Mofetilmikofenolat Lek 500 mg filmsko obložene tablete

Zdravilo Mofetilmikofenolat Lek je indicirano skupaj s ciklosporinom in kortikosteroidi za preprečevanje akutnih zavrnitvenih reakcij pri bolnikih, ki so prejeli alogeni ledvični, srčni ali jetrni presadek.

Zdravljenje z zdravilom Mofetilmikofenolat Lek mora vpeljati in voditi ustrezno usposobljen specialist za presaditve.

Uporaba pri presaditvi ledvic:

Odrasli: peroralno dajanje zdravila Mofetilmikofenolat Lek je treba uvesti v 72 urah po presaditvi. Priporočeni odmerek pri bolnikih z ledvičnim presadkom je 1 g dvakrat na dan (dnevni odmerek 2 g).

Otroci in mladostniki (stari od 2 do 18 let): priporočeni odmerek mofetilmikofenolata je 600 mg/m², peroralno dvakrat na dan (do največ 2 g na dan). Zdravilo Mofetilmikofenolat Lek lahko predpišemo samo bolnikom, katerih telesna površina je večja od 1,5 m², v odmerku 1 g dvakrat na dan (dnevni odmerek 2 g). V tej starostni skupini se v primerjavi z odraslimi bolniki nekateri neželeni učinki pojavljajo pogosteje (glejte poglavje 4.8), zato bo morda treba začasno zmanjšati odmerek ali prekiniti zdravljenje. Pri tem je treba upoštevati ustrezne klinične dejavnike vključno z resnostjo neželenega učinka.

Otroci (mlajši od dveh let): o varnosti in učinkovitosti pri otrocih, mlajših od dveh let, je na voljo premalo podatkov. Ti so nezadostni za pripravo navodila o priporočenem odmerjanju, zato uporaba zdravila v tej starostni skupini ni priporočljiva.

Uporaba pri presaditvi srca:

Odrasli: peroralno dajanje mofetilmikofenolata je treba uvesti v 5 dneh po presaditvi. Priporočeni odmerek pri bolnikih s srčnim presadkom je 1,5 g dvakrat na dan (dnevni odmerek 3 g).

Otroci: za otroke s srčnim presadkom podatkov ni.

Uporaba pri presaditvi jeter:

Odrasli: prve 4 dni po presaditvi jeter je treba dajati mofetilmikofenolat intravensko, peroralno obliko zdravila Mofetilmikofenolat Lek pa se uvede takoj, ko jo bolnik lahko prenaša. Priporočeni peroralni odmerek pri bolnikih z jetrnim presadkom je 1,5 g dvakrat na dan (dnevni odmerek 3 g).

Otroci: za otroke in mladostnike z jetrnim presadkom podatkov ni.

Uporaba pri starejših bolnikih (starih 65 let ali več): priporočeni odmerek za starejše bolnike je 1 g dvakrat na dan za bolnike z ledvičnim presadkom in 1,5 g dvakrat na dan za bolnike s srčnim ali jetrnim presadkom.

Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro: pri bolnikih s hudo kronično ledvično okvaro (glomerulna filtracija < 25 ml/min/1,73 m2) izven obdobja neposredno po presaditvi ne dajemo odmerkov, večjih od 1 g dvakrat na dan. Te bolnike je treba še posebej skrbno nadzorovati.

Bolnikom, pri katerih se je po operaciji primerno ledvično delovanje presadka vzpostavilo z zakasnitvijo, prilagajanje odmerkov ni potrebno (glejte poglavje 5.2). Za bolnike s srčnim ali jetrnim presadkom in hudo ledvično okvaro podatkov ni.

Uporaba pri bolnikih s hudo jetrno okvaro: bolnikom z ledvičnim presadkom in hudo boleznijo jetrnega parenhima ni treba prilagajati odmerkov. Za bolnike s srčnim presadkom in hudo boleznijo jetrnega parenhima podatkov ni.

Zdravljenje med zavrnitveno reakcijo: aktiven presnovek mofetilmikofenolata je mikofenolna kislina (MPA - mycophenolic acid). Zavrnitev ledvičnega presadka ne spremeni farmakokinetike mikofenolne kisline; zmanjšanje odmerkov ali prekinitev zdravljenja z zdravilom Mofetilmikofenolat Lek 500 mg filmsko obložene tablete. Pri zavrnitvi srčnega presadka prilagajanje odmerkov zdravila Mofetilmikofenolat Lek ni potrebno. Podatkov o farmakokinetiki pri zavrnitvi jetrnega presadka ni.

Poročajo o preobčutljivostnih reakcijah za mofetilmikofenolat (glejte poglavje 4.8). Zdravilo Mofetilmikofenolat Lek je kontraindicirano pri bolnikih, ki so preobčutljivi za mofetilmikofenolat ali mikofenolno kislino ali na katerokoli pomožno snov navedeno v poglavju 6.1.

Zdravilo Mofetilmikofenolat Lek je kontraindicirano pri ženskah, ki dojijo (glejte poglavje 4.6).

Za informacijo o uporabi med nosečnostjo in zahtevah glede kontracepcije glejte poglavje 4.6.

Bolniki, ki prejemajo kombinacije imunosupresivnih zdravil, vključno z mofetilmikofenolatom, so izpostavljeni povečanem tveganju za nastanek limfomov in

drugih malignih sprememb, zlasti kožnih (glejte poglavje 4.8). Zdi se, da je tveganje bolj odvisno od intenzivnosti in trajanja imunosupresije kot od uporabe določene učinkovine. Splošen nasvet za zmanjšanje tveganja za nastanek kožnega raka je, da se bolniki ne izpostavljajo soncu in UV-svetlobi brez uporabe zaščitne obleke in kreme za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem.

Bolnikom, ki prejemajo mofetilmikofenolat, je treba naročiti, da morajo takoj poročati o kakršnemkoli znaku okužbe, nepričakovani modrici, krvavitvi ali drugih znakih depresije kostnega mozga.

Pri bolnikih, ki se zdravijo z imunosupresivnimi zdravili, vključno z mofetilmikofenolatom, je povečana nevarnost za pojav oportunističnih okužb (bakterijskih, glivičnih, virusnih in protozojskih), za pojav okužb s smrtnim izidom in pojav sepse (glejte poglavje 4.8). Med oportunističnimi okužbami sta z virusom BK povezana nefropatija in z virusom JC povezana progresivna multifokalna levkoencefalopatija (PML). Ti okužbi sta pogosto povezani z veliko skupno imunosupresivno obremenitvijo in imata lahko za posledico resna ali usodna stanja, ki jih morajo zdravniki upoštevati pri diferencialni diagnozi pri bolnikih z zavrtim imunskim sistemom z vedno slabšim delovanjem ledvic ali nevrološkimi simptomi.

Bolnike, ki prejemajo mikofenolat, je treba skrbno nadzorovati zaradi nevtropenije, ki je lahko posledica jemanja mofetilmikofenolata, sočasno uporabljenih zdravil, virusnih okužb ali nekaterih kombinacij teh vzrokov. Med zdravljenjem z mofetilmikofenolatom moramo napraviti preiskave celotne krvne slike enkrat na teden prvi mesec, dvakrat mesečno v drugem in tretjem mesecu in nato enkrat mesečno v prvem letu. Če se pojavi nevtropenija (absolutno število nevtrofilcev < 1,3 x 10³/μl), moramo odmerke mofetilmikofenolata zmanjšati ali zdravljenje prekiniti.

Poročali so o primerih čiste aplazije rdečih krvnih celic (PRCA) pri bolnikih, ki so se zdravili z mofetilmikofenolatom v kombinaciji z drugimi imunosupresivi. Mehanizem za pojav PRCA, ki jo povzroči mofetilmikofenolat, je neznan. Do odprave PRCA lahko pride ob zmanjšanju odmerka ali ob prenehanju zdravljenja z mofetilmikofenolatom. Spremembe v zdravljenju z mofetilmikofenolatom pri prejemnikih presadka je mogoče uvesti le pod ustreznim nadzorom, da bi tako zmanjšali nevarnost zavrnitve presadka (glejte poglavje 4.8).

Bolnike, ki prejemajo mikofenolat, moramo opozoriti, da so lahko cepljenja manj učinkovita, uporabi živih cepiv pa se morajo izogibati (glejte poglavje 4.5). Cepljenje proti gripi je lahko koristno. Predpisovalci se morajo ravnati po nacionalnih smernicah za cepljenje proti gripi.

Opazili so povezavo mofetilmikofenolata s povečano incidenco neželenih dogodkov v prebavilih, vključno z redkimi primeri razjed v prebavnem traktu, krvavitvami in perforacijami črevesa. Bolnikom s hujšimi boleznimi prebavil v aktivnih fazah zato dajemo mofetilmikofenolat zelo previdno.

Mofetilmikofenolat je zaviralec inozin-monofosfat-dehidrogenaze (IMPDH). Teoretično mofetilmikofenolata ne smemo dajati bolnikom z redkim dednim pomanjkanjem hipoksantin-gvaninfosforibozil-transferaze (HGPRT), kot sta Lesch-Nyhlanov in Kelley-Seegmillerjev sindrom.

Ne priporočamo sočasnega dajanja mofetilmikofenolata in azatioprina, ker kombiniranega jemanja teh zdravil niso preučevali.

Ker holestiramin pomembno zmanjša AUC MPA, dajemo mofetilmikofenolat previdno bolnikom, ki sočasno jemljejo druga zdravila, ki vplivajo na enterohepatični obtok zaradi možnosti zmanjšanja učinkovitosti mofetilmikofenolata.

Razmerja med tveganjem in koristjo mofetilmikofenolata v kombinaciji s takrolimusom še niso bila ugotovljena (glejte tudi poglavje 4.5).

Študije medsebojnih delovanj so bile opravljene samo pri odraslih.

Aciklovir: V primerjavi z dajanjem aciklovira samega so pri sočasni uporabi mofetilmikofenolata in aciklovira opazili večje koncentracije aciklovira v plazmi. Spremembe v farmakokinetiki MPAG (fenolni glukuronid mikofenolne kisline) - (koncentracija MPAG se je povečala za 8 %) so bile zelo majhne in jih ni mogoče obravnavati kot klinično pomembne. Ker so koncentracije MPAG v plazmi povečane pri zmanjšanem delovanju ledvic, prav tako pa tudi koncentracije aciklovira, pri mofetilmikofenolatu in acikloviru oziroma njunih predzdravilih, npr. valacikloviru, obstaja možnost, da tekmujejo za tubularno sekrecijo, zaradi česar lahko pride do nadaljnjega povečevanja koncentracij obeh snovi.

Antacidi in zaviralci protonske črpalke: pri sočasni uporabi mofetilmikofenolata in antacidov, kot so magnezijevi ali aluminijevi hidroksidi, in zaviralcev protonske črpalke, vključno z lansoprazolom in pantoprazolom, so opazili zmanjšanje izpostavljenosti mikofenolni kislini. Pri primerjavi pogostnosti akutne zavrnitve presadka in pogostnosti izgube presadka pri bolnikih, ki so se zdravili z mofetilmikofenolatom in so hkrati prejemali zaviralce protonske črpalke ter pri bolnikih, ki so se zdravili z mofetilmikofenolatom, vendar hkrati niso prejemali zaviralcev protonske črpalke, niso opazili pomembnejših razlik. Ti podatki podpirajo ekstrapolacijo te ugotovitve na vse antacide, saj je bilo zmanjšanje izpostavljenosti v primerih, ko je bil mofetilmikofenolat uporabljen sočasno z magnezijevimi in aluminijevimi hidroksidi, bistveno manjše kot takrat, ko je bil mofetilmikofenolat uporabljen sočasno z zaviralci protonske črpalke.

Holestiramin: Dajanje 1,5 g mofetilmikofenolata (enkratni odmerek) zdravim prostovoljcem, ki so pred tem prejeli 4 g holestiramina trikrat na dan 4 dni, povzroči 40 % zmanjšanje AUC mikofenolne kisline (glejte poglavje 4.4 in poglavje 5.2). Pri sočasni uporabi holestiramina in mikofenolata je potrebna previdnost, saj je lahko učinkovitost mikofenolata zmanjšana.

Zdravila, ki vplivajo na enterohepatični obtok: Pri uporabi zdravil, ki vplivajo na enterohepatični obtok, je potrebna previdnost, saj lahko zmanjšajo učinkovitost mofetilmikofenolata.

Ciklosporin A: Mofetilmikofenolat ne vpliva na farmakokinetiko ciklosporina A. Če pa sočasno zdravljenje s ciklosporinom prekinemo, lahko pričakujemo povečanje AUC mikofenolne kisline za približno 30 %.

Ganciklovir: Na podlagi rezultatov študije enkratnega odmerjanja priporočenih odmerkov peroralne oblike mofetilmikofenolata in intravenske oblike ganciklovirja in znanih učinkov ledvične okvare na farmakokinetiko mofetilmikofenolata (glejte poglavje 4.2) in ganciklovirja, je pričakovati, da bo sočasno dajanje obeh učinkovin (ki tekmujeta v mehanizmih renalne tubularne sekrecije), povzročilo povečanje koncentracij MPAG in ganciklovirja. Znatnih sprememb v farmakokinetiki mikofenolne kisline ni pričakovati, zato prilagajanje odmerkov mofetilmikofenolata ni potrebno. Bolnike z ledvično okvaro, ki sočasno dobivajo mofetilmikofenolat in ganciklovir oziroma njegova predzdravila, npr. valganciklovir, je treba skrbno nadzorovati in upoštevati priporočila za odmerjanje ganciklovirja.

Peroralni kontraceptivi: Sočasno jemanje mikofenolata ni vplivalo na farmakokinetiko in farmakodinamiko peroralnih kontraceptivov (glejte tudi poglavje 5.2).

Rifampicin: Pri bolnikih, ki niso obenem jemali tudi ciklosporina, je sočasno zdravljenje z mofetilmikofenolatom in rifampicinom povzročilo zmanjšanje izpostavljenosti mikofenolni kislini (MPA) (AUC ^0-12h) za 18 % do 70 %. Priporočljivo je spremljanje ravni izpostavljenosti mikofenolni kislini in ustrezno prilagoditi odmerke mofetilmikofenolata, da bi vzdrževali klinično učinkovitost, kadar se sočasno daje rifampicin.

Sirolimus: Pri bolnikih s presajeno ledvico, je sočasno dajanje mofetilmikofenolata in ciklosporina A (CsA) povzročilo za 30 do 50 % zmanjšanje izpostavljenosti mikofenolni kislini v primerjavi z bolniki, ki so prejemali kombinacijo sirolimusa in podobnih odmerkov mofetilmikofenolata (glejte tudi poglavje 4.4).

Sevelamer: Pri sočasnem dajanju mofetilmikofenolat in sevelamera so opazili zmanjšanje vrednosti C^maks mikofenolne kisline za 30 % in vrednosti AUC^0-12 mikofenolne kisline za 25 brez vsakršnih kliničnih posledic (npr. zavrnitve presadka). Vendar pa je priporočljivo, da se mofetilmikofenolat daje najmanj eno uro pred oziroma tri ure po zaužitju sevelamera, da bi na ta način kolikor je le mogoče zmanjšali vpliv na absorbcijo mikofenolne kisline (MPA). Nobenih podatkov ni o uporabi mofetilmikofenolata skupaj z drugimi snovmi, ki vežejo fosfate, razen za sevelamer.

Trimetoprim/sulfametoksazol: Vplivov na biološko uporabnost mikofenolne kisline niso opazili.

Norfloksacin in metronidazol: Pri dajanju mofetilmikofenolata skupaj z norfloksacinom ali metronidazolom zdravim prostovoljcem pomembnega medsebojnega delovanja niso opazili. Kombinacija norfloksacina in metronidazola pa je zmanjšala izpostavljenost MPA za približno 30 % po enkratnem odmerku mofetilmikofenolata.

Ciprofloksacin in amoksicilin s klavulansko kislino: Pri bolnikih s presajeno ledvico so v dneh, ki so neposredno sledili začetku zdravljenja s peroralnim ciprofloksacinom ali amoksicilinom s klavulansko kislino, poročali o zmanjšanju najnižje koncentracije mikofenolne kisline pred naslednjim odmerkom zdravila za približno 50 %. Ta učinek je pojemal z nadaljnjo uporabo antibiotikov in prenehal v nekaj dneh po njihovi ukinitvi.

Spremembe koncentracije pred naslednjim odmerkom morda niso natančen pokazatelj

sprememb v celokupni izpostavljenosti mikofenolni kislini. Zato v odsotnosti kliničnih znakov slabega delovanja presadka odmerka mofetilmikofenolata običajno ni treba spreminjati. Vendar pa je med jemanjem te kombinacije zdravil in kratek čas po prenehanju jemanja antibiotikov potreben skrben kliničen nadzor.

Takrolimus: Pri bolnikih s presajenimi jetri, pri katerih so uvedli mofetilmikofenolat in takrolimus, se AUC in C^max mikofenolne kisline, aktivnega presnovka mofetilmikofenolata zaradi sočasnega dajanja takrolimusa nista znatno spremenila. Nasprotno so ugotovili približno 20% povečanje vrednosti AUC takrolimusa kadar so pri bolnikih, ki so prejemali takrolimus, predpisali večkratne odmerke mofetilmikofenolata (1,5 g dvakrat dnevno).

Vendar pa se pri bolnikih s presajenimi ledvicami koncentracija takrolimusa ob sočasnem jemanju mofetilmikofenolata ni spremenila (glej poglavje 4.4).

Druge interakcije: Sočasno jemanje probenecida in mofetilmikofenolata je pri opicah povzročilo povečanje AUC mikofenolglukuronida v plazmi za trikrat. Tako lahko druge učinkovine, za katere je znano, da se izločajo s tubularno sekrecijo, tekmujejo z mikofenolglukuronidom in tako povečajo plazemske koncentracije mikofenolglukuronida ali drugih učinkovin, podvrženih tubularni sekreciji.

Živa cepiva: Živih cepiv se ne sme dajati bolnikom z oslabljenim imunskim odzivom. Tudi odziv protiteles na druga cepiva je lahko zmanjšan (glejte tudi poglavje 4.4).

Priporočamo, da zdravljenja z mofetilmikofenolatom ne uvedete, dokler ne izključite nosečnosti. Med zdravljenjem ter najmanj šest tednov po končani terapiji z mofetilmikofenolatom morajo bolnice uporabljati učinkovito kontracepcijo (glejte poglavje 4.5). Bolnicam svetujemo, naj v primeru zanositve takoj obvestijo svojega zdravnika.

Uporaba mofetilmikofenolata med nosečnostjo ni priporočljiva, omejena je za primere, ko ustreznega nadomestnega zdravljenja ni na voljo. Mofetilmikofenolat dajemo nosečnicam le v primeru, kadar pričakovana korist za mater odtehta tveganje za plod. Na voljo so omejeni podatki o uporabi mofetilmikofenolata pri nosečnicah. Pri otrocih bolnic, ki so se v času nosečnosti zdravile z mofetilmikofenolatom v kombinaciji z drugimi imunosupresivi, so poročali o kongenitalnih malformacijah, vključno z malformacijo ušesa, to je nenormalno oblikovanim ali manjkajočim zunanjim/srednjim ušesom. Poročali so o primerih spontanih splavov pri bolnicah, ki so bile izpostavljene mofetilmikofenolatu.

Študije na živalih so pokazale reproduktivno toksičnost (glejte poglavje 5.3).

Študije na podganah so pokazale, da se mofetilmikofenolat izloča v mleko doječih podgan. Ni znano, ali se ta učinkovina v materino mleko izloča tudi pri ljudeh. Zaradi možnih resnih škodljivih vplivov mofetilmikofenolata na dojenčke, je mofetilmikofenolat pri doječih materah kontraindiciran (glejte poglavje 4.3).

Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli. Farmakodinamični profil in neželeni učinki, o katerih so poročali, kažejo na to, da vpliv ni verjeten.

Sledeče neželene učinke so opazili pri kliničnih preskušanjih:

Glavni neželeni učinki povezani z jemanjem mofetilmikofenolata v kombinaciji s ciklosporinom in kortikosteroidi vključujejo drisko, levkopenijo, sepso in bruhanje, opisali pa so tudi višjo incidenco določenih tipov okužb (glejte poglavje 4.4).

Malignosti:

Pri bolnikih, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje s kombinacijami zdravil, vključno z mofetilmikofenolatom, obstaja povečano tveganje za nastanek limfomov in drugih malignih sprememb, zlasti kožnih (glejte poglavje 4.4). Limfoproliferativne bolezni ali limfomi so se pojavili pri 0,6 % bolnikov, ki so dobivali mofetilmikofenolat (2 g ali 3 g dnevno) skupaj z drugimi imunosupresivi v nadzorovanih kliničnih preskušanjih pri bolnikih z ledvičnim (podatki za 2 g), srčnim ali jetrnim presadkom, ki so trajala vsaj eno leto. Pri 3,6 % bolnikov so opazili nemelanomski kožni rak, druge vrste malignosti pa so se pojavile pri 1,1 % bolnikov. Triletni podatki o varnosti pri bolnikih z ledvičnim in srčnim presadkom ne kažejo nobenih nepričakovanih sprememb v incidenci malignosti v primerjavi z

enoletnimi podatki. Bolnikom z jetrnim presadkom so sledili vsaj 1 leto, vendar pa manj kot 3 leta.

Oportunistične okužbe:

Pri vseh bolnikih s presadki je povečana nevarnost oportunističnih okužb, nevarnost narašča z zvečano stopnjo imunosupresije (glejte poglavje 4.4). Najpogostejše oportunistične okužbe pri bolnikih z ledvičnim (podatki za 2 g), srčnim ali jetrnim presadkom, ki so v nadzorovanih kliničnih preskušanjih prejemali mofetilmikofenolat (2 g ali 3 g na dan) z drugimi imunosupresivi vsaj eno leto, so bile mukokutane okužbe s kandido, sindrom CMV/viremija in okužbe z virusom herpesa simpleksa.

Delež bolnikov s sindromom CMV/viremijo je znašal 13,5 %.

Otroci in mladostniki (stari od 2 do 18 let):

Vrsta in pogostnost neželenih učinkov v klinični študiji, ki je zajela 92 otrok in mladostnikov, starih od 2 do 18 let, ki so prejemali 600 mg/m² mofetilmikofenolata peroralno dvakrat na dan, sta bila podobna neželenim učinkom, opaženim pri odraslih bolnikih, ki so prejemali 1 g mofetilmikofenolata dvakrat na dan. Naslednji neželeni učinki povezani z zdravljenjem pa so bili v primerjavi z odraslimi pogostejši pri otrocih in mladostnikih, zlasti pri otrocih, mlajših od 6 let: driska, sepsa, levkopenija, anemija in okužba.

Starejši bolniki (stari 65 let ali več):

V splošnem je lahko pri starejših bolnikih (starih 65 let ali več) zaradi imunosupresije nevarnost za neželene učinke povečana. Pri starejših bolnikih, ki prejemajo mofetilmikofenolat kot del kombinacije imunosupresivnega režima zdravljenja, je v primerjavi z mlajšimi tveganje za pojav določenih okužb (vključno s citomegalovirusno tkivno invazivno boleznijo), krvavitev v prebavilih in pljučnega edema lahko večje.

Drugi neželeni učinki:

Neželeni učinki, ki so verjetno ali morebiti povezani z mofetilmikofenolatom, in so o njih poročali pri 1/10 in pri 1/100 do < 1/10 bolnikov, ki so prejemali mofetilmikofenolat v nadzorovanih kliničnih preskušanjih bolnikov s presajeno ledvico (podatki za 2 g), srcem ali presajenimi jetri, so navedeni v razpredelnici spodaj.

Neželeni učinki, verjetno ali možno povezani z mofetilmikofenolatom, ki so se pojavili pri bolnikih zdravljenih z mofetilmikofenolatom v kombinaciji s ciklosporinom in kortikosteroidi pri kliničnih preskušanjih bolnikov z ledvičnim, srčnim ali jetrnim presadkom.

Neželeni učinki so znotraj organskih sistemov razvrščeni po pogostnosti v naslednje skupine:

Zelo pogosti (≥ 1/10) Pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)

Občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) Redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000)

Zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Opomba: V III. fazi študij preprečevanja zavrnitve presadka so zdravili 501 bolnika z ledvičnim presadkom (2 g mofetilmikofenolata na dan), 289 bolnikov s srčnim presadkom (3 g mofetilmikofenolata na dan) in 277 bolnikov z jetrnim presadkom (2 g i.v./3 g peroralne oblike mofetilmikofenolata na dan).

Neželeni učinki, opaženi med trženjem zdravila:

Neželeni učinki, ki so se pojavili med trženjem mofetilmikofenolata, so podobni neželenim učinkom v nadzorovanih raziskavah bolnikov z ledvičnim, srčnim in jetrnim presadkom.

Dodatni neželeni učinki, o katerih so poročali v postmarketinškem obdobju, so opisani spodaj. V oklepajih je navedena njihova pogostnost, če je znana.

Prebavila: hiperplazija dlesni ( 1/100 do < 1/10),kolitis vključno s kolitisom, ki ga povzroča citomegalovirus (≥ 1/100 do < 1/10),

pankreatitis (≥ 1/100 do < 1/10) in atrofija črevesnih resic.

Neželeni učinki, povezani z imunosupresijo: resne življenjsko nevarne okužbe, vključno z meningitisom, endokarditisom, tuberkulozo in atipično mikobakterijsko okužbo. Pri bolnikih, ki so se zdravili z immunosupresivi, vključno z mofetilmikofenolatom, so poročali o primerih z virusom BK povezane nefropatije, kot tudi z virusom JC povezane progresivne multifokalne levkoencefalopatije (PML).

Poročali so tudi o agranulocitozi (≥ 1/1.000 do ≤ 1/100) in nevtropeniji, zato je priporočljivo bolnike, ki jemljejo mofetilmikofenolat, redno spremljati (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih, ki so se zdravili z mofetilmikofenolatom, so poročali o primerih aplastične anemije in depresije kostnega mozga, nekateri od teh so bili smrtni.

Bolezni krvi in limfatičnega sistema:

Poročali so o primerih čiste aplazije rdečih krvnih celic (PRCA) pri bolnikih, ki so se zdravili z mofetilmikofenolatom (glejte poglavje 4.4).

Pri bolnikih, ki so se zdravili z mofetilmikofenolatom, so opažali posamezne primere nenormalne morfologije nevtrofilcev, vključno s pridobljeno Pelger-Huëtovo nepravilnostjo jedra granulocitov. Te spremembe niso povezane s slabšim delovanjem nevtrofilcev. Te spremembe lahko pri preiskavah krvi nakazujejo ‘premik v levo’ pri zorenju nevtrofilcev, kar se lahko pri imunosupresiranih bolnikih, kot so tisti, ki prejemajo mofetilmikofenolat, napačno razlaga kot znak okužbe.

Preobčutljivost:

Poročali so o primerih preobčutljivostne reakcije, vključno z angionevrotičnim edemom in anafilatično reakcijo.

Kongenitalne okvare: glejte poglavje 4.6.

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora:

Poročali so o posameznih primerih intersticijske pljučne bolezni in pljučne fibroze pri bolnikih, ki so prejemali mofetilmikofenolat skupaj z drugimi imunosupresivi; nekateri od teh primerov so bili smrtni.

O primerih prevelikega odmerjanja mofetilmikofenolata so poročali v kliničnih preskušanjih in med trženjem zdravila. Pri veliko teh primerov o neželenih dogodkih niso poročali. Pri tistih primerih prevelikega odmerjanja, kjer so poročali o neželenih dogodkih, pa so ti sovpadali z znanim varnostnim profilom zdravila.

Pričakuje se, da bi preveliko odmerjanje mofetilmikofenolata lahko povzročilo čezmerno supresijo imunskega sistema in povečalo dovzetnost za okužbe in supresijo kostnega mozga (glejte poglavje 4.4). Če se pojavi nevtropenija, je treba odmerjanje mofetilmikofenolata prekiniti ali odmerek zmanjšati (glejte poglavje 4.4).

Ni pričakovati, da bi s hemodializo odstranili klinično pomembne količine mikofenolne kisline ali mikofenolglukuronida. Adsorbenti žolčnih kislin, kot je holestiramin, lahko odstranijo mikofenolno kislino z zmanjšanjem enterohepatičnega ponovnega obtoka zdravila.