Kvetiapin Accord 150 mg tablete s podaljšanim sproščanjem

Zdravilo Kvetiapin Accord je indicirano za:

• zdravljenje shizofrenije;

• zdravljenje bipolarne motnje:

  • za zdravljenje zmernih do hudih maničnih epizod pri bipolarni motnji;

  • za zdravljenje velikih depresivnih epizod pri bipolarni motnji;

  • za preprečevanje ponovnega pojava maničnih ali depresivnih epizod pri bolnikih z bipolarno motnjo, ki so se predhodno odzvali na zdravljenje s kvetiapinom;

• dodatno zdravljenje velikih depresivnih epizod pri bolnikih z veliko depresivno motnjo (MDD – Major Depressive Disorder), ki imajo suboptimalni odziv na monoterapijo z antidepresivi (glejte poglavje 5.1). Pred začetkom zdravljenja mora zdravnik upoštevati profil varnosti zdravila Kvetiapin Accord 150 mg tablete s podaljšanim sproščanjem (glejte poglavje 4.4).

Odmerjanje

Režimi odmerjanja se za vsako indikacijo razlikujejo. Zato je treba zagotoviti, da bolnik prejme jasne informacije o ustreznem odmerku za svojo bolezen.

Odrasli

Za zdravljenje shizofrenije in zmernih do hudih maničnih epizod pri bipolarni motnji Zdravilo Kvetiapin Accord je treba dati vsaj eno uro pred obrokom. Dnevni odmerek na začetku zdravljenja je 300 mg 1. dan in 600 mg 2. dan. Priporočeni dnevni odmerek je 600 mg, vendar je mogoče odmerek povečati na 800 mg na dan, če je to klinično upravičeno. Odmerek je treba prilagoditi znotraj učinkovitega razpona odmerka med 400 mg do 800 mg

na dan, odvisno od kliničnega odziva in prenašanja bolnika. Za vzdrževalno zdravljenje pri shizofreniji odmerka ni treba prilagajati.

Za zdravljenje hudih depresivnih epizod pri bipolarni motnji

Zdravilo Kvetiapin Accord dajemo enkrat na dan, pred spanjem. Dnevni odmerek za prve štiri dni zdravljenja je 50 mg (1. dan), 100 mg (2. dan), 200 mg (3. dan) in 300 mg (4. dan). Priporočeni dnevni odmerek je 300 mg. V kliničnih preskušanjih niso opazili dodatne koristi v skupini s 600 mg v primerjavi s skupino s 300 mg (glejte poglavje 5.1). Posameznim bolnikom lahko koristi odmerek 600 mg. Odmerke, večje od 300 mg, mora uvesti zdravnik z izkušnjami v zdravljenju bipolarne motnje. Klinična preskušanja so pokazala, da lahko pri posameznih bolnikih, če nas skrbi toleranca, razmislimo o zmanjšanju odmerka na minimalni odmerek 200 mg.

Preprečevanje ponovitve pri bipolarni motnji

Za preprečevanje ponovitve maničnih, mešanih ali depresivnih epizod pri bipolarni motnji, naj bolniki, ki so se pozitivno odzvali na akutno zdravljenje bipolarne motnje z zdravilom Kvetiapin Accord, nadaljujejo zdravljenje z enakim odmerkom, ki naj ga vzamejo pred spanjem. Odmerek se lahko prilagaja glede na klinični odziv in posameznikovo prenašanje zdravila v razponu od 300 mg/dan do 800 mg/dan. Pomembno je, da se za vzdrževalno zdravljenje uporablja najmanjši učinkovit odmerek.

Dodatno zdravljenje velikih depresivnih epizod pri bolnikih z veliko depresivno motnjo (MDD)

Zdravilo Kvetiapin Accord se daje enkrat na dan pred spanjem. Dnevni odmerek na začetku zdravljenja je 50 mg 1. in 2. dan in 150 mg 3. in 4. dan. Antidepresivni učinek so opazili pri

150 mg/dan in 300 mg/dan, v kratkotrajnih preskušanjih kot dodatno zdravilo (z amitriptilinom, bupropionom, citalopramom, duloksetinom, escitalopramom, fluoksetinom, paroksetinom, sertralinom in venlafaksinom − glejte poglavje 5.1), in pri 50 mg/dan, v kratkotrajnih preskušanjih kot monoterapija. Tveganje za neželene učinke narašča z večjimi odmerki. Zdravniki morajo zato zagotoviti, da se za zdravljenje uporablja najmanjši še učinkoviti odmerek, začenši s 50 mg/dan. Potrebo po povečanju odmerka s 150 mg/dan na 300 mg/dan je treba oceniti pri vsakem posameznem bolniku.

