Gazylan 8 mg trde kapsule s podaljšanim sproščanjem

Zdravilo Gazylan je indicirano za simptomatsko zdravljenje blage do zmerno hude demence Alzheimerjevega tipa.

Odmerjanje

Odrasli in starejši bolniki

Pred uvedbo zdravljenja

Diagnozo verjetne demence Alzheimerjevega tipa je treba ustrezno potrditi v skladu s trenutno veljavnimi kliničnimi smernicami (glejte poglavje 4.4).

Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek je 8 mg na dan, ki ga bolnik jemlje prve 4 tedne zdravljenja.

Vzdrževalni odmerek

Prve tri mesece po uvedbi zdravljenja je treba prenašanje in odmerjanje galantamina redno vrednotiti. Kasneje je treba klinično korist galantamina in bolnikovo prenašanje zdravila redno vrednotiti v skladu s trenutno veljavnimi kliničnimi smernicami. Vzdrževalno zdravljenje z galantaminom lahko traja vse dokler je terapevtska korist za bolnika ugodna, bolnik pa zdravljenje prenaša. O prekinitvi

zdravljenja z galantaminom je treba razmisliti, če terapevtski učinek izzveni, ali če bolnik zdravljenja ne prenaša.

Začetni vzdrževalni odmerek je 16 mg na dan. Bolnik mora začetni vzdrževalni odmerek 16 mg na dan jemati vsaj 4 tedne.

Pri posameznem bolniku, pri katerem se po ustreznem vrednotenju izkaže klinična korist, bolnik pa zdravilo dobro prenaša, se vzdrževalni odmerek lahko poveča na 24 mg na dan.

Pri bolniku, pri katerem na odmerek 24 mg na dan ni večjega odziva ali bolnik tega odmerka ne prenaša, je treba odmerek zmanjšati na 16 mg na dan.

Prekinitev zdravljenja

Pri nenadni prekinitvi zdravljenja (npr. priprava na kirurški poseg) ne pride do povratnega (“rebound”) odziva.

Prehod na zdravljenje z zdravilom Gazylan kapsule s podaljšanim sproščanjem z zdravljenja z galantaminom v obliki tablet ali peroralne raztopine

Priporočeno je, da bolnik jemlje enak skupni dnevni odmerek galantamina. Pri prehodu na režim odmerjanja enkrat na dan naj bolnik zvečer vzame zadnji odmerek galantamina v obliki tablet ali peroralne raztopine, naslednje jutro pa naj začne jemati zdravilo Gazylan kapsule s podaljšanim sproščanjem v odmerku enkrat na dan.

Okvara ledvic

Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro ledvic, so lahko plazemske koncentracije galantamina zvečane (glejte poglavje 5.2).

Pri bolnikih s kreatininskim očistkom ≥ 9 ml/min, odmerka ni treba prilagajati.

Uporaba galantamina je kontraindicirana pri bolnikih s hudo okvaro ledvic (kreatininski očistek, manjši od 9 ml/min) (glejte poglavje 4.3).

Okvara jeter

Pri bolnikih z zmerno do hudo okvaro jeter so lahko plazemske koncentracije galantamina zvečane (glejte poglavje 5.2).

Pri bolnikih z zmerno okvaro delovanja jeter (po Child-Pughovi lestvici 7 - 9) je glede na farmakokinetične modele priporočljivo, da odmerjanje začnemo z 8 mg kapsulo s podaljšanim sproščanjem, ki jo bolnik en teden jemlje enkrat na dan vsak drugi dan, po možnosti zjutraj. Bolnik nato nadaljuje zdravljenje z odmerkom 8 mg enkrat na dan štiri tedne. Pri teh bolnikih dnevni odmerek ne sme preseči 16 mg.

Pri bolnikih s hudo okvaro jeter (z oceno po Child-Pughovi lestvici nad 9) je uporaba galantamina kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

Pri bolnikih z blago okvaro jeter ni potrebno prilagajati odmerkov.

Sočasno zdravljenje

Pri bolnikih, ki se zdravijo z močnimi zaviralci CYP2D6 ali CYP3A4, je potrebno razmisliti o zmanjšanju odmerka (glejte poglavje 4.5).

Pediatrična populacija

Galantamin pri pediatrični populaciji ni primeren za uporabo. Način uporabe

Bolnik naj Gazylan kapsule s podaljšanim sproščanjem jemlje peroralno enkrat na dan zjutraj, najbolje skupaj s hrano. Kapsulo mora pogoltniti celo, skupaj z nekaj tekočine. Kapsul se ne sme žvečiti ali

zdrobiti. Bolniki, ki imajo težave s požiranjem, lahko preidejo na zdravljenje z galantaminom v obliki peroralne raztopine.

Med zdravljenjem je treba zagotoviti zadosten vnos tekočine (glejte poglavje 4.8).

Preobčutljivost na zdravilno učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Ker pri bolnikih s hudo okvaro jeter (ocena po Child-Pugh-u, večja od 9) in bolnikih s kreatininskim očistkom, manjšim od 9 ml/min) podatkov o uporabi galantamina ni na voljo, je uporaba galantamina pri teh skupinah bolnikov kontraindicirana. Uporaba galantamina je kontraindicirana tudi pri bolnikih, ki imajo sočasno resno okvaro delovanja ledvic in jeter.

Tipi demence

Uporaba zdravila Gazylan je indicirana pri bolnikih z blago do zmerno hudo demenco Alzheimerjevega tipa. Korist zdravljenja z galantaminom pri bolnikih z drugimi vrstami demence ali drugimi vrstami motenj spomina ni bila dokazana. V dveh dveletnih kliničnih preskušanjih pri bolnikih s t.i. blago kognitivno okvaro (blažja oblika okvare spomina, ki ne izpolnjuje kriterijev za Alzheimerjevo demenco), zdravljenje z galantaminom ni upočasnilo upada kognitivnih sposobnosti ali zmanjšalo kliničnega prehoda v demenco. V skupini, ki je prejemala galantamin, je bila umrljivost statistično značilno večja kot v skupini, ki je prejemala placebo (galantamin: 14/1.026 [1,4 %], placebo: 3/1.022, [0,3%]). Vzroki smrti so bili različni. Pri bolnikih, ki so jemali galantamin, je bila približno polovica smrti posledica različnih vaskularnih dogodkov (miokardni infarkt, možganska kap ali nenadna smrt). Pomen teh ugotovitev za zdravljenje bolnikov z Alzheimerjevo demenco ni znan.

V dolgotrajni, randomizirani, s placebom nadzorovani študiji pri 2.045 bolnikih z blago do zmerno Alzheimerjevo boleznijo, zdravljenih z galantaminom, niso opazili povečane smrtnosti. V skupini, ki je prejemala placebo je bila smrtnost statistično značilno višja, kot v skupini, ki je prejemala galantamin. Pri bolnikih, ki so prejemali placebo je bilo 56/1.021 (5,5 %) smrti , v skupini z galantaminom pa 33/1.024 (3,2 %) (razmerje tveganja in 95 % interval zaupanja 0,58 [0,37; 0,89]; p=0,011).

Diagnozo Alzheimerjeve demence mora postaviti izkušen zdravnik v skladu s trenutno veljavnimi smernicami. Zdravljenje z galantaminom mora potekati pod zdravniškim nadzorom, uvede pa se ga lahko le, če ima bolnik na voljo osebo, ki bo redno nadzirala jemanje zdravila.

Resne kožne reakcije

Pri bolnikih, ki so prejemali galantamin so poročali o resnih kožnih reakcijah (Stevens-Johnsonov sindrom in akutna generalizirana eksantematozna pustuloza) (glejte poglavje 4.8). Priporočljivo je, da so bolniki obveščeni o znakih resnih kožnih reakcij in, da ob prvem pojavu kožnega izpuščaja, zdravljenje z zdravilom Gazylan prekinejo.

Spremljanje telesne mase

Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo hujšajo. Zdravljenje z zaviralci holinesteraze, vključno z galantaminom, je bilo pri teh bolnikih povezano z izgubo telesne mase. Med zdravljenjem je treba nadzirati telesno maso bolnika.

Bolezni, pri katerih je potrebna previdnost

Kot pri drugih holinomimetikih je treba galantamin uporabljati previdno v naslednjih primerih:

Srčne bolezni

Holinomimetiki imajo zaradi farmakološkega delovanja lahko vagotonične učinke na srčno frekvenco, vključno z bradikardijo in vsemi tipi atrioventrikularnega bloka (glejte poglavje 4.8). Možnost

tovrstnega delovanja je lahko še posebej pomembna pri bolnikih z boleznijo sinusnega vozla ali z drugimi supraventrikularnimi motnjami prevajanja oziroma pri bolnikih, ki sočasno jemljejo zdravila, ki pomembno upočasnijo srčno frekvenco, kot so digoksin in zaviralci adrenergičnih receptorjev beta ali pri bolnikih s porušenim elektrolitskim ravnovesjem (npr. hiperkaliemija, hipokaliemija).

Pri predpisovanju galantamina bolnikom s srčnožilnimi boleznimi, npr. takoj po miokardnem infarktu, pri novo odkriti atrijski fibrilaciji, srčnem bloku druge ali višje stopnje, nestabilni angini pektoris ali kongestivnem srčnem popuščanju, še posebej razredih III – IV po klasifikaciji NYHA (New York Heart Association), je potrebna previdnost.

Analiza združenih podatkov, zbranih v s placebom nadzorovanih študijah je pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, ki so se zdravili z galantaminom, pokazala večjo pojavnost nekaterih neželenih srčnožilnih dogodkov (glejte poglavje 4.8).

Bolezni prebavil

Bolnike z večjim tveganjem za razvoj želodčne razjede, npr. bolniki z anamnezo ulkusne bolezni ali bolniki, ki so nagnjeni k tem boleznim, vključno s tistimi, ki se sočasno zdravijo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAID), je treba nadzirati glede pojava simptomov. Pri bolnikih z obstrukcijo prebavil in bolnikih, ki okrevajo po kirurškem posegu na prebavilih, uporaba galantamina ni priporočljiva.

Bolezni živčevja

Pri jemanju galantamina so poročali o konvulzijah (glejte poglavje 4.8). Konvulzije so lahko tudi posledica Alzheimerjeve bolezni. V redkih primerih se lahko zaradi povečanja holinergičnega tonusa poslabšajo simptomi Parkinsonove bolezni.

Analiza združenih podatkov, zbranih v s placebom nadzorovanih študijah je pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco, ki so se zdravili z galantaminom, pokazala občasen pojav nekaterih možganskožilnih dogodkov (glejte poglavje 4.8). To je treba upoštevati pri predpisovanju galantamina bolnikom z možganskožilnimi boleznimi.

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

Bolnikom s hudo astmo ali z obstruktivno pljučno boleznijo v anamnezi in bolnikom, ki imajo aktivno okužbo pljuč (npr. pljučnica), je treba holinomimetike predpisovati previdno.

Bolezni sečil

Pri bolnikih z obstrukcijo sečil in bolnikih, ki okrevajo po kirurškem posegu na sečnem mehurju, uporaba galantamina ni priporočljiva.

Kirurški in drugi medicinski posegi

Galantamin lahko kot holinomimetik okrepi mišično relaksacijo sukcinilholinskega tipa med anestezijo, še posebej pri pomanjkanju psevdoholinesteraze.

Farmakodinamične interakcije

Galantamina se zaradi njegovega mehanizma delovanja ne sme uporabljati sočasno z drugimi holinomimetiki, kot so ambenonij, donepezil, neostigmin, piridostigmin, rivastigmin ali sistemsko uporabljen pilokarpin. Galantamin lahko zavira učinke antiholinergičnih zdravil. Ob nenadni prekinitvi zdravljenja z antiholinergičnim zdravilom, kot je atropin, obstaja tveganje za povečanje učinkov galantamina. Kot pri drugih holinomimetikih je možna farmakodinamična interakcija z zdravili, ki pomembno zmanjšajo srčno frekvenco, kot so digoksin, antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, nekateri zaviralci kalcijevih kanalčkov in amiodaron. Previdnost je potrebna pri zdravilih, ki lahko povzročijo torsades de pointes. V takih primerih je treba razmisliti o EKG-ju.

Galantamin lahko kot holinomimetik okrepi mišično relaksacijo sukcinilholinskega tipa med anestezijo, še posebej pri pomanjkanju psevdoholinesteraze.

Farmakokinetične interakcije

Galantamin se presnavlja po različnih presnovnih poteh, izloča pa se skozi ledvice. Verjetnost za pojav klinično pomembnih interakcij je majhna, vendar pa je pojav znatnih interakcij pri posameznih bolnikih lahko klinično pomemben.

Pri sočasnem jemanju skupaj s hrano se hitrost absorpcije galantamina zmanjša, vendar pa hrana ne vpliva na obseg absorpcije. Da bi se tveganje za pojav holinergičnih neželenih učinkov zmanjšalo, je priporočljivo, da bolnik galantamin jemlje skupaj s hrano.

Druga zdravila, ki vplivajo na presnovo galantamina

Formalne študije medsebojnega delovanja z drugimi zdravili so pokazale za približno 40 % večjo biološko uporabnost galantamina pri sočasnem zdravljenju s paroksetinom (močan zaviralec CYP2D6), za 30 % večjo pri sočasnem zdravljenju s ketokonazolom in za 12 % večjo pri sočasnem zdravljenju z eritromicinom (oba zaviralca CYP3A4). Med uvedbo zdravljenja z močnimi zaviralci CYP2D6 (npr. kinidin, paroksetin ali fluoksetin) ali CYP3A4 (npr. ketokonazol ali ritonavir) so holinergični neželeni učinki, predvsem navzea in bruhanje, lahko pogostejši. V takšnih primerih se lahko na osnovi tega, kako bolnik prenaša zdravilo, razmisli o zmanjšanju vzdrževalnega odmerka galantamina (glejte poglavje 4.2).

Uporaba memantina, antagonista receptorjev NMDA (N-metil-D-aspartat), v odmerku 10 mg enkrat na dan 2 dni in nato v odmerku 10 mg dvakrat na dan 12 dni ni vplivala na farmakokinetiko galantamina v stanju dinamičnega ravnovesja (pri uporabi galantamina v obliki kapsul s podaljšanim sproščanjem v odmerku 16 mg enkrat na dan).

Vpliv galantamina na presnovo drugih zdravil

Galantamin v terapevtskih odmerkih 24 mg na dan ni vplival na kinetiko digoksina, čeprav so farmakodinamične interakcije možne (glejte tudi farmakodinamične interakcije).

Galantamin v terapevtskih odmerkih 24 mg na dan ni vplival na kinetiko in protrombinski čas varfarina.

Nosečnost

Kliničnih podatkov od nosečnic, ki so bile izpostavljene zdravilu galantamin, ni na voljo. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Pri predpisovanju zdravila nosečnicam je potrebna previdnost.

Dojenje

Ni znano, če se galantamin izloča v materino mleko. Pri doječih materah študije niso bile izvedene, zato ženske, ki se zdravijo z galantaminom, ne smejo dojiti.

Plodnost

Učinek galantamina na plodnost pri človeku ni bil ocenjen.

Galantamin ima blag do zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Simptomi vključujejo omotico in somnolenco, še posebej v prvih tednih po uvedbi zdravljenja.

V tabeli v nadaljevanju so prikazani podatki iz osmih s placebom nadzorovanih, dvojno slepih kliničnih preskušanjih galantamina (N=6.502), petih odprtih kliničnih preskušanjih galantamina (N=1.454) in spontanih poročil v obdobju trženja.

Neželena učinka zdravila, o katerih so poročali najpogosteje, sta bila navzea (21 %) in bruhanje

(11 %). Pojavila sta se predvsem v obdobju titracije odmerka, večinoma trajala manj kot teden dni in se pri večini bolnikov pojavila le enkrat. V takšnih primerih je koristno predpisati antiemetike in zagotoviti zadosten vnos tekočine.

V randomiziranem, dvojno slepem in s placebom nadzorovanem kliničnem preskušanju so bili neželeni učinki, ki so se pojavljali pri jemanju galantamina v obliki kapsul s podaljšanim sproščanjem enkrat na dan, po pogostnosti in vrsti podobni neželenim učinkom, ki so jih opazili pri jemanju tablet. Pogostnost je navedena v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥ 1/100 do

< 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100), redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) in zelo redki (< 1/10.000).

*Učinki skupine zdravil, poročanih pri jemanju zaviralcev acetilholinesteraze za zdravljenje demence, vključujejo konvulzije/epileptične napade (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si

spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Znaki in simptomi znatno prevelikega odmerka galantamina so predvidoma podobni simptomom prevelikega odmerjanja drugih holinomimetikov. Ti učinki se navadno nanašajo na osrednje živčevje, parasimpatično živčevje in živčnomišični stik. Poleg mišične oslabelosti ali fascikulacij se lahko pojavijo nekateri ali vsi znaki holinergične krize: huda navzea, bruhanje, krči v prebavilih, slinjenje, solzenje, uhajanje seča in blata, znojenje, bradikardija, hipotenzija, kolaps in konvulzije. Naraščajoča mišična oslabelost skupaj s trahealno hipersekrecijo in z bronhospazmom lahko privede do življenjsko nevarne obstrukcije dihalnih poti.

Poročila v obdobju trženja v povezavi z nenamernim prevelikim odmerjanjem galantamina navajajo torsades de pointes, podaljšanje intervala Q-T, bradikardijo, ventrikularno tahikardijo in kratkotrajno izgubo zavesti. V enem primeru, v katerem je prevelik odmerek galantamina znan, je bolnik v enem dnevu vzel osem 4-mg tablet galantamina (skupaj 32 mg).

V dveh drugih primerih nenamernega zaužitja 32 mg (navzea, bruhanje in suha usta; navzea, bruhanje in bolečine v prsnem košu pod prsnico) in enem primeru zaužitja 40 mg (bruhanje) je bil potreben kratek sprejem v bolnišnico zaradi opazovanja, bolniki pa so kasneje popolnoma okrevali. Pri bolniku, ki je imel predpisan odmerek 24 mg na dan in je v preteklih dveh letih že imel halucinacije, zdaj pa je pomotoma 34 dni prejemal odmerek 24 mg dvakrat na dan, so se pojavile halucinacije, ki so zahtevale sprejem na zdravljenje v bolnišnico. Pri drugem bolniku, ki je imel predpisan odmerek 16 mg peroralne raztopine na dan in je nenamerno zaužil 160 mg (40 ml), so eno uro pozneje poročali o znojenju, bruhanju, bradikardiji in skorajšnji sinkopi, zaradi česar je bilo potrebno zdravljenje v bolnišnici. Pri tem bolniku so simptomi izzveneli v 24 urah.

Zdravljenje

Kot v vseh primerih prevelikega odmerjanja so potrebni splošni podporni ukrepi. V hudih primerih se kot splošen antidot za holinomimetike lahko uporabi antiholinergike, kot je atropin. Priporočeni začetni odmerek je 0,5 do 1 mg intravensko, kasnejši odmerki pa so odvisni od kliničnega odziva.

Ker se doktrine za zdravljenje prevelikega odmerjanja nenehno izpopolnjujejo, svetujemo, da se obrnete na Center za zastrupitve, kjer dobite najnovejša priporočila za zdravljenje prevelikega odmerjanja.