, trombocitopenija, trombocitemija, | hemolitična anemija, agranulocitoza, pancitopenija (življenjsko nevarna), depresija kostnega mozga (življenjsko nevarna) | ||
| Bolezni imunskega sistema | alergijska reakcija, alergijski edem/angioedem | anafilaktična reakcija, anafilaktični šok (življenjsko nevaren) (glejte poglavje 4.4), reakcija podobna serumski bolezni | |||
| Bolezni endokrinega sistema | sindrom neustreznega izločanja |
| SPC, Labeling and Package | Leaflet | SI | |||||
| antidiuretičnegahormona (SIADH) | |||||||
| Presnovne in prehranske motnje | anoreksija | hiperglikemija, hipoglikemija (glejte poglavje 4.4) | hipoglikemična koma (glejte poglavje 4.4) | ||||
| Psihiatričnemotnje* | psihomotorič na hiperaktivno st/ agitacija, | zmedenost in dezorientiranost, anksiozna reakcija, nočne more, depresija (ki lahko privedejo do samomorilnih teženj/misli ali poskusov samomora in samomora (glejte poglavje 4.4),halucinacije | psihotične reakcije (ki lahko privedejo do samomorilni h teženj/misli ali poskusov samomora in samomora (glejte poglavje 4.4) | manija, hipomanija | |||
| Bolezniživčevja* | glavobol, omotica, motnje spanja, motnje okusa, | parestezija in disestezija, hipoestezija, tremor, krči (vklj. z epileptičnim statusom glejte poglavje 4.4), vrtoglavica | migrena, motnje koordinacije, motnje ravnotežja, motnje vohanja, zviša intrakranialni tlak, ataksija, hiperestezija, trzanje, cerebralni psevdotumor | periferna nevropatija, polinevropatija (glejte poglavje 4.4)n | |||
| Očesne bolezni* | motnje vida (diplopija) | motnje zaznavanja barv | |||||
| Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta* | zvonjenje v ušesih, oglušitev/motnj e sluha | ||||||
| Srčne bolezni | tahikardija | ventrikularna aritmija in torsades de pointes (predvsem pri bolnikih z dejavniki tveganja za podaljšanje intervala QT), podaljšanje intervala QT na elektrokardiogram u (glejte poglavji 4.4 in 4.9) | |||||
| Žilne bolezni | vazodilatacija, hipotenzija, sinkopa, | vaskulitis | ||||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalneg a prostora | dispneja (tudi astmatsko stanje) | |||||
| Bolezni prebavil | slabost, driska | bruhanje bolečine v trebuhu, dispepsija, flatulenca | driska, ki nastane zaradi jemanja antibiotikov vključno s preudomembran skim kolitisom (zelo redko z možnim smrtnim izidom) (glejte poglavje 4.4) | pankreatitis | ||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | zvišanje vrednosti transaminaz, zvišanje vrednosti bilirubina | jetrna okvara, holestatski ikterus, hepatitis | jetrna nekroza (zelo redko napreduje v življenjsko nevarno jetrno odpoved) (glejte poglavje 4.4) | |||
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaji, srbenje, koprivnica, | fotosenzitivne reakcije (glejte poglavje 4.4) | petehije, manjši multiformni eritem, nodozni eritem, Stevens- Johnsonov sindrom (lahko življenjsko nevaren), toksična epidermalna nekroliza (lahko življenjsko nevarna) | akutna generalizirana eksantemska pustuloza (AGEP), z zdravilom povezan izpuščaj z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS) | ||
| Bolezni mišično- skeletnega sistema in vezivnega tkiva* | mišično- skeletne bolečine (npr. bolečine v okončinah, hrbtu, | mialgija, artritis, zvečanje mišičnega tonusa in krči | mišična oslabelost, tendinitis, raztrganine tetiv (predvsem Ahilove |
| SPC, Labeling and Package | Leaflet | SI | |||||
| prsnem košu), artralgija, | tetive) (glejte poglavje 4.4), poslabšanje simptomov miastenije gravis (glejte poglavje 4.4) | ||||||
| Bolezni sečil | ledvičnaokvara | ledvična odpoved, hematurija, kristalurija (glejte poglavje 4.4),tubulointersticij- ski nefritis | |||||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije* | astenija, zvišana telesna temperatura, | edem, znojenje (hiperhidroza) | |||||
| Preiskave | zvišanje vrednosti alkalne fosfataze v krvi | zvišanje vrednosti amilaze | povečana vrednost lipaze | povišano mednarodno normalizirano razmerje (INR - pri bolnikih, ki se zdravijo z antagonisti vitamina K) | |||
*V povezavi z uporabo kinolonov ali fluorokinolonov, v nekaterih primerih neodvisno od obstoječih dejavnikov tveganja, so poročali o zelo redkih primerih dolgotrajnih (več mesecev ali let trajajočih), onesposabljajočih in potencialno ireverzibilnih resnih neželenih učinkov zdravila, ki so vplivali na različne organske sisteme in čutila, včasih na več hkrati (vključno z učinki, kot so tendonitis, ruptura kite, artralgija, bolečine v okončinah, težave pri hoji, nevropatije, povezane s parestezijo, depresija, utrujenost, motnje spomina, motnje spanja ter okvara sluha, vida, okusa in vonja) (glejte poglavje 4.4).
V podskupini bolnikov, ki so se zdravili intravensko ali sekvenčno (intravensko, nato peroralno), so se pogosteje pojavili naslednji neželeni učinki:
| Pogosti | bruhanje, prehodno zvišanje vrednosti transaminaz, izpuščaj |
| Občasni | trombocitopenija, trombocitemija, zmedenost in dezorientiranost, halucinacije, parestezija in disestezija, krči, vrtoglavica, motnje vida, oglušitev, tahikardija, vazodilatacija, hipotenzija, prehodna jetrna okvara, holestatska zlatenica, ledvična odpoved, edem |
| Redki | pancitopenija, depresija kostnega mozga, anafilaktični šok, psihotične reakcije, migrena,motnje vonja, okvara sluha, vaskulitis, pankreatitis, jetrna nekroza, petehije, pretrganje kite |
Pediatrična populacija
Pogostnost pojava zgoraj omenjene artropatije, je podana na podlagi zbranih podatkov iz študij pri odraslih. Artropatija se pri otrocih pojavlja pogosteje (glejte poglavje 4.4).
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Prekomerni odmerek 12 g je povzročil blage simptome toksičnosti. Akutni prekomerni odmerek 16 g pa je povzročil akutno ledvično odpoved.
Simptomi prekomernega odmerjanja so vrtoglavica, tremor, glavobol, utrujenost, krči, halucinacije, zmedenost, neprijeten občutek v trebuhu, ledvične in jetrne okvare in tudi kristalurija in hematurija. Poročali so tudi o reverzibilni nefrotoksičnosti.
Poleg običajnih ukrepov nujne medicinske pomoči, kot je izpiranje želodca in dajanje medicinskega oglja, se priporoča nadzor ledvičnega delovanja, in če je potrebno za zaščito pred kristalurijo tudi nadzor pH in kislosti seča. Bolniki morajo biti primerno hidrirani. Antacidi, ki vsebujejo kalcij ali magnezij, lahko teoretično zmanjšajo absorpcijo ciprofloksacina pri prevelikem odmerjanju. S hemodializo ali peritonealno dializo se lahko iz telesa odstrani le manjša količina ciprofloksacina (< 10%).
V primeru prevelikega odmerjanja je zdravljenje simptomatsko. Zaradi možnosti podaljšanja intervala QT je potreben elektrokardiografski nadzor (EKG).
Farmakološke lastnosti - Ciprinol 100 mg/50 ml
Farmakoterapevtska skupina: zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij, fluorokinoloni, oznaka ATC: J01MA02.
Mehanizem delovanja
Kot antibakterijsko zdravilo iz skupine fluorokinolonov ciprofloksacin zavira bakterijska encima topoizomerazo II (DNK girazo) in topoizomerazo IV, ki sta potrebna za podvajanje, prepisovanje, popravljanje in rekombinacijo bakterijske DNK.
Razmerje farmokokinetike/farmoakodinamike
Učinek je odvisen predvsem od razmerja med največjo serumsko koncentracijo (Cmax) in minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) ciprofloksacina proti bakterijam oziroma razmerja med področjem pod krivuljo (AUC) in MIK.
Mehanizem odpornosti
In vitro študije so pokazale, da se odpornost proti ciprofloksacinu razvije postopno in je pogosto posledica mutacij na ciljnih mestih DNK giraze in topoizomeraze IV. Stopnja navzkrižne odpornosti med ciprofloksacinom in ostalimi fluorokinoloni je različna. Posamezne mutacije ne povzročajo klinične odpornosti, večkratne mutacije pa pogosto povzročijo klinično odpornost na večino ali vse učinkovine v skupini.
Neprepustnosti in/ali mehanizmi odpornosti, kjer gre za prenos učinkovine iz celice z membransko črpalko, vplivata na različno občutljivost za fluorokinolone, kar je odvisno od fizikalnokemijskih lastnosti različnih učinkovin znotraj skupine ter afinitete do transportnih sistemov vsake posamezne
učinkovine. Vsi in vitro mehanizmi odpornosti so običajno opazni pri kliničnih izolatih. Mehanizmi odpornosti, ki inaktivirajo druge antibiotike npr. prepustne pregrade (običajno pri bakteriji Pseudomonas aeruginosa) in membranske črpalke lahko vplivajo na občutljivost za ciprofloksacin. Poročali so tudi o odpornosti, pridobljeni s plazmidi, ki imajo qnr gene.
Spekter protibakterijske učinkovitosti
Mejne vrednosti ločujejo občutljive seve od sevov z vmesno občutljivostjo in nato od odpornih sevov:
EUCAST (The European Committee on Antimicrobial Succeptibility Testing) priporočila
| Mikroorganizmi | Občutljiva | Odporna |
| Enterobacteria | S ≤ 0,5 mg/l | R > 1 mg/l |
| Pseudomonas | S ≤ 0,5 mg/l | R > 1 mg/l |
| Acinetobacter | S ≤ 1 mg/l | R > 1 mg/l |
| Staphylococcus spp.1 | S ≤ 1 mg/l | R > 1 mg/l |
| Haemophilus influenzae inMoraxella catarrhalis | S ≤ 0,5 mg/l | R > 0,5 mg/l |
| Neisseria gonorrhoeae | S ≤ 0,03 mg/l | R > 0,06 mg/l |
| Neisseria meningitidis | S ≤ 0,03 mg/l | R > 0,06 mg/l |
| Mejne vrednosti za nespecifičnevrste* | S ≤ 0,5 mg/l | R > 1 mg/l |
1 Staphylococcus spp. – mejne vrednosti za ciprofloksacin povezane z zdravljenjem z visokimi odmerki.
* Mejne vrednosti za nespecifične vrste so določili na podlagi farmakokinetičnih in farmakodinamičnih podatkov in so neodvisne od distribucije MIK-a za specifične vrste. Uporabljajo se samo za vrste, pri katerih mejne vrednosti niso bile določene in se ne uporabljajo za vrste, pri katerih se test občutljivosti ne priporoča.
Razširjenost pridobljene odpornosti se lahko za izbrane vrste razlikuje geografsko in časovno. Predvsem pri zdravljenju hudih okužb je pomembno poznati lokalne podatke o odpornosti, predvsem za zdravljenje hujših okužb. Nasvet izvedenca je nujno potreben, kjer je lokalna razširjenost odpornosti tolikšna, da je koristnost uporabe učinkovine pri vsaj nekaterih vrstah okužb dvomljiva.
Specifične vrste bakterij razvrščene glede na občutljivost za ciprofloksacin (za streptokoke glejte
poglavje 4.4).
| SPLOŠNO OBČUTLJIVE VRSTE |
| Aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiBacillus anthracis (1) |
| Aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiAeromonas spp.Brucella spp. Citrobacter koseri Francisella tularensis Haemophilus ducreyi Haemophilus influenzae* Legionella spp.Moraxella catarrhalis* Neisseria meningitidis Pasteurella spp.Salmonella spp.* Shigella spp.* Vibrio spp.Yersinia pestis |
| Anaerobni mikroorganizmiMobiluncus | ||
| Drugi mikroorganizmi Chlamydia trachomatis ($) Chlamydia pneumoniae ($) Mycoplasma hominis ($) Mycoplasma pneumoniae ($) | ||
| VRSTE, PRI KATERIH JE PRIDOBLJENA ODPORNOST LAHKO DVOMLJIVA | ||
| Aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiEnterococcus faecalis ($)Staphylococcus spp.* (2) | ||
| Aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiAcinetobacter baumannii+ Burkholderia cepacia+* Campylobacter spp.+* Citrobacter freundii* Enterobacter aerogenes Enterobacter cloacae* Escherichia coli* Klebsiella oxytoca Klebsiella pneumoniae* Morganella morganii* Neisseria gonorrhoeae* Proteus mirabilis* Proteus vulgaris* Providencia spp.Pseudomonas aeruginosa* Pseudomonas fluorescens Serratia marcescens* | ||
| Anaerobni mikroorganizmiPeptostreptococcus spp.Propionibacterium acnes | ||
| ODPORNI MIKROORGANIZMI | ||
| Aerobni, po Gramu pozitivni mikroorganizmiActinomyces Enteroccus faecium Listeria monocytogenes | ||
| Aerobni, po Gramu negativni mikroorganizmiStenotrophomonas maltophilia | ||
| Anaerobni mikroorganizmirazen mikroorganizmov navedenih zgoraj | ||
| Drugi mikroorganizmi Mycoplasma genitalium Ureaplasma urealitycum | ||
| * klinično učinkovitost so dokazali pri občutljivih izolatih za odobrene klinične indikacije+ stopnja odpornosti ≥ 50 % v eni ali več državah Evropske unije($) naravna vmesna občutljivost v odsotnosti pridobljene odpornosti(1): Študije so izvedli pri eksperimentalnih okužbah živali po inhalaciji spor Bacillus anthracis; te študije so odkrile, da antibiotiki dani čimprej po izpostavitvi, preprečijo pojav bolezni, če zdravljenje zmanjša število spor v organizmu po infektivnem odmerku. Uporaba pri ljudeh se priporoča primarno na osnovi in vitro podatkov o občutljivosti in podatkov iz preskušanj na živalih ter omejenihpodatkov pridobljenih pri ljudeh. Dvomesečno zdravljenje s peroralnimi oblikami ciprofloksacina pri ljudeh v odmerkih 500 mg dvakrat na dan, naj bi bila učinkovita zaščita pred okužbo z vraničnim |
| prisadom pri ljudeh. Zdravnik mora upoštevati nacionalne in/ali mednarodne smernice gledezdravljenja vraničnega prisada.(2): Meticilin-odporne bakterije S. aureus zelo pogosto izraža koodpornost na flurokinolone. Stopnja odpornosti do meticilina je približno 20 do 50 % med vsemi stafilokoki in je običajno višja pri nozokomialnih izolatih. |
Absorpcija
Po intravenski uporabi ciprofloksacina je povprečna najvišja serumska koncentracija ciprofloksacina ob koncu infundiranja. Farmakokinetika ciprofloksacina je linearna pri i.v. odmerkih do 400 mg.
Primerjava farmakokinetičnih parametrov pri i.v. uporabi zdravila dvakrat in trikrat na dan ne potrjuje
kopičenja ciprofloksacina in njegovih presnovkov.
Pri 60-minutnem intravenskem infundiranju 200 mg ciprofloksacina ali po peroralni uporabi 250 mg ciprofloksacina na 12 ur je AUC enaka.
60-minutno infuzija 400 mg ciprofloksacina na vsakih 12 ur je bioekvivalentna 500 mg peroralnemu odmerku na 12 ur glede na AUC.
Cmax je po i.v. uporabi 400 mg ciprofloksacina v 60 minutah na vsakih 12 ur podobna kot pri peroralni uporabi odmerka 750 mg.
AUC je po 60-minutnem infundiranju 400 mg ciprofloksacina na vsakih 8 ur enaka kot pri 750 mg peroralnem odmerku na vsakih 12 ur.
Porazdelitev
Ciprofloksacin se slabo veže na plazemske beljakovine (20 do 30 %) in je v plazmi prisoten pretežno v neionizirani obliki. Ravnotežni volumen porazdelitve je velik, 2 do 3 l na kilogram telesne mase.
Ciprofloksacin doseže visoke koncentracije v določenih tkivih kot so pljuča (epitelijska tekočina, alveolarni makrofagi, biopsijska tkiva), sinusi in vnetne lezije in urogenitalni trakt (seč, prostata, endometrij), kjer skupna koncentracija preseže dosežene serumske koncentracije.
Biotransformacija
Znani so štirje presnovki ciprofloksacina, ki so jih odkrili v nizkih koncentracijah. To so desetilenciprofloksacin (M1), sulfociprofloksacin (M2), oksociprofloksacin (M3) in formilciprofloksacin (M4). In vitro presnovki delujejo protibakterijsko, vendar je njihova učinkovitost manjša od učinkovitosti ciprofloksacina.
Ciprofloksacin je srednje močan zaviralec izoencimskega sistema CYP450 1A2.
Izločanje
Ciprofloksacin se izloča večinoma nespremenjen skozi ledvice, preostanek pa z blatom.
| Izločanje ciprofloksacina (% odmerka) | ||
| Intravenska uporaba | ||
| Seč | Blato | |
| ciprofloksacin | 61,5 | 15,2 |
| presnovki (M1-M4) | 9,5 | 2,6 |
Ledvični očistek je 180 do 300 ml/kg/h, celotni telesni očistek pa 480 do 600 ml/kg/h. Ciprofloksacin se izloča z glomerulno filtracijo in tubulno sekrecijo. Hude okvare ledvic zvečajo razpolovni čas ciprofloksacina do 12 ur.
Neledvični očistek ciprofloksacina je v glavnem posledica njegovega aktivnega izločanja skozi črevesje in presnove. Z žolčem se izloči 1 % odmerka. Koncentracija ciprofloksacina v žolču je velika.
Pediatrična populacija
Podatki o farmakokinetiki pri otrocih, so zelo omejeni.
V študijah pri otrocih Cmax in AUC nista bili odvisni od starosti (nad prvim letom starosti). Pri
večkratnem odmerjanju (10 mg/kg trikrat dnevno) niso opazili značilnega povečanja Cmax in AUC.
Pri desetih otrocih s hudo sepso, mlajših od enega leta, je bila po 60-minutnem intravenskem infundiranju odmerka 10 mg/kg, Cmax 6,1 mg/l (med 4,6 in 8,3 mg/l); pri otrocih v starosti od 1 do 5 let je bila Cmax 7,2 mg/l (med 4,7 in 11,8 mg/l).
Vrednosti AUC so bile 17,4 mg*h/l (med 11,8 in 32,0 mg*/l) oz. 16,5 mg*/l (med 11,0 in 23,8 mg*/l) glede na starostno skupino.
Te vrednosti so v mejah vrednosti o katerih so poročali pri uporabi terapevtskih odmerkov pri odraslih. Na podlagi analize farmakokinetike pri pediatričnih bolnikih z različnimi okužbami, je pričakovana povprečna razpolovna doba 4 do 5 ur, biološka uporabnost peroralne suspenzije pa med 50 in 80 %.