Prehod s kvetiapina v obliki tablet s takojšnjim sproščanjem

Za lažje odmerjanje lahko bolniki, ki se trenutno zdravijo z ločenima odmerkoma kvetiapina, začnejo uporabljati zdravilo Kvetiapin Accord z enakim skupnim dnevnim odmerkom, ki se vzame enkrat na dan. Morda bo treba odmerek prilagoditi posameznemu bolniku.

Starejši bolniki

Kot druge antipsihotike in antidepresive moramo tudi zdravilo Kvetiapin Accord pri starejših bolnikih uporabljati previdno, zlasti v začetnem obdobju odmerjanja zdravila. Morda bo potrebno počasnejše titriranje zdravila Kvetiapin Accord in manjši dnevni terapevtski odmerek kot pri mlajših bolnikih. V primerjavi z mlajšimi bolniki je povprečni plazemski očistek kvetiapina pri starejših zmanjšan za 30 % do 50 %. Pri starejših bolnikih je treba zdravljenje začeti z odmerkom 50 mg/dan. Odmerek je mogoče večati po 50 mg/dan do učinkovitega odmerka, odvisno od kliničnega odziva in prenašanja zdravila posameznega bolnika.

Pri starejših bolnikih z velikimi depresivnimi epizodami pri veliki depresivni motnji (MDD) je treba odmerjanje začeti s 50 mg/dan 1. do 3. dan, nato pa povečati na 100 mg/dan na 4. dan in 150 mg/dan na 8. dan. Uporabiti je treba najmanjši učinkoviti odmerek, začenši s 50 mg/dan. Na podlagi ocene posameznega bolnika in če je potrebno, se lahko odmerek poveča na 300 mg/dan šele 22. dan zdravljenja in ne prej.

Učinkovitost in varnost nista ocenjeni pri bolnikih, starejših od 65 let, z depresivnimi epizodami v okviru bipolarne motnje.

Pediatrična populacija

Zdravilo Kvetiapin Accord ni priporočljivo za uporabo pri otrocih in mladostnikih mlajših od 18 let, ker ni podatkov, ki bi podprli uporabo v tej starostni skupini. Dokazi iz kliničnih preskušanj, primerjanih s placebom, so predstavljeni v poglavjih 4.4, 4.8, 5.1 in 5.2.

Ledvična okvara:

Pri bolnikih z okvaro ledvic prilagoditev odmerka ni potrebna.

Jetrna okvara:

Kvetiapin se obsežno presnavlja v jetrih. Zato je treba zdravilo Kvetiapin Accord pri bolnikih z znano jetrno okvaro uporabljati previdno, še zlasti na začetku odmerjanja. Bolniki z jetrno okvaro naj začnejo zdravljenje s 50 mg/dan. Odmerek je mogoče večati po 50 mg/dan do učinkovitega odmerka, odvisno od kliničnega odziva in prenašanja zdravila posameznega bolnika.

Način uporabe

Zdravilo Kvetiapin Accord je treba vzeti enkrat na dan brez hrane. Tablete je treba pogoltniti cele in jih ni dovoljeno deliti, žvečiti ali drobiti.

Preobčutljivost na učinkovino ali katerokoli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Kontradicirana je sočasna uporaba z zaviralci citokroma P450 3A4, kot so zaviralci proteaz HIV, azolni antimikotiki, eritromicin, klaritromicin in nefazodon (glejte poglavje 4.5).

Ker ima zdravilo Kvetiapin Accord več indikacij, je treba oceniti varnostni profil ob upoštevanju diagnoze posameznega bolnika in odmerka, ki ga prejema.

Dolgoročne učinkovitosti in varnosti zdravila pri bolnikih z veliko depresivno motnjo, ki so prejemali kvetiapin kot dodatno zdravljenje, niso ocenili, ocenili pa so dolgoročno učinkovitost in varnost pri odraslih bolnikih, ki so kvetiapin prejemali v obliki monoterapije (glejte poglavje 5.1).

