BELFORMIN 850 mg filmsko obložene tablete

Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, zlasti pri bolnikih s prekomerno telesno maso, kadar samo z dieto in telesno vadbo ni mogoče doseči zadostne urejenosti glikemije:

• pri odraslih lahko zdravilo Belformin uporabljate kot monoterapijo ali v kombinaciji z drugimi peroralnimi antidiabetičnimi zdravili ali insulinom,

• pri otrocih od starosti 10 let naprej in pri mladostnikih lahko zdravilo Belformin uporabljate kot monoterapijo ali v kombinaciji z insulinom.

  Pri odraslih bolnikih s prekomerno telesno maso in sladkorno boleznijo tipa 2, ki so bili zdravljeni z metforminom kot zdravilom prve izbire, potem ko se je dieta izkazala kot neuspešna, so opazili zmanjšanje pogostnosti zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo (glejte poglavje 5.1).

Odrasli

Monoterapija in kombinacija z drugimi peroralnimi antidiabetiki

Običajni začetni odmerek je 500 mg ali 850 mg metforminijevega klorida dvakrat ali trikrat na dan med obrokom ali po obroku. Na osnovi izmerjenih vrednosti glukoze v krvi je treba odmerek po 10 do 15 dneh prilagoditi. Postopno povečevanje odmerka lahko izboljša gastrointestinalno toleranco za zdravilo. Največji dnevni odmerek metforminijevega klorida je 3000 mg, v 3 deljenih odmerkih (trikrat po dve 500 mg tableti na dan).

Načrtovanje prehoda z drugega peroralnega antidiabetika

Prenehati je treba z jemanjem drugega zdravila in začeti z jemanjem običajnih začetnih odmerkov metforminijevega klorida (500 mg ali 850 mg metforminijevega klorida dvakrat ali trikrat na dan).

Kombinacija z insulinom

Da bi dosegli boljši nadzor ravni glukoze v krvi, lahko pri zdravljenju sočasno uporabljamo metformin in insulin. Običajni začetni odmerek metforminijevega klorida je 500 mg ali 850 mg dvakrat ali trikrat na dan, odmerjanje insulina pa prilagodimo glede na izmerjene vrednosti glukoze v krvi.

Starejši bolniki

Zaradi možnosti zmanjšanega delovanja ledvic pri starejših bolnikih moramo odmerjanje metformina prilagoditi glede na ledvično funkcijo. Redno je treba spremljati delovanje ledvic (glejte poglavje 4.4).

Otroci in mladostniki

Monoterapija in kombinacija z insulinom

Zdravilo Belformin se lahko uporablja pri otrocih od starosti 10 let naprej in mladostnikih.

Običajni začetni odmerek je 500 mg ali 850 mg metforminijevega klorida enkrat na dan, ki ga bolnik vzame med obrokom ali po obroku.

Po 10 do 15 dneh prilagodite odmerek na podlagi izmerjenih vrednosti glukoze v krvi. Postopno povečevanje odmerka lahko izboljša gastrointestinalno toleranco za zdravilo. Največji dnevni odmerek metforminijevega klorida je 2000 mg, v dveh ali treh deljenih odmerkih.

Način uporabe

Tablet se ne sme žvečiti.

• preobčutljivost za metformin ali katerokoli pomožno snov,

• diabetična ketoacidoza, diabetična predkoma,

• odpoved ledvic ali zmanjšano delovanje ledvic (očistek kreatinina< 1 ml/s oz. < 60 ml/min),

• akutna stanja, ki lahko vplivajo na delovanje ledvic, na primer: dehidracija, huda okužba, šok,

• akutna ali kronična bolezen, ki lahko povzroči tkivno hipoksijo, kot so: srčno popuščanje ali respiratorna odpoved, nedaven miokardni infarkt, šok,

• jeterna insuficienca, akutna zastrupitev z alkoholom, alkoholizem.

Laktacidoza

Laktacidoza je redek, vendar resen presnovni zaplet (visoka stopnja umrljivosti, če se zdravljenje ne začne takoj), do katerega lahko pride zaradi kopičenja metformina. O primerih laktacidoze kot posledice zdravljenja z metforminom so poročali predvsem pri sladkornih bolnikih s hudo odpovedjo ledvic. Pojavnost laktacidoze je mogoče in tudi potrebno zmanjšati s presojo drugih sočasnih dejavnikov tveganja, kot so slabo urejena sladkorna bolezni, ketoza, dalji post, prekomerno uživanje alkohola, jetrna insuficienca in katerokoli stanje, povezano s hipoksijo.

Diagnoza laktacidoze:

Na možnost pojava laktacidoze je treba pomisliti v primeru nespecifičnih znakov, na primer mišičnih krčev s prebavnimi motnjami, kot so bolečine v trebuhu in huda astenija. Temu lahko sledijo acidotična dispneja, bolečina v trebuhu, hipotermija in koma. Diagnostični laboratorijski izvidi so znižan pH krvi, koncentracije laktata v plazmi nad 5 mmol/l in povečana anionska vrzel in razmerje laktat/piruvat. Pri sumu na laktacidozo je treba zdravljenje z metforminom prekiniti in bolnika nemudoma hospitalizirati (glejte poglavje 4.9).

Delovanje ledvic

Metformin se izloča skozi ledvica, zato je treba očistek kreatinina (ta je lahko ocenjen iz serumske koncentracije kreatinina z uporabo Crockcroft-Gaultove formule) izmeriti pred začetkom zdravljenja in v rednih intervalih po uvedbi zdravljenja:

• vsaj enkrat na leto pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic,

• vsaj dvakrat do štirikrat na leto pri bolnikih, ki imajo vrednosti serumskega kreatinina na spodnji meji normalnih vrednosti in pri starejših bolnikih.

Pri starejših bolnikih je zmanjšano delovanje ledvic pogosto in asimptomatsko. Posebna previdnost je potrebna v primerih, ko lahko pride do poslabšanja delovanja ledvic, na primer pri uvajanju antihipertenzivne terapije ali terapije z diuretiki in na začetku zdravljenja z nesteroidnimi protivnetnimi zdravilom (NSAID).

Dajanje jodiranih kontrastnih sredstev

Intravaskularno dajanje jodiranih kontrastnih medijev pri radioloških preiskavah lahko vodi do odpovedi ledvic. To lahko povzroči kopičenje metformina in lahko vodi do laktacidoze. Metformin je treba ukiniti pred preiskavo ali na začetku preiskave. Ponovno se ga sme uvesti šele 48 ur po preiskavi in samo v primeru, da je bilo delovanje ledvic ponovno ocenjeno in ugotovljeno, da je normalno (glejte poglavje 4.5).

Kirurški posegi

Zdravljenje z metforminom je treba prekiniti 48 ur pred načrtovanim kirurškim posegom v splošni, spinalni ali periduralni anesteziji. Ponovno se ga lahko uvede šele 48 ur po kirurškem posegu ali ponovnem uživanju hrane skozi usta, in samo, če je delovanje ledvic ocenjeno kot normalno.

Otroci in mladostniki

Pred začetkom zdravljenja z metforminom je potrebno potrditi diagnozo sladkorne bolezni tipa 2. Nadzorovane klinične raziskave, ki so trajale eno leto, niso dokazale, da bi metformin vplival na rast in puberteto, vendar pa dolgoročni podatki o tovrstnem vplivu metformina niso na voljo. Zato je potrebno pri otrocih, ki se zdravijo z metforminom, še posebej skrbno spremljati učinek metformina na te parametre, še zlasti pri otrocih v obdobju pred puberteto.

Otroci med 10. in 12. letom starosti

V kontrolirane klinične raziskave pri otrocih in mladostnikih je bilo vključenih le 15 otrok, starih od 10 do 12 let. Čeprav se učinkovitost in varnost metformina pri otrocih te starostne skupine ni razlikovala od učinkovitosti in varnosti pri starejših otrocih, je treba otrokom med 10. in 12. letom starosti metformin predpisovati zelo previdno.

Drugi previdnostni ukrepi

Vsi bolniki morajo nadaljevati s prilagojeno prehrano, ki zagotavlja reden vnos ogljikovih hidratov preko dneva. Bolniki s prekomerno telesno maso morajo še naprej uživati hrano z zmanjšano energijsko vrednostjo.

Potrebno je redno izvajanje običajnih laboratorijskih testov za nadzor sladkorne bolezni.

Metformin sam ne povzroča hipoglikemije, previdnost pa je potrebna, kadar se uporablja skupaj z insulinom ali drugimi peroralnimi antidiabetiki (npr. sulfonilsečninami ali meglitinidi).

Sočasna uporaba ni priporočena

Alkohol

Akutna zastrupitev z alkoholom je povezana s povečanim tveganjem za laktacidozo, posebno v primeru postenja ali podhranjenosti, jetrne insuficience. Izogibati se je treba uživanju alkohola in zdravilom, ki vsebujejo alkohol.

Jodirana kontrastna sredstva

Intravaskularno dajanje jodiranih kontrastnih sredstev lahko povzroči odpoved ledvic, kar povzroči kopičenje metformina in poveča tveganje za laktacidozo (glejte poglavje 4.4).

Metformin je treba ukiniti pred preiskavo ali v času preiskave, ponovno pa se ga sme uvesti šele 48 ur po preiskavi, vendar le ob ponovni oceni delovanja ledvic in ugotovitvi, da je le to normalno.

Kombinacije, pri katerih je potrebna previdnost pri uporabi

Zdravila z intrinzično hiperglikemično aktivnostjo (npr. glukokortikoidi (sistemska ali lokalna uporaba) in simpatomimetiki)

Lahko bo treba pogosteje spremljati raven glukoze v krvi, posebej na začetku zdravljenja. Med zdravljenjem z zadevnim zdravilom in po njegovi ukinitvi se, če je treba, prilagodi odmerjanje metformina.

Diuretiki, še zlasti diuretiki Henlejeve zanke

Ta zdravila lahko povečajo tveganje za laktacidozo, ker lahko povzročijo zmanjšano delovanje ledvic.

Nosečnost

Nenadzorovana sladkorna bolezen med nosečnostjo (gestacijska ali trajna) je povezana s povečanim tveganjem prirojenih nepravilnosti in perinatalne umrljivosti.

Omejena količina podatkov o uporabi metformina pri nosečnicah ne kaže na povečano tveganje prirojenih nepravilnosti. Študije na živalih niso pokazale škodljivih vplivov na nosečnost, razvoj zarodka ali plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3).

Ko ženska načrtuje nosečnost in med nosečnostjo, diabetesa ni priporočljivo zdraviti z metforminom, ampak se ga nadomesti z insulinom, da se raven glukoze v krvi vzdržuje čim bliže normalni in tako zmanjša tveganje za malformacije fetusa.

Dojenje

Metformin se izloča v materino mleko. Pri dojenih novorojenčkih/dojenčkih niso opazili neželenih učinkov. Vendar pa so na voljo le omejeni podatki, zato dojenje med zdravljenjem z metforminom ni priporočljivo. Odločitev o prenehanju dojenja mora biti sprejeta na osnovi upoštevanja koristi dojenja in možnosti tveganja neželenih učinkov pri otroku.

Plodnost

Plodnost samcev in samic podgan je bila nespremenjena pri aplikaciji metformina v visokih odmerkih, kot je 600 mg/kg/dan, kar je približno trikratni maksimalni priporočeni odmerek za ljudi, na podlagi primerjave telesne površine.

Zdravljenje z metforminom v monoterapiji ne povzroča hipoglikemije in zato ne vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Kadar bolniki jemljejo metformin skupaj z drugimi peroralnimi antidiabetiki (npr. sulfonilsečnine, insulin ali meglitinidi), jih je treba opozoriti na tveganje za pojav hipoglikemije.

Med začetkom zdravljenja so najpogostejši neželeni učinki slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in izguba teka, ki v večini primerov spontano izzvenijo. Za njihovo preprečevanje je priporočljivo jemati metformin v 2 ali 3 dnevnih odmerkih in počasi povečevati odmerke.

Pri zdravljenju z metforminom se lahko pojavijo naslednji neželeni učinki: Zelo pogosti (≥ 1/10),

pogosti (≥ 1/100 do <1/10),

občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000),

neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Presnovne in prehranske motnje

Zelo redki: laktacidoza (glejte poglavje 4.4).

Zmanjšanje absorpcije vitamina B12 z zmanjšanjem njegovih serumskih vrednosti med dolgotrajno uporabo metformina. Na tako etiologijo je treba pomisliti pri bolniku z megaloblastno anemijo.

Bolezni živčevja

Pogosti: motnje okušanja.

Bolezni prebavil

Zelo pogosti: težave s prebavili kot so slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in izguba teka. Ti neželeni učinki se najpogosteje pojavljajo na začetku zdravljenja in v večini primerov sami od sebe izginejo. Za njihovo preprečevanje je priporočljivo, da bolnik jemlje metformin v 2 ali 3 dnevnih odmerkih, med jedjo ali po jedi. Tudi počasno povečevanje odmerka lahko izboljša gastrointestinalno toleranco za zdravilo.

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Zelo redki: posamezna poročila o nenormalnih testih jetrnih funkcij ali hepatitisu, ki po ukinitvi jemanja metformina prenehajo.

Bolezni kože in podkožja

Zelo redki: kožne reakcije, kot so eritem, srbenje, koprivnica.

Pediatrična populacija

V objavljenih podatkih in podatkih, pridobljenih po prihodu zdravila na trg, ter v kontroliranih kliničnih študijah na omejenem številu otrok, starih od 10 do 16 let, zdravljenih 1 leto, so poročali o neželenih učinkih, ki so bili po vrsti in resnosti podobni tistim pri odraslih.

Hipoglikemija se ni pojavila pri jemanju metforminijevega klorida v odmerkih do 85 g, je pa v takšnih primerih nastopila laktacidoza. Znatno prevelik odmerek metformina ali spremljajoči dejavniki tveganja lahko privedejo do laktacidoze. Laktacidoza je urgentno stanje in zahteva zdravljenje v bolnišnici. Laktat in metformin najučinkoviteje odstranimo s hemodializo.