Coxeta 30 mg filmsko obložene tablete

Zdravilo Coxeta je indicirano za lajšanje simptomov osteoartroze (OA), revmatoidnega artritisa (RA), ankilozirajočega spondilitisa ter bolečine in znakov vnetja, povezanih z akutnim uričnim artritisom, pri odraslih in mladostnikih starih 16 let ali več.

Zdravilo Coxeta je indicirano za kratkotrajno zdravljenje zmerne bolečine v povezavi s kirurškimi posegi na zobeh, pri odraslih in mladostnikih starih 16 let ali več.

Odločitev, da se predpiše selektivni zaviralec COX-2, mora temeljiti na oceni vseh tveganj za vsakega posameznega bolnika (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Odmerjanje

Ker se tveganje za srčno-žilna obolenja pri večjih odmerkih etorikoksiba in daljši izpostavljenosti zdravilu lahko poveča, mora zdravljenje trajati čim krajši čas, bolnik pa mora jemati najmanjši še učinkovit dnevni odmerek. Občasno je treba ponovno oceniti potrebo bolnika po lajšanju simptomov in njegov odziv na zdravljenje, kar še posebej velja za bolnike z osteoartrozo (glejte poglavja 4.3, 4.4, 4.8 in 5.1).

Osteoartroza

Priporočeni odmerek je 30 mg enkrat na dan. Pri nekaterih bolnikih, pri katerih ta odmerek simptomov ne ublaži dovolj, lahko zvišani odmerek 60 mg enkrat na dan poveča učinkovitost zdravila. Če se učinkovitost tako ne poveča, je treba razmisliti o drugih možnostih zdravljenja.

Revmatoidni artritis

Priporočeni odmerek je 60 mg enkrat na dan. Pri nekaterih bolnikih, pri katerih ta odmerek simptomov ne ublaži dovolj, lahko zvišani odmerek 90 mg enkrat na dan poveča učinkovitost zdravila. Ko je bolnik klinično stabilen, je potrebno zmanjšati odmerek na 60 mg enkrat na dan. Če se terapevtska korist ne poveča, je treba razmisliti o drugih možnostih zdravljenja.

Ankilozirajoči spondilitis

Priporočeni odmerek je 60 mg enkrat na dan. Pri nekaterih bolnikih, pri katerih ta odmerek simptomov ne ublaži dovolj, lahko zvišani odmerek 90 mg enkrat na dan poveča učinkovitost zdravila. Ko je bolnik klinično stabilen, je potrebno zmanjšati odmerek na 60 mg enkrat na dan. Če se terapevtska korist ne poveča, je treba razmisliti o drugih možnostih zdravljenja.

Akutna bolečinska stanja

Pri akutni bolečini se etorikoksib lahko uporablja samo v obdobju akutnih simptomov.

Akutni urični artritis

Priporočeni odmerek je 120 mg enkrat na dan. V kliničnih preskušanjih akutnega uričnega artritisa so bolniki etorikoksib jemali 8 dni.

Bolečina po kirurških posegih na zobeh

Priporočeni odmerek je 90 mg enkrat na dan, omejen do največ 3 dni. Nekateri bolniki morda potrebujejo še drugo pooperativno analgezijo ob jemanju zdravila Coxeta med 3 dnevnim zdravljenjem.

Odmerki, večji od priporočenih za posamezno indikacijo, niso pokazali dodatne učinkovitosti ali pa njihove uporabe niso raziskali. Zato:

Odmerek za osteoartrozo ne sme preseči 60 mg na dan.

Odmerek za revmatoidni artritis in ankilozirajoči spondilitis ne sme preseči 90 mg na dan.

Odmerek za akutni urični artritis ne sme preseči 120 mg na dan, zdravljenje pa ne sme trajati več kot 8 dni.

Odmerek za bolečino po kirurških posegih na zobeh ne sme preseči 90 mg na dan, zdravljenje pa ne sme trajati več kot 3 dni.

Posebne skupine bolnikov

Starejši

Pri starejših bolnikih odmerkov ni treba prilagajati. Potrebna pa je previdnost pri starejših bolnikih (glejte poglavje 4.4).

Jetrna okvara

Ne glede na indikacijo, pri bolnikih z blago motnjo delovanja jeter (ocena po Child-Pughu 5–6) ne smemo prekoračiti odmerka 60 mg enkrat na dan. Pri bolnikih z zmerno motnjo delovanja jeter (ocena po Child-Pughu 7–9), ne glede na indikacijo, ne smemo prekoračiti odmerka 30 mg enkrat na dan.

Klinične izkušnje so še posebej omejene pri bolnikih z zmerno motnjo delovanja jeter, zato svetujemo previdnost. Pri bolnikih s hudo motnjo delovanja jeter (lestvica po Child-Pughu ≥ 10) kliničnih izkušenj ni, zato je pri teh bolnikih uporaba kontraindicirana (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 5.2).

Ledvična okvara

Pri bolnikih s kreatininskim očistkom ≥ 30 ml/min odmerka ni treba prilagajati (glejte poglavje 5.2). Pri bolnikih s kreatininskim očistkom < 30 ml/min je uporaba etorikoksiba kontraindicirana (glejte poglavji 4.3 in 4.4).

Pediatrična populacija

Etorikoksib je kontraindiciran pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 16 let (glejte poglavje 4.3). Način uporabe

Zdravilo Coxeta je namenjeno za peroralno uporabo in se lahko jemlje s hrano ali brez nje. Učinek lahko nastopi hitreje, če bolnik zdravilo Coxeta vzame brez hrane. To moramo upoštevati, kadar je potrebno hitro lajšanje simptomov.

• Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Aktivna želodčna razjeda ali aktivna krvavitev v prebavilih.

• Bolniki, pri katerih so se po jemanju acetilsalicilne kisline ali nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR - nesteroidni antirevmatiki), vključno z zaviralci COX-2 (ciklooksigenaze-2), pojavili bronhospazem, akutni rinitis, nosni polipi, angionevrotični edem, urtikarija ali alergijske reakcije.

• Nosečnost in dojenje (glejte poglavji 4.6 in 5.3).

• Huda motnja delovanja jeter (serumski albumin < 25 g/l ali ocena po Child-Pughu ≥ 10).

• Kreatininski očistek, ocenjen < 30 ml/min.

• Otroci in mladostniki, mlajši od 16 let.

• Vnetna črevesna bolezen.

• Kongestivno srčno popuščanje (NYHA II-IV).

• Bolniki z visokim krvnim tlakom, ki je daljše obdobje povišan nad 140/90mmHg in ni zadostno nadzorovan.

• Potrjena ishemična bolezen srca, bolezen perifernih arterij in/ali cerebrovaskularna bolezen.

Učinki na prebavila

Pri bolnikih, ki so jemali etorikoksib, so se pojavili zapleti v zgornjih prebavilih [perforacije, ulkusi ali krvavitve (PUK)], ki so se pri nekaterih bolnikih končali s smrtjo.

Previdnost priporočamo pri zdravljenju bolnikov, pri katerih je tveganje za pojav zapletov v prebavilih pri uporabi NSAR največje: starejših bolnikih, bolnikih, ki sočasno jemljejo kateri koli drug NSAR ali acetilsalicilno kislino, in bolnikih, ki so kdaj imeli bolezni prebavil, kot sta razjeda ali gastrointestinalna krvavitev.

Tveganje za pojav neželenih učinkov v prebavilih (razjede ali drugi zapleti v prebavilih) se pri jemanju etorikoksiba sočasno z acetilsalicilno kislino (celo v majhnih odmerkih) še dodatno poveča. Pomembne razlike v varnosti za prebavila med zdravljenjem s selektivnimi zaviralci COX-2 v kombinaciji z acetilsalicilno kislino in zdravljenjem z NSAR v kombinaciji z acetilsalicilno kislino v dolgoročnih kliničnih študijah niso dokazali (glejte poglavje 5.1).

Srčno-žilni učinki

Klinične študije kažejo, da je razred zdravil selektivnih zaviralcev COX-2 lahko povezan s tveganjem za trombotične dogodke (posebno za miokardni infarkt (MI) in možgansko kap) glede v primerjavi s placebom in nekaterimi NSAR. Ker se tveganje za srčno-žilna obolenja pri večjih odmerkih etorikoksiba in daljši izpostavljenosti zdravilu lahko poveča, mora biti zdravljenje čim krajše, dnevni odmerek pa najmanjši, ki je še učinkovit. Občasno je treba ponovno oceniti potrebo bolnika po lajšanju simptomov in njegov odziv na zdravljenje, kar še posebej velja za bolnike z osteoartrozo (glejte poglavja 4.2, 4.3, 4.8 in 5.1).

Bolnike s pomembnimi dejavniki tveganja za srčno-žilne dogodke (npr. visok krvni tlak, hiperlipidemija, sladkorna bolezen, kajenje) lahko z etorikoksibom zdravimo le po skrbnem premisleku (glejte poglavje 5.1).

Selektivni zaviralci COX-2 pri preprečevanju srčno-žilnih tromboemboličnih bolezni ne morejo nadomestiti acetilsalicilne kisline, ker nimajo antitrombotičnega učinka. Zato se antitrombotičnega zdravljenja ne sme ukiniti (glejte zgoraj in poglavji 4.5 in 5.1).

Učinki na ledvice

Ledvični prostaglandini imajo lahko kompenzatorno vlogo pri vzdrževanju prekrvavitve ledvic. Zato se lahko pri stanjih z zmanjšano prekrvavitvijo ledvic pri uporabi etorikoksiba zmanjša tvorba prostaglandinov ter posledično zmanjša pretok krvi skozi ledvice in tako okvari ledvična funkcija.

Največje tveganje za tak odziv obstaja pri bolnikih z že obstoječo pomembno okvaro ledvične funkcije, dekompenziranim srčnim popuščanjem ali cirozo. Pri teh bolnikih je treba razmisliti o spremljanju ledvične funkcije.

Zadrževanje tekočine, edemi in hipertenzija

Tako kot pri drugih zdravilih, ki zavirajo tvorbo prostaglandinov, so tudi pri bolnikih, ki so se zdravili z etorikoksibom, opazili zadrževanje tekočine, edeme in hipertenzijo. Vsa nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR), vključno z etorikoksibom, so lahko povezana s pojavom kongestivnega srčnega popuščanja (na novo ali ponovno). Za informacije o odzivu glede na odmerek etorikoksiba glejte poglavje 5.1. Previdnost je potrebna pri bolnikih, ki so kdaj imeli srčno popuščanje, disfunkcijo levega prekata ali visok krvni tlak, ter pri bolnikih z obstoječimi edemi zaradi kateregakoli vzroka. Če se pri teh bolnikih pojavijo klinični znaki poslabšanja, je treba ustrezno ukrepati, vključno z ukinitvijo zdravljenja z etorikoksibom.

Etorikoksib je lahko povezan s pogostejšo in hujšo hipertenzijo kot nekateri drugi NSAR in selektivni zaviralci COX-2, še posebej pri uporabi velikih odmerkov. Zato mora biti visok krvni tlak nadzorovan že pred zdravljenjem z etorikoksibom (glejte poglavje 4.3) in med zdravljenjem z etorikoksibom je treba posebno pozornost nameniti spremljanju krvnega tlaka. Krvni tlak je treba spremljati v prvih dveh tednih po začetku zdravljenja in nato periodično. Če se krvni tlak pomembno zviša, je treba razmisliti o nadomestnem zdravljenju.

Učinki na jetra

V kliničnih študijah so pri približno 1 % bolnikov, ki so se do enega leta zdravili s 30, 60 in 90 mg etorikoksiba dnevno, poročali o dvigu alanin-aminotransferaze (ALT) in/ali aspartat-aminotransferaze (AST) (približno tri- ali večkratna zgornja meja normalne vrednosti).

Spremljati je treba vsakega bolnika, ki ima simptome in/ali znake, ki kažejo na moteno delovanje jeter, ali nenormalne teste jetrne funkcije. Če se pojavijo znaki jetrne insuficience ali če trajno merimo nenormalne vrednosti jetrnih testov (trikratnik zgornje meje normalne vrednosti), je treba zdravljenje z etorikoksibom ukiniti.

Splošno

Če se med zdravljenjem poslabša delovanje kateregakoli organskega sistema, opisanega zgoraj, je treba uvesti ustrezne ukrepe in razmisliti o ukinitvi zdravljenja z etorikoksibom. Pri uporabi etorikoksiba pri starejših bolnikih in pri bolnikih z okvaro funkcije ledvic, jeter ali srca je treba te bolnike ustrezno nadzorovati.

Pri bolnikih z dehidracijo je treba zdravljenje z etorikoksibom uvesti previdno. Pred začetkom zdravljenja z etorikoksibom je bolnike priporočljivo rehidrirati.

Med spremljanjem zdravil v obdobju trženja so v povezavi z uporabo NSAR in nekaterih selektivnih zaviralcev COX-2 zelo redko poročali o hudih kožnih reakcijah, tudi s smrtnim izidom, vključno z eksfoliativnim dermatitisom, Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo (glejte poglavje 4.8). Kaže, da je tveganje za pojav teh reakcij največje kmalu po začetku zdravljenja. V večini primerov so se pojavile v prvem mesecu zdravljenja. Pri bolnikih, ki so prejemali etorikoksib, so poročali o hudih preobčutljivostnih reakcijah (kot sta anafilaksija in angioedem) (glejte poglavje 4.8). Nekateri selektivni zaviralci COX-2 so bili povezani s povečanim tveganjem za neželene učinke na koži pri bolnikih, ki so v preteklosti imeli alergijo na katero koli zdravilo. Etorikoksib moramo ukiniti ob prvem pojavu kožnega izpuščaja, sprememb na sluznicah ali kakršnega koli drugega znaka preobčutljivosti.

Etorikoksib lahko prikrije zvišano telesno temperaturo in druge znake vnetja.

Pri sočasni uporabi etorikoksiba z varfarinom ali drugimi peroralnimi antikoagulanti je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.5).

Pri ženskah, ki nameravajo zanositi, uporabe etorikoksiba kot tudi drugih učinkovin, ki zavirajo ciklooksigenazo/sintezo prostaglandinov, ne priporočamo (glejte poglavja 4.6, 5.1 in 5.3).

Farmakodinamične interakcije

Peroralni antikoagulanti: Pri bolnikih, stabiliziranih na kronični terapiji z varfarinom, je bila uporaba etorikoksiba v odmerku 120 mg na dan povezana s približno 13 % povišanjem protrombinskega časa, izraženega z internacionalnim normaliziranim razmerjem (INR). Zato je treba pri bolnikih, ki prejemajo peroralne antikoagulante, skrbno spremljati protrombinski čas, izražen z INR, še posebej prvih nekaj dni po začetku zdravljenja z etorikoksibom ali po spremembi odmerka etorikoksiba (glejte poglavje 4.4).

Diuretiki, zaviralci ACE in antagonisti angiotenzina II: NSAR lahko zmanjšajo učinek diuretikov in drugih antihipertenzivnih učinkovin. Pri nekaterih bolnikih z zmanjšano ledvično funkcijo (npr. dehidriranih bolnikih ali starejših bolnikih z zmanjšano ledvično funkcijo) se lahko pri sočasni uporabi zaviralca ACE ali antagonista angiotenzina II in učinkovin, ki zavirajo ciklooksigenazo, ledvična funkcija dodatno poslabša, vključno z možno akutno odpovedjo ledvic, ki pa je običajno reverzibilna. Te interakcije je treba upoštevati pri bolnikih, ki jemljejo etorikoksib sočasno z zaviralci ACE ali antagonisti angiotenzina II. Zato je treba kombinacijo uporabljati previdno, še posebej pri starejših bolnikih. Bolniki morajo biti ustrezno hidrirani. Razmisliti je treba o spremljanju ledvične funkcije po začetku kombiniranega zdravljenja in potem periodično.

Acetilsalicilna kislina: V študiji pri zdravih preiskovancih etorikoksib v odmerku 120 mg enkrat na dan v stanju dinamičnega ravnovesja ni vplival na antitrombotični učinek acetilsalicilne kisline (81 mg enkrat na dan). Etorikoksib se sme jemati sočasno z acetilsalicilno kislino v odmerkih, ki se uporabljajo za preprečevanje srčno-žilnih bolezni (majhni odmerki acetilsalicilne kisline), vendar pa se pri sočasni uporabi majhnih odmerkov acetilsalicilne kisline in etorikoksiba lahko pojavi večje število ulceracij v prebavilih ali drugi zapleti kot pri zdravljenju z etorikoksibom samim. Sočasnega zdravljenja z etorikoksibom in acetilsalicilno kislino v odmerkih, večjih od odmerkov za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, ali z drugimi NSAR ne priporočamo (glejte poglavji 5.1 in 4.4.).

Ciklosporin in takrolimus: Te interakcije z etorikoksibom niso preučevali, vendar pa se pri sočasni uporabi ciklosporina ali takrolimusa in katerim koli NSAR lahko poveča nefrotoksični učinek ciklosporina ali takrolimusa. Pri sočasnem zdravljenju z etorikoksibom in katero od teh dveh učinkovin je treba spremljati ledvično funkcijo.

Farmakokinetične interakcije

Vpliv etorikoksiba na farmakokinetiko drugih učinkovin

Litij: NSAR zmanjšajo izločanje litija skozi ledvice in tako povečajo plazemske koncentracije litija. Pri uporabi kombinacije in pri ukinitvi NSAR je treba skrbno spremljati koncentracije litija v krvi in po potrebi prilagoditi odmerek litija.

Metotreksat: V dveh študijah so preučevali učinke etorikoksiba v odmerkih 60, 90 ali 120 mg, ki so jih enkrat na dan sedem dni jemali bolniki, ki so za zdravljenje revmatoidnega artritisa enkrat tedensko prejemali metotreksat v odmerkih 7,5 do 20 mg. Etorikoksib v odmerkih 60 in 90 mg ni vplival na plazemske koncentracije ali ledvični očistek metotreksata. V eni od študij etorikoksib v odmerku 120 mg ni vplival na plazemske koncentracije ali ledvični očistek metotreksata, v drugi študiji pa je plazemske koncentracije metotreksata povečal za 28 %, ledvični očistek metotreksata pa zmanjšal za 13 %. Pri sočasni uporabi etorikoksiba in metotreksata je priporočljivo ustrezno spremljati toksičnost metotreksata.

Peroralni kontraceptivi: Pri 21-dnevni uporabi etorikoksiba v odmerku 60 mg skupaj s peroralnim kontraceptivom s 35 mikrogramov etinilestradiola (EE) in 0,5 do 1 mg noretisterona, se je AUC0–24 ur EE v stanju dinamičnega ravnovesja povečala za 37 %. Pri uporabi etorikoksiba v odmerku 120 mg in istega peroralnega kontraceptiva, sočasno ali z 12-urnim razmikom, se je AUC0–24 ur EE v stanju dinamičnega ravnovesja povečala za 50 do 60 %. To povečanje koncentracije EE je treba upoštevati pri izboru primernega peroralnega kontraceptiva za uporabo skupaj z etorikoksibom. Zaradi povečane izpostavljenosti EE se lahko poveča pojavnost neželenih učinkov peroralnih kontraceptivov (npr. venske tromboembolije pri ženskah s tveganjem).

Hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ): Pri uporabi etorikoksiba v odmerku 120 mg skupaj z 28-dnevnim hormonskim nadomestnim zdravljenjem, ki je vsebovalo konjugirane estrogene (0,625 mg konjugiranih estrogenov), se je povečala AUC0–24 ur v stanju dinamičnega ravnovesja nekonjugiranega estrona (za 41 %), ekvilina (za 76 %) ter 17-β-estradiola (za 22 %). Učinka priporočenih odmerkov etorikoksiba za dolgotrajno zdravljenje (30, 60 in 90 mg) niso preučevali. Učinki etorikoksiba v odmerku 120 mg na izpostavljenost (AUC0-24ur) tem estrogenskim sestavinam konjugiranih estrogenov so bili manj kot polovični v primerjavi z učinki pri jemanju samih konjugiranih estrogenov, če so odmerek povečali z 0,625 mg na 1,25 mg. Klinični pomen teh povečanj ni znan. Večjih odmerkov konjugiranih estrogenov v kombinaciji z etorikoksibom niso preučevali. Ta povečanja koncentracije estrogena je treba upoštevati pri izboru pomenopavzalnega hormonskega zdravljenja pri bolnicah, ki jemljejo etorikoksib, saj se pri večji izpostavljenosti estrogenu poveča tveganje za pojav neželenih učinkov, povezanih s hormonskim nadomestnim zdravljenjem.

Prednizon/prednizolon: V študijah interakcij med učinkovinami etorikoksib ni imel klinično pomembnih učinkov na farmakokinetiko prednizona/prednizolona.

Digoksin: Etorikoksib v odmerku 120 mg, ki so ga 10 dni enkrat na dan jemali zdravi prostovoljci, ni spremenil plazemske AUC0–24 ur digoksina v stanju dinamičnega ravnovesja ali izločanja digoksina skozi ledvice. Prišlo je do povečanja Cmax digoksina (približno za 33 %). To povečanje pri večini bolnikov običajno ni pomembno, vendar pa je treba bolnike z večjim tveganjem za pojav toksičnih učinkov digoksina med sočasnim zdravljenjem z etorikoksibom in digoksinom skrbno nadzirati.

Vpliv etorikoksiba na učinkovine, ki jih presnavljajo sulfotransferaze

Etorikoksib je zaviralec aktivnosti človeških sulfotransferaz, še posebej SULT1E1. Dokazano je, da poveča serumske koncentracije etinilestradiola. Ker je poznavanje učinkov različnih sulfotransferaz še omejeno in ker klinične posledice velikega števila učinkovin še preučujejo, je umestna previdnost pri sočasni uporabi etorikoksiba in drugih učinkovin, ki jih primarno presnavljajo človeške sulfotransferaze (npr. peroralni salbutamol in minoksidil).

Vpliv etorikoksiba na učinkovine, ki jih presnavljajo izoencimi CYP

Na podlagi študij in vitro ni pričakovano, da bi etorikoksib zaviral citokrome P450 (CYP) 1A2, 2C9, 2C19, 2D6, 2E1 ali 3A4. V študiji pri zdravih preiskovancih, ki so dnevno prejemali 120 mg etorikoksiba, se aktivnost jetrnega CYP3A4, ocenjena z eritromicinskim dihalnim testom, ni spremenila.

Vpliv drugih učinkovin na farmakokinetiko etorikoksiba

Glavna pot presnove etorikoksiba je odvisna od encimov CYP. Kaže, da in vivo k presnovi etorikoksiba prispeva CYP3A4. Podatki, pridobljeni v in vitro študijah kažejo, da lahko glavno presnovno pot katalizirajo tudi CYP2D6, CYP2C9, CYP1A2 in CYP2C19, vendar pa njihove kvantitativne vloge in vivo niso preučili.

Ketokonazol: Ketokonazol, močan zaviralec CYP3A4, ki so ga v odmerku 400 mg enkrat na dan 11 dni jemali zdravi prostovoljci, ni imel nobenega klinično pomembnega učinka na farmakokinetiko enkratnega 60 mg odmerka etorikoksiba (43 % povečanje AUC).

Vorikonazol in mikonazol: Sočasna uporaba močnih inhibitorjev CYP3A4, vorikonazola peroralno ali mikonazol gela lokalno v ustih, z etorikoksibom, je povzročila rahlo povišanje izpostavljenosti etorikoksibu. Glede na objavljene podatke se to ne smatra za klinično pomembno.

Rifampicin: Pri sočasnem jemanju etorikoksiba in rifampicina, močnega induktorja encimov CYP, se je plazemska koncentracija etorikoksiba zmanjšala za 65 %. Ta interakcija lahko povzroči ponovni pojav simptomov pri sočasni uporabi etorikoksiba in rifampicina. Čeprav ta podatek lahko kaže na potrebo po povečanju odmerka, odmerkov etorikoksiba, večjih od tistih, navedenih za posamezno indikacijo, v kombinaciji z rifampicinom niso preučevali in jih zato ne priporočamo (glejte poglavje 4.2).

Antacidi: Antacidi nimajo klinično pomembnih učinkov na farmakokinetiko etorikoksiba.

Nosečnost

Klinični podatki o izpostavljenosti etorikoksibu med nosečnostjo niso na voljo. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje pri nosečnicah ni

znano. Etorikoksib lahko tako kot druga zdravila, ki zavirajo sintezo prostaglandinov, v primeru uporabe med zadnjim trimesečjem nosečnosti povzroči inercijo maternice in prezgodnje zaprtje arterioznega duktusa. Etorikoksib je kontraindiciran med nosečnostjo (glejte poglavje 4.3). Če ženska med zdravljenjem zanosi, je treba etorikoksib ukiniti.

Dojenje

Ni znano, če se etorikoksib izloča v materino mleko. Etorikoksib se izloča v mleko podgan v laktaciji. Ženske, ki jemljejo etorikoksib, ne smejo dojiti (glejte poglavji 4.3 in 5.3).

Plodnost

Uporabe etorikoksiba, tako kot uporabe drugih učinkovin, ki zavirajo COX-2, pri ženskah, ki nameravajo zanositi, ne priporočamo.

Zdravilo Coxeta ima lahko zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev.

Bolniki, pri katerih se med jemanjem etorikoksiba pojavi omotica, vrtoglavica ali zaspanost, ne smejo voziti ali upravljati strojev.

Povzetek varnostnega profila

V kliničnih preskušanjih so varnost etorikoksiba ovrednotili pri 9.295 posameznikih, vključno s 6.757 bolniki z OA, RA, kronično bolečino v križu ali ankilozirajočim spondilitisom (približno 600 bolnikov z OA ali RA se je zdravilo eno leto ali več).

V kliničnih študijah je bil profil neželenih učinkov podoben pri bolnikih z OA ali RA, ki so jih z etorikoksibom zdravili leto dni ali več.

V klinični študiji akutnega uričnega artritisa so bolnike 8 dni zdravili s 120 mg etorikoksiba enkrat na dan. Profil neželenih učinkov v tej študiji je bil na splošno podoben kot v kombinaciji študij OA, RA in kronične bolečine v križu.

Na voljo so tudi združeni podatki treh z učinkovino nadzorovanih preskušanj iz okvira programa spremljanja izidov srčno-žilne varnosti. V ta preskušanja je bilo vključenih 17.412 bolnikov z OA ali RA, ki so se z etorikoksibom (v odmerku 60 mg ali 90 mg) zdravili v povprečju približno 18 mesecev.

Podatki o varnosti in podrobnosti o tem programu so predstavljeni v poglavju 5.1.

V kliničnih študijah akutne bolečine po operativnih posegih na zobeh, v katere je bilo vključenih 614 bolnikov, ki so prejemali etorikoksib (90 mg ali 120 mg), je bil profil neželenih učinkov na splošno podoben kot v študijah OA, RA in kronične bolečine v križu.

Tabelarični seznam neželenih učinkov

V nadaljevanju so navedeni neželeni učinki, o katerih so poročali z večjo pogostnostjo kot pri placebu v kliničnih preskušanjih pri bolnikih z OA, RA, kronično bolečino v križu ali ankilozirajočim spondilitisom, ki so se z etorikoksibom v odmerkih 30 mg, 60 mg ali 90 mg do priporočenega odmerka zdravili do 12 tednov, v študijah programa MEDAL do 3 ½ let, v krajših študijah akutne bolečine do 7 dni ali v obdobju trženja zdravila (glejte Preglednico 1):

Preglednica 1:

* Kategorija pogostnosti: opredeljena za vsak neželeni učinek glede na pogostnost poročanja v podatkovno bazo kliničnih preskušanj: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥1/1000 do < 1/100), redki (≥1/10.000 do < 1/1000), zelo redki (<1/10.000).

‡ Ta neželeni učinek so opazili v obdobju trženja zdravila. Njegova pogostnost je bila ocenjena na podlagi največje pogostnosti, ki so jo zaznali med podatki iz kliničnih preskušanj, združenih glede na indikacijo in odobreni odmerek.

† Kategorija pogostnosti “redki” je bila opredeljena glede na smernico za Povzetek glavnih značilnosti zdravila (SmPC) (rev. 2, sep 2009) na podlagi ocenjene zgornje meje 95-odstotnega intervala zaupanja za 0 dogodkov, upoštevajoč število oseb, zdravljenih z etorikoksibom,v analizi združenih podatkov faze III glede na odmerek in indikacijo (n=15.470).

ß Preobčutljivost vključuje termine "alergija", "alergija na zdravilo", "preobčutljivost na zdravilo", "preobčutljivost", "nespecifična preobčutljivost", "preobčutljivostna reakcija" in "nespecifična alergija".

§ Glede na analizo dolgoročnih, s placebom in z drugim zdravilom nadzorovanih kliničnih preskušanj so bili selektivni zaviralci COX-2 povezani s povečanim tveganjem za pojav resnih arterijskih trombotičnih dogodkov, vključno z miokardnim infarktom in možgansko kapjo. Glede na obstoječe podatke je malo verjetno, da absolutno povečanje tveganja za te dogodke preseže 1 % na leto (občasni)

V povezavi z uporabo NSAR so poročali o naslednjih resnih neželenih učinkih, ki jih pri etorikoksibu ne moremo izključiti: nefrotoksičnosti, vključno z intersticijskim nefritisom in nefrotskim sindromom.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila.

Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V kliničnih študijah enkratni odmerki etorikoksiba do 500 mg in večkratni odmerki do 150 mg dnevno 21 dni niso imeli pomembnih toksičnih učinkov. Poročali so o primerih akutnega prevelikega odmerjanja etorikoksiba, vendar pa v večini primerov o neželenih učinkih niso poročali. Najpogostejši neželeni učinki so bili v skladu z varnostnim profilom etorikoksiba (npr. gastrointestinalni dogodki, kardiorenalni dogodki).

V primeru prevelikega odmerjanja so primerni običajni podporni ukrepi, npr. odstranitev neabsorbiranega zdravila iz prebavil ter uvedba kliničnega nadzora in podpornega zdravljenja, če je to potrebno.

Etorikoksiba se ne da odstraniti s hemodializo. Ni znano, če se etorikoksib dializira s peritonealno dializo.