Pediatrična populacija

Kvetiapina ni priporočljivo uporabljati pri otrocih in mladostnikih mlajših od 18 let, ker ni podatkov, ki bi podprli uporabo v tej starostni skupini. Klinična preskušanja s kvetiapinom so pokazala, da se poleg znanega varnostnega profila, ugotovljenega pri odraslih (glejte poglavje 4.8), nekateri neželeni učinki pogosteje pojavljajo pri otrocih in mladostnikih v primerjavi z odraslimi (povečan apetit, zvišanje vrednosti prolakatina v serumu, bruhanje, rinitis in sinkopa) ali imajo drugačen vpliv na otroke in mladostnike (ekstrapiramidni simptomi in razdražljivost), ugotovili pa so tudi enega, ki ga pri študijah pri odraslih še niso opazili (povišan krvni tlak). Pri otrocih in mladostnikih so opazili tudi spremembe v testih delovanja ščitnice.

Dolgoročni vplivi zdravljenja s kvetiapinom na rast in dozorevanje niso bili proučevani več kot 26 tednov. Dolgoročni vplivi na kognitivni in vedenjski razvoj niso znani.

V kliničnih, s placebom primerjanih preskušanjih pri otrocih in mladostnikih je bil kvetiapin povezan z večjo incidenco ekstrapiramidnih simptomov (EPS - extrapyramidal symptoms) kot placebo pri bolnikih, zdravljenih za shizofrenijo, bipolarno manijo in bipolarno depresijo (glejte poglavje 4.8).

Samomor/samomorilne misli ali klinično poslabšanje

Depresija je povezana z večjim tveganjem za pojav samomorilnih misli, samopoškodovanja in samomorilnosti (s samomorom povezani dogodki). Takšno tveganje obstaja, vse dokler ne pride do znatnega izboljšanja zdravstvenega stanja. Ker se prvih nekaj tednov zdravljenja ali dlje zdravstveno stanje morda še ne bo izboljšalo, je treba bolnike skrbno nadzirati, vse dokler ne pride do izboljšanja. Splošne klinične izkušnje kažejo, da se tveganje za samomor v zgodnji fazi izboljšanja lahko poveča.

Poleg tega morajo zdravniki pomisliti tudi na možno tveganje, da pride do s samomorom povezanih dogodkov po nenadni ukinitvi zdravljenja z zdravilom Kvetiapin Accord zaradi znanih dejavnikov tveganja bolezni, za katero se bolnik zdravi.

Tudi druge psihiatrične bolezni, za katere se predpisuje kvetiapin, so lahko povezane s povečanim tveganjem za s samomorom povezane dogodke. Te bolezni so lahko prisotne tudi hkrati z velikimi depresivnimi epizodami. Zato je treba pri bolnikih, ki se zdravijo za drugimi psihiatričnimi motnjami, upoštevati enake previdnostne ukrepe, kot pri zdravljenju bolnikov z velikimi depresivnimi epizodami.

Znano je, da je tveganje za samomorilne misli ali poskuse samomora pri bolnikih z anamnezo s samomorom povezanih dogodkov, in pri bolnikih, ki izkazujejo samomorilno mišljenje že pred začetkom zdravljenja, večje, zato jih je treba med zdravljenjem skrbno nadzirati. Metaanaliza, s placebom primerjanih kliničnih preskušanj z antidepresivi pri odraslih bolnikih s psihiatričnimi motnjami, je pokazala povečano tveganje samomorilnega vedenja pri jemanju antidepresivov v primerjavi s placebom pri bolnikih, starih manj kot 25 let.

Pri zdravljenju s tem zdravilom je treba, še zlasti na začetku in po spremembi odmerka, bolnike skrbno nadzirati, še posebej tiste, pri katerih je tveganje veliko. Bolnike (in njihove negovalce/skrbnike) je treba opozoriti, da morajo biti pozorni na kakršenkoli pojav kliničnega poslabšanja, samomorilnega vedenja ali misli, nenavadnih vedenjskih sprememb, in da morajo ob nastanku teh simptomov nemudoma poiskati zdravniški nasvet.

V kratkotrajnih s placebom primerjanih kliničnih študijah pri bolnikih z velikimi depresivnimi epizodami pri bipolarni motnji je bilo opaženo večje tveganje za pojav s samomorom povezanih dogodkov pri mladih odraslih bolnikih (mlajših od 25 let), ki so uporabljali kvetapin v primerjavi s tistimi, ki so uporabljali placebo (3,0 % v primerjavi z 0 %). V kliničnih študijah, pri bolnikih z veliko depresivno motnjo (MDD), je bila incidenca s samomorom povezanih dogodkov, ki so jih opazili pri mladih odraslih bolnikih (mlajših od 25 let), 2,1 % (3/144) za kvetiapin in 1,3 % (1/75) za placebo. Retrospektivna študija prebivalstva, v kateri je bil kvetiapin uporabljen za zdravljenje bolnikov z veliko depresivno motnjo, je pri uporabi kvetiapina z drugimi antidepresivi pri bolnikih brez zgodovine samopoškodovanja, starih od 25 do 64 let, pokazala povečano tveganje za samopoškodovanje in samomor.

Metabolično tveganje

Glede na opaženo poslabšanje metaboličnega profila, vključno s spremembami telesne mase, ravnmi glukoze v krvi (glejte poglavje »Hiperglikemija«) in lipidi, ki so jih opazili v kliničnih študijah, je treba na začetku zdravljenja oceniti bolnikove metabolične parametre in nato redno kontrolirati spremembe teh parametrov v času zdravljenja. Poslabšanje omenjenih parametrov je treba ustrezno klinično obravnavati (glejte tudi poglavje 4.8).

Ekstrapiramidni simptomi

V kliničnih preskušanjih, primerjanih s placebom, je bil kvetiapin, med zdravljenjem odraslih bolnikov z velikimi depresivnimi epizodami pri bipolarni motnji in pri veliki depresivni motnji, povezan z večjo incidenco ekstrapiramidnih simptomov (EPS) kot placebo (glejte poglavji 4.8 in 5.1).

Uporabo kvetiapina povezujejo z nastankom akatizije, za katero je značilna subjektivna neprijetna ali stresna nemirnost in potreba po gibanju, ki jo pogosto spremlja nezmožnost sedeti ali stati na miru. Bolj verjetno je, da se bodo ti simptomi pojavili v prvih nekaj tednih zdravljenja. Pri bolnikih, pri katerih se razvijejo ti simptomi, je lahko povečanje odmerka škodljivo.

Tardivna diskinezija

Če se pojavijo znaki in simptomi tardivne diskinezije, moramo razmisliti o zmanjšanju odmerka kvetiapina ali o prekinitvi zdravljenja z njim. Simptomi tardivne diskinezije se lahko poslabšajo ali celo pojavijo po prekinitvi zdravljenja (glejte poglavje 4.8).

Somnolenca in omotica

Zdravljenje s kvetiapinom so povezali s somnolenco in sorodnimi simptomi, npr. sedacijo (glejte poglavje 4.8). V kliničnih preskušanjih zdravljenja bolnikov z bipolarno depresijo in veliko depresivno motnjo so se po navadi pojavili v prvih 3 dneh zdravljenja in so bili pretežno blagi do zmerni. Bolniki, pri katerih se pojavi zelo izrazita somnolenca, bodo morda potrebovali pogostejše preglede, vsaj 2 tedna od pojava somnolence, ali dokler se simptomi ne izboljšajo; morda bo potrebno razmisliti tudi o prekinitvi zdravljenja.

Ortostatska hipotenzija

Zdravljenje s kvetiapinom so povezali z ortostatsko hipotenzijo in spremljajočo omotico (glejte poglavje 4.8), ki se, kot somnolenca, običajno pojavi v obdobju začetnega titriranja odmerka. To lahko zlasti pri starejših bolnikih poveča tveganje poškodbe zaradi nezgode (padca). Zato je treba bolnikom svetovati, da so previdni, dokler ne poznajo možnih učinkov zdravila.

Kvetiapin je treba uporabljati previdno pri bolnikih z znano srčno žilno boleznijo, možgansko žilno boleznijo ali drugimi stanji, ki povečajo nagnjenost k hipotenziji. V primeru ortostatske hipotenzije je treba odmerek zmanjšati ali ga titrirati bolj postopno, zlasti pri bolnikih z osnovno srčno žilno boleznijo.

Sindrom apneje v spanju

Pri bolnikih, ki so jemali kvetiapin, so poročali o sindromu apneje v spanju. Pri uporabi kvetiapina pri bolnikih, ki sočasno prejemajo zaviralce osrednjega živčnega sistema in ki imajo apnejo v spanju v anamnezi ali pri njih obstaja tveganje zanjo, npr. pri osebah s prekomerno telesno maso/debelih ali moških, je potrebna previdnost.

Konvulzije

V nadzorovanih kliničnih preskušanjih se pogostnost konvulzij med bolniki, ki so jemali kvetiapin, in tistimi, ki so jemali placebo, ni razlikovala. Podatki o pogostnosti konvulzij pri bolnikih s konvulzivnimi motnjami v anamnezi niso na voljo. Kot pri drugih antipsihotikih je priporočljiva previdnost pri zdravljenju bