Zdravljenje napredovale thrombangiitis obliterans (Buergerjeve bolezni) s kritično ishemijo okončine v primerih, ko revaskularizacija ni indicirana.

Le v izjemnih primerih, o katerih odloča zdravniški konzilij, se zdravilo lahko uporablja za zdravljenje napredovale periferne arterijske okluzijske bolezni (grozeče gangrene) tedaj, ko revaskularizacijski posegi niso možni.

Zdravljenje bolnikov z Raynaudovim fenomenom, ki bolnika hudo prizadene, in se ne odziva na druge oblike zdravljenja.

Zdravilo Ilomedin 20 mikrogramov/ml koncentrat za raztopino za infundiranje (Ilomedin) se sme

uporabljati samo pod strogim nadzorom v bolnišnicah ali zdravstvenih ustanovah z ustrezno opremo.

Pri ženskah je treba pred začetkom zdravljenja izključiti nosečnost.

Zdravilo Ilomedin se sme uporabiti samo po redčenju (glejte poglavje 6.6 »Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom«) kot 6-urna intravenska infuzija v periferno veno ali centralni venski kateter. Odmerek je treba prilagoditi glede na to kako posameznik zdravilo prenaša, v odmerku od 0,5 do 2 ng iloprosta/kg telesne mase/minuto.

Za zagotovitev sterilnosti je treba vsak dan pripraviti svežo raztopino za infundiranje. Vsebino ampule in raztopino za redčenje je treba dobro premešati.

Na začetku infundiranja in po vsakem povečanju odmerka je treba izmeriti krvni tlak in frekvenco srčnega utripa.

V prvih 2 do 3 dneh je treba ugotoviti odmerek, ki ga posameznik prenaša. Zdravljenje je treba začeti s hitrostjo infundiranja 0,5 ng/kg/min, 30 minut. Odmerek se povečuje po 0,5 ng/kg/min na približno

30 minut do največ 2 ng/kg/min. Natančno hitrost infundiranja je treba izračunati glede na telesno maso, da je dosežen odmerek infuzije v območju od 0,5 do 2 ng/kg/min (glejte spodnji preglednici - uporaba infuzijske črpalke oz. uporaba perfuzorja z brizgo).

Glede na pojav neželenih učinkov kot so glavobol in navzea ali neželeno znižanje krvnega tlaka, je treba hitrost infundiranja zmanjšati, dokler se ne najde odmerka, ki ga bolnik prenaša. Če so neželeni učinki hudi, je treba infundiranje prekiniti. Zdravljenje je nato treba nadaljevati – ponavadi 4 tedne – z odmerkom, za katerega se je v prvih 2 do 3 dneh izkazalo, da ga bolnik prenaša.

Odvisno od načina infundiranja sta v eni ampuli dve različni razredčenji. Eno od njiju je desekrat manj koncentrirano kot drugo (0,2 mikrograma/ml oziroma 2 mikrograma/ml) in se ga sme aplicirati le z infuzijsko črpalko (npr. Infusomat^®); raztopino z večjo koncentracijo pa s perfuzorjem z brizgo (npr. Perfusor^®); za navodila glede priprave in ravnanja z zdravilom glejte poglavje 6.6.

Hitrost infundiranja (ml/uro) za različne odmerke pri uporabi z infuzijsko črpalko

Za uporabo pripravljeno infuzijsko raztopino se praviloma infundira intravensko z infuzijsko črpalko

(npr. Infusomat^®). Za navodila glede redčenja zdravila za uporabo z infuzijsko črpalko glejte poglavje

6.6 Navodila za pripravo in ravnanje z zdravilom.

Pri uporabi zdravila Ilomedin v koncentraciji 0,2 mikrograma/ml je treba potrebno hitrost infundiranja določiti po opisani shemi, da se doseže odmerek v območju od 0,5 do 2 ng/kg/min.

Naslednjo preglednico lahko uporabite za izračun hitrosti infundiranja glede na bolnikovo telesno maso in odmerek, ki ga je treba infundirati. Glede na bolnikovo dejansko telesno maso se izbere hitrost infundiranja, ki ustreza želenemu odmerku v ng/kg/min.

Hitrost infundiranja (ml/uro) za različne odmerke pri uporabi s perfuzorjem z brizgo

Uporabiti je mogoče tudi perfuzor s 50-ml injekcijsko brizgo (npr. Perfusor^®). Za navodila glede redčenja zdravila za uporabo s perfuzorjem z brizgo glejte poglavje 6.6 »Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom«.

Pri uporabi zdravila Ilomedin v koncentraciji 2 mikrograma/ml je treba potrebno hitrost infundiranja določiti po opisani shemi, da se doseže odmerek v območju od 0,5 do 2 ng/kg/min.

Naslednjo preglednico lahko uporabite za izračun hitrosti infundiranja glede na bolnikovo telesno maso in odmerek, ki ga je treba infundirati. Glede na bolnikovo dejansko telesno maso se izbere hitrost infundiranja, ki ustreza želenemu odmerku v ng/kg/min.

Zdravljenje traja do 4 tedne. Za večtedensko izboljšanje pri Raynaudovem fenomenu pogosto zadošča krajše zdravljenje (3 do 5 dni).

Neprekinjeno večdnevno infundiranje ni priporočljivo zaradi možnega pojava tahifilaksije trombocitov in možne povečane agregacije trombocitov (hiperagregabilnost) na koncu zdravljenja, čeprav niso poročali o kliničnih zapletih, ki bi bili povezani s temi pojavi.

• Bolniki z ledvično ali jetrno okvaro

  Upoštevati je treba, da je izločanje iloprosta zmanjšano pri bolnikih z ledvično okvaro, ki potrebujejo dializo, in pri bolnikih z jetrno cirozo. Pri teh bolnikih je treba odmerek zmanjšati (npr. na polovico priporočenega odmerka).

• preobčutljivost za učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

• nosečnost

• dojenje

• bolezni, pri katerih bi učinki zdravila Ilomedin na trombocite lahko povečali tveganje za

  krvavitve (npr. aktivne peptične razjede, poškodbe, intrakranialna krvavitev)

• huda koronarna bolezen srca ali nestabilna angina pektoris

• miokardni infarkt v zadnjih šestih mesecih

• akutno ali kronično kongestivno srčno popuščanje (NYHA II–IV)

• hude aritmije

• sum na pljučno kongestijo

Pri bolnikih, ki nujno potrebujejo amputacijo (npr. pri vlažni gangreni), se ne sme odlašati z operacijo. Bolnikom je treba strogo odsvetovati kajenje.

Izločanje iloprosta je zmanjšano pri bolnikih z motenim delovanjem jeter in bolnikih z ledvično

okvaro, ki potrebujejo dializo (glejte poglavji 5.2).

Pri bolnikih z nizkim krvnim tlakom je treba preprečiti dodatno znižanje krvnega tlaka. Bolnike s

pomembno boleznijo srca je treba skrbno nadzorovati.

Pri bolnikih, ki po aplikaciji zdravila vstanejo (iz ležečega v pokončni položaj), se lahko pojavi

ortostatska hipotenzija.

Pri bolnikih, ki so v zadnjih 3 mesecih doživeli cerebrovaskularen dogodek (npr. tranzitorno ishemično atako, možgansko kap), je treba natančno pretehtati koristi in tveganja (glejte tudi poglavje 4.3; tveganje za krvavitve, npr. intrakranialna krvavitev).

Infundiranje nerazredčenega zdravila Ilomedin ob žilo lahko povzroči lokalne spremembe na mestu

injiciranja.

Zdravilo Ilomedin se ne sme zužiti in ne sme priti v stik s sluznicami. Če pride iloprost v stik s kožo, lahko povzroči dolgotrajen vendar neboleč eritem. Da bi preprečili stik iloprosta s kožo, je treba uporabiti ustrezne previdnostne ukrepe. V primeru stika s kožo je treba prizadeti predel takoj sprati z veliko količino vode ali fiziološke raztopine.

Pediatrična populacija

Trenutno so na voljo le posamezna poročila o uporabi zdravila Ilomedin pri otrocih in mladostnikih. Informacije o pomožnih snoveh

Zdravilo vsebuje etanol

To zdravilo vsebuje 1,62 mg alkohola (etanola) v enem mililitru. Količina v 1 ml zdravila ustreza 0,04 ml piva oziroma 0,02 ml vina. Majhna količina alkohola v zdravilu ne bo imela nobenih opaznih učinkov.

Zdravilo vsebuje natrij

To zdravilo vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija na 1 ml, kar v bistvu pomeni »brez natrija«.

Iloprost lahko poveča antihipertenzivno delovanje blokatorjev ß-receptorjev, kalcijevih antagonistov, vazodilatatorjev in ACE zaviralcev. Če se pojavi izrazita hipotenzija, je treba zmanjšati odmerek iloprosta.

Ker iloprost zavira delovanje trombocitov, lahko sočasna uporaba z antikoagulanti (npr. heparinom, kumarinskimi antikoagulanti) in drugimi zaviralci agregacije trombocitov (npr. acetilsalicilno kislino, nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, zaviralci fosfodiesteraze ter nitrovazodilatatorji, npr. molsidominom) poveča tveganje za krvavitve. Če pride do krvavitve, je treba z infundiranjem iloprosta prenehati.

Peroralna premedikacija z acetilsalicilno kislino v odmerkih do 300 mg na dan v obdobju 8 dni ni vplivala na farmakokinetiko iloprosta. V študiji na živalih so ugotovili, da lahko iloprost zmanjša plazemsko koncentracijo tPA v stanju dinamičnega ravnovesja. Izsledki študij pri ljudeh kažejo, da infuzije iloprosta pri bolnikih ne vplivajo na farmakokinetiko večkratnih peroralnih odmerkov digoksina in da iloprost ne vpliva na farmakokinetiko sočasno uporabljenega tPA.

V poskusih na živalih vazodilatacijski učinek iloprosta oslabi, če so živali predhodno zdravljene z glukokortikoidi; zaviralni učinek na agregacijo trombocitov se ne spremeni. Pomen tega izsledka za uporabo pri ljudeh še ni znan.

Čeprav kliničnih študij niso izvedli, so študije in vitro, v katerih so proučevali zaviralne lastnosti iloprosta na delovanje encimov citokroma P450, pokazale, da zaradi iloprosta ni pričakovati pomembnejšega zaviralnega učinka preko encimskega sistema P450 na presnovo zdravil.

Zdravilo Ilomedin se ne sme uporabljati pri nosečnicah in doječih ženskah (glejte poglavje 4.3). Nosečnost

Podatkov o uporabi zdravila Ilomedin pri nosečnicah je malo. Predklinične študije so pokazale

fetotoksičnost pri podganah, ne pa pri kuncih in opicah (glejte poglavje 5.3).

Ker potencialno tveganje uporabe zdravila Ilomedin med nosečnostjo ni znano, morajo ženske v rodni dobi med zdravljenjem uporabljati učinkovito kontracepcijo.

Dojenje

Ni znano, ali iloprost prehaja v materino mleko. Ker pri podganah prehaja v mleko izredno majhna količina iloprosta, se tega zdravila ne sme uporabljati pri ženskah, ki dojijo.

Glede na neželene učinke, o katerih so poročali, lahko zdravilo Ilomedin vpliva na sposobnost vožnje

in upravljanja strojev (glejte poglavje 4.8).

Povzetek podatkov o varnosti zdravila

Povzetek podatkov o varnosti zdravila Ilomedin temelji na podatkih iz obdobja trženja zdravila in

zbranih podatkih iz kliničnih preskušanj.

Pogostnosti temeljijo na podatkih zbranih pri 3325 bolnikih, ki so dobivali iloprost bodisi v nadzorovanih ali nenadzorovanih kliničnih preskušanjih bodisi v programu sočutne rabe zdravila; predvsem pri starejših in multimorbidnih bolnikih s periferno arterijsko okluzivno boleznijo (PAOB) v njenem napredovalem III. in IV. stadiju in pri bolnikih s trombangiitis obliterans (TAO); za podrobnosti glejte preglednico 1.

Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje (> 10 %) poročali pri bolnikih, ki so v kliničnih preskušanjih prejemali iloprost, so glavobol, vročinski oblivi, navzea, bruhanje in hiperhidroza. Najpogosteje se pojavijo na začetku zdravljenja, ko se titrira odmerek za določitev odmerka, ki ga posamezni bolnik najbolje prenaša. Vendar vsi ti neželeni učinki po zmanjšanju odmerka ponavadi hitro izzvenijo.

Najbolj resni neželeni učinki pri bolnikih, ki prejemajo iloprost, so cerebrovaskularni dogodek, srčni infarkt, pljučna embolija, srčno popuščanje, konvulzije, hipotenzija, tahikardija, astma, angina pektoris, dispneja in pljučni edem.

Druga skupina neželenih učinkov je povezana z lokalnimi reakcijami na mestu infundiranja. Tako se npr. lahko pojavijo rdečina na mestu infundiranja in bolečina na mestu infundiranja, ali pa vazodilatacija v koži povzroči progast eritem nad veno, v katero je bilo aplicirano zdravilo.

Tabelarični pregled neželenih učinkov

Neželeni učinki, ki so jih opazili pri uporabi zdravila Ilomedin, so navedeni v spodnji preglednici. Razvrščeni so po organskih sistemih. Za opis določenega neželenega učinka, sinonima ali sorodnega stanja je naveden najustreznejši izraz po klasifikaciji MedDRA.

Neželeni učinki iz kliničnih preskušanj so razvrščeni po njihovi pogostnosti. Po pogostnosti so neželeni učinki opredeljeni kot sledi: zelo pogosti (> 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100) in redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000).

Preglednica 1: Neželeni učinki o katerih so poročali v kliničnih preskušanjih ali v obdobju trženja pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z zdravilom Ilomedin

* poročali so o življensko ogrožajočih ali/in smrtnih primerih

Iloprost lahko povzroči angino pektoris, predvsem pri bolnikih s koronarno srčno boleznijo.

Tveganje za krvavitve je povečano pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zaviralce agregacije

trombocitov, heparin ali kumarinske antikoagulante.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si