Renicin 150 mg filmsko obložene tablete

Okužbe, ki jih povzročajo za roksitromicin občutljivi mikroorganizmi:

• okužbe zgornjega dela dihal (tonsilitis, faringitis, angina, akutno vnetje obnosnih votlin),

• okužbe spodnjega dela dihal (pljučnica, bronhitis),

• vnetje srednjega ušesa,

• odontogene okužbe,

• okužbe kože in mehkih tkiv (vključno s furunkulozo, piodermijo, impetigom, erizipelom),

• acne vulgaris,

• akutni enterokolitis in sistemske okužbe, ki jih je povzročil Campylobacter jejuni,

• razjeda na dvanajstniku in želodcu ter kronični gastritis (ki ga je povzročil Helicobacter pylori),

• okužbe, ki jih povzročajo mikoplazme, klamidije in legionela,

• okužbe rodil in sečil,

• druge okužbe z bakterijami, ki so občutljive za roksitromicin, pri bolnikih, ki so preobčutljivi za penicilin,

• davica,

• oslovski kašelj,

• preprečevanje revmatske vročice.

  Pri jemanju zdravila Renicin je treba upoštevati uradne smernice glede primerne uporabe protibakterijskih sredstev.

Odmerjanje in način uporabe zdravila sta odvisna od stopnje izraženosti okužbe, občutljivosti patogenega organizma in bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja.

Odmerjanje

Odrasli in otroci/mladostniki, ki tehtajo več kot 30 kg

Običajen dnevni odmerek (bolniki, ki tehtajo več kot 40 kg) je 300 mg, to je ena 150-miligramska tableta na 12 ur zjutraj in zvečer ali ena 300-miligramska tableta vsakih 24 ur . Pri otrocih, ki tehtajo od 30 do 40 kg, je običajen dnevni odmerek ena 150 mg tableta na vsakih 12 ur.

Odmerjanje v primeru nepravilnega delovanja jeter/ledvične insuficience

Bolnikom s hudo jetrno okvaro odmerek zmanjšamo: dajemo 150 mg enkrat na dan (ena tableta po 150 mg na vsakih 24 ur, pred jedjo).

Enako odmerjamo zdravilo tudi bolnikom s hujšo ledvično okvaro, kadar je očistek kreatinina manjši kot 0,25 ml/s (15 ml/min) (glejte poglavje 4.4).

V primeru hude ledvične insuficience je priporočljivo tudi spremljanje koncentracije roksitromicina v serumu.

Odmerjanje pri starejših osebah

Zmanjševanje odmerkov običajno ni potrebno (v primeru zmanjšanega delovanja ledvic, do katerega je prišlo le zaradi starosti).

Način in trajanje uporabe

Filmsko obloženo tableto je treba vzeti ne da bi jo žvečili, z obilno količino tekočine, 15 minut pred obrokom hrane.

Trajanje uporabe je odvisno od kliničnih in bakterioloških izvidov. Po odpravi simptomov je treba zdravljenje nadaljevati še najmanj dva dneva.

Pri streptokoknih okužbah mora zdravljenje trajati najmanj 10 dni, da bi se izognili ponovitvi okužbe ali poznejšim zapletom. Tudi zdravljenje uretritisa, cervicitisa in cervovaginitisa ne sme trajati manj kot 10 dni. Vendarle pa se, dokler niso na razpolago dodatne klinične izkušnje, roksitromicina ne sme jemati dlje kot 4 tedne.

Uporaba roksitromicina je kontraindicirana v primeru:

• preobčutljivosti na roksitromicin, makrolidne antibiotike ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

• sočasnega zdravljenja z vazoaktivnimi ergot alkaloidi (glejte poglavje 4.5)

• sočasnega jemanja zdravil z majhno terapevtsko širino, ki so substrati CYP3A4 (npr. astemizol, cisaprid, pimozid in terfenadin) (glejte poglavji 4.4 in 4.5).

Pri sočasni uporabi makrolidnih antibiotikov in vazokonstriktorno delujočih ergot alkaloidov so poročali o zelo izraziti vazokonstrikciji ("ergotizmu") z možno nekrozo okončin. Preden se predpiše roksitromicin, se je treba vselej prepričati, da bolnik teh alkaloidov ne uporablja (glejte poglavji 4.3 in 4.5).

Roksitromicin se lahko daje le po skrbni presoji razmerja med koristmi in tveganji v primerih:

• prirojenega ali pridobljenega podaljšanega QT intervala,

• hipokaliemije, hipomagneziemije,

• klinično pomembne bradikardije,

• simptomatične srčne insuficience,

• aritmij v anamnezi.

  Previdnost je potrebna, kadar se roksitromicin uporablja pri bolnikih, ki jemljejo druga zdravila, ki lahko podaljšajo interval QT (glejte poglavje 4.5). To vključuje antiaritmike iz skupine IA (npr. kinidin, prokainamid, dizopiramid) in iz skupine III (npr. dofetilid, amiodaron), citalopram, triciklične antidepresive, metadon, nekatere antipsihotike (npr. fenotiazine), fluorokinolone (npr. moksifloksacin), nekatera protiglivična zdravila (npr. flukonazol, pentamidin) in nekatera protivirusna zdravila (npr. telaprevir).

  Pri hudi jetrni insuficienci uporaba roksitromicina ni priporočljiva. Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter je treba roksitromicin uporabljati previdno.

  Pri starejših bolnikih odmerkov ni treba prilagajati.

  Delež roksitromicina in njegovih metabolitov, ki se izloča preko ledvic, znaša približno 10 % peroralnega odmerka. Pri ledvični insuficienci mora odmerjanje ostati nespremenjeno.

  Znano je, da poraba drugih makrolidov poslabša stanje miastenije gravis, zato to pričakujemo tudi pri roksitromicinu.

  Priporočljivo je spremljanje delovanja jeter in ledvic ter krvne slike, še zlasti med dolgotrajnim zdravljenjem (npr. več kot 2 tedna) (glejte poglavje 4.8).

  Obolenje, povezano s Clostridium difficile: driska med zdravljenjem z roksitromicinom ali po njem, še zlasti če je huda, trdovratna in/ali krvava, je lahko znak psevdomembranskega kolitisa. V primeru suma na prisotnost psevdomembranskega kolitisa, je treba z dajanjem roksitromicina takoj prenehati.

  Pri dolgotrajni uporabi zdravila lahko pride do sekundarnih okužb z odpornimi bakterijami ali glivami.

  Zdravilo Renicin vsebuje brezvodno laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, odsotnostjo encima laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Kontraindicirane kombinacije zdravil

Vazokonstriktorni ergot alkaloidi (glejte poglavje 4.3).

Roksitromicin je šibek zaviralec CYP3A4. Astemizol, cisaprid, pimozid

Druga zdravila, kot na primer astemizol, cisaprid ali pimozid, ki se presnavljajo z jetrnim izoencimom CYP3A, so bila povezana s podaljšanjem intervala QT in/ali srčnimi aritmijami (običajno Torsades de pointes). Zaradi medsebojnega delovanja z izrazitimi zaviralci tega izoencima, vključno z nekaterimi makrolidnimi protibakterijskimi zdravili, se njihova koncentracija v serumu poveča. Roksitromicin nima sposobnosti tvorbe kompleksov s CYP3A, oziroma je taka sposobnost omejena, zato ne more zavirati presnavljanja drugih zdravil preko tega izoencima. Možnosti za pojav kliničnega medsebojnega delovanja

roksitromicina z zgoraj omenjenimi zdravili ni mogoče zanesljivo niti potrditi niti izključiti, zato uporaba roksitromicina skupaj s takimi zdravili ni priporočljiva.

Terfenadin

Določeni makrolidi imajo farmakokinetične interakcije s terfenadinom, kar privede do povečane koncentracije terfenadina v serumu. To lahko povzroči hudo ventrikularno aritmijo, običajno Torsades de pointes. Čeprav take reakcije pri roksitromicinu niso ugotovili, raziskave pri omejenem številu zdravih prostovoljcev pa niso pokazale nobenih farmakokinetičnih interakcij ali pomembnih sprememb EKG, sočasna uporaba roksitromicina in terfenadina ni priporočljiva.

Kombinacije, ki niso priporočljive

Zdravila, ki lahko podaljšajo interval QT

Kadar se roksitromicin uporablja pri bolnikih, ki jemljejo druga zdravila, ki lahko podaljšajo interval QT (glejte poglavje 4.4), je potrebna previdnost. To vključuje antiaritmike iz skupine IA (npr. kinidin, prokainamid, dizopiramid) in iz skupine III (npr. dofetilid, amiodaron), citalopram, triciklične antidepresive, metadon, nekatere antipsihotike (npr. fenotiazine), fluorokinolone (npr. moksifloksacin), nekatera protiglivična zdravila (npr. flukonazol, pentamidin) in nekatera protivirusna zdravila (npr. telaprevir).

Varfarin in drugi antikoagulanti

V raziskavah pri prostovoljcih niso ugotovili nobenih medsebojnih interakcij z varfarinom; vendar pa so poročali o podaljšanju protrombinskega časa ali mednarodnega umerjenega razmerja (International Normalised Ratio (INR)) pri bolnikih, ki so se zdravili z roksitromicinom in antagonisti vitamina K, kar bi bilo mogoče razložiti z epizodo okužbe. Med sočasnim zdravljenjem z roksitromicinom in antagonisti vitamina K je smiselno spremljati vrednost INR.

Dizopiramid

In vitro raziskava je pokazala, da roksitromicin lahko z beljakovin izrine nanje vezan dizopiramid; posledično se lahko in vivo povečajo koncentracije prostega dizopiramida v serumu. Zato je treba spremljati EKG in če je mogoče, koncentracije dizopiramida v serumu.

Previdnostni ukrepi

Digoksin in drugi srčni glikozidi

Raziskava pri zdravih prostovoljcih je pokazala, da roksitromicin lahko poveča absorpcijo digoksina. Ta učinek, ki je skupen vsem makrolidom, lahko zelo redko privede do kardiotoksičnosti glikozidov.

To se lahko kaže s simptomi, kot so navzea, bruhanje, driska, glavobol ali omotica; toksično delovanje glikozidov na srce lahko izzove motnje v prevajanju v srčni mišici in/ali motnje srčnega ritma. Zato je treba pri bolnikih, ki se zdravijo z roksitromicinom in digoksinom ali kakšnim drugim srčnim glikozidom, spremljati EKG in če je mogoče, koncentracije srčnega glikozida v serumu; to je obvezno v primeru pojava simptomov, ki nakazujejo preveliko odmerjanje srčnega glikozida.

Roksitromicin moramo, tako kot druge makrolide, previdno uporabljati pri bolnikih, ki prejemajo antiaritmike razreda IA ali III.

Zaviralci HMG-CoA reduktaze

Kadar se roksitromicin in zaviralec HMG-CoA reduktaze (statin) uporabljata sočasno, obstaja možnost pojava neželenih učinkov na mišice, kot je npr. rabdomioliza, zaradi možnega povečanja izpostavljanja statinu.

Previdnost je potrebna, kadar se statin uporablja skupaj z roksitromicinom, pri bolnikih pa je treba biti pozoren na pojavljanje znakov in simptomov miopatije.

Upoštevati moramo tudi naslednje kombinacije

Midazolam

Sočasna uporaba roksitromicina (300 mg na dan) in midazolama (15 mg peroralno) je povečala AUC midazolama (občutljiv substrat CYP3A4) za 47 %, kar bi lahko povečalo učinke midazolama.

Teofilin

Zaznali so blago povečanje koncentracij teofilina v plazmi, vendar na splošno zaradi tega ni treba spreminjati običajnega odmerka.

Bromokriptin

Roksitromicin lahko poveča AUC in koncentracije bromokriptina v plazmi, kar bi lahko povečalo tveganje za pojav neželenih učinkov bromokriptina.

Ciklosporin

V klinični raziskavi za oceno vpliva roksitromicina na izpostavljenost ciklosporinu je 8 prejemnikov srčnega transplantata, ki so jih zdravili s ciklosporinom najmanj 1 mesec, 11 dni dvakrat na dan prejemalo roksitromicin v odmerku 150 mg. Roksitromicin je povzročil 50 % povečanje koncentracij ciklosporina v plazmi, ki pa so se po prenehanju dajanja roksitromicina postopoma zmanjševale.

Rifabutin

Roksitromicin lahko poveča koncentracijo rifabutina v plazmi.

Drugo

Klinično pomembnih medsebojnih delovanj s karbamazepinom, ranitidinom, aluminijem ali magnezijevim hidroksidom ni.

Znane so študije kliničnih interakcij, na sicer zelo majhnem številu oseb, pri katerih so ugotavljali vplive roksitromicina in peroralnih kontraceptivov, ki vsebujejo estrogene in progestogene. Rezultati so bili negativni.

Nosečnost

Raziskave na večih živalskih vrstah niso pokazale nobenih teratogenih ali fetotoksičnih učinkov pri odmerkih do 200 mg/kg/dan ali 40-kratniku terapevtskega odmerka, ki se uporablja pri ljudeh. Varnost uporabe roksitromicina med nosečnostjo pri človeku glede vpliva na zarodek ni bila dokazana.

Dojenje

Majhne količine roksitromicina se pri ljudeh izločajo v mleko. Če je potrebno, je treba prenehati z dojenjem ali z uporabo tega zdravila pri materi.

Potrebna je pozornost glede možnega pojava omotice.

Pri razvrstitvi pogostnosti pojavljanja neželenih učinkov je bil uporabljen naslednji dogovor:

Zelo pogosti: ≥ 1/10

Pogosti: ≥1/100 do <1/10 Občasni: ≥1/1.000 do <1/100 Redki: ≥1/10.000 do <1/1.000 Zelo redki: <1/10.000

Neznana pogostnost: pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti

Infekcijske in parazitske bolezni

Redki: kandidoza na spolovilih, kandidoza v ustih

Neznana pogostnost: superinfekcija (pri dolgotrajni uporabi); kolitis, povzročen s Clostridium difficile (psevdomembranski kolitis)

Bolezni krvi in limfatičnega sistema Redki: limfopenija

Občasni: eozinofilija

Neznana pogostnost: agranulocitoza, nevtropenija, trombocitopenija

Bolezni imunskega sistema

Pogosti: alergijske reakcije: preobčutljivostna reakcija različne stopnje izraženosti, vključno z reakcijami kože in sluznic, kot so rdečina, otekline, ki jih spremlja srbenje, ali brez srbenja Redki: angioedem, purpura, otekanje obraza, jezika in/ali grla, dispneja

Zelo redki: resne alergijske reakcije nedaleč od anafilaktičnega šoka. Pri takih reakcijah je potrebno takoj prenehati z zdravljenjem in začeti z običajnimi postopki za nujna stanja (npr. antihistaminiki, kortikosteroidi, simpatomimetiki, in če je potrebno, umetno dihanje).

Neznana pogostnost: anafilaktični šok

Psihiatrične motnje

Neznana pogostnost: halucinacije, stanje zmedenosti

Bolezni endokrinega sistema Neznana pogostnost: hiperglikemija

Bolezni živčevja

Pogosti: omotica, glavobol Redki: vrtoglavica

Neznana pogostnost: parestezija, disgevzija (motnje v zaznavanju okusa), agevzija, parosmia (motnje v zaznavanju vonja), anosmia

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora Neznana pogostnost: bronhospazem

Bolezni prebavil

Pogosti: bolečina v trebuhu, navzea, bruhanje, dispepsija (bolečina v epigastriju), driska, zaprtje, napenjanje, izguba apetita

Redki: psevdomembranski enterokolitis Neznana pogostnost: krvava driska, pankreatitis

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov

Občasni: povečane ravni transaminaz in/ali alkalne fosfataze in/ali bilirubina Redki: reverzibilna holestaza, akutni hepatitis, hepatična encefalopatija

Neznana pogostnost: holestatski hepatitis (holestatski ali hepatocelularni akutni hepatitis)

Bolezni kože in podkožja Pogosti: kožni izpuščaji

Občasni: multiformni eritem, rdečina, koprivnica Redki: ekcem

Neznana pogostnost: angioedem, purpura, Stevens-Johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza

Preiskave

Neznana pogostnost: povečana raven aspartat aminotransferaze (ASAT), povečana raven alanin aminotransferaze (ALAT), povečana raven alkalne fosfataze v krvi

Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

Neznana pogostnost: prehodna gluhost, naglušnost, vrtoglavica, tinitus

Srčne bolezni (1)

Neznana pogostnost: podaljšanje QT intervala, ventrikularna tahikardija, Torsade de pointes, motnje v delovanju srca

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

Redki: oslabelost, neugodje

Poročali so tudi o spremembi barve nohtov.

Tako kot pri drugih makrolidnih antibiotikih so o podaljšanju QT intervala, ventrikularni tahikardiji in Torsade de points pri uporabi roksitromicina redko poročali.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

V primeru prevelikega odmerjanja je treba uvesti naslednje ukrepe: simptomatsko zdravljenje.

Preveliki odmerki makrolidnih zdravil lahko povzročijo predvsem slabost in bruhanje, v zelo redkih primerih jetrno okvaro.

Specifičnega antidota ni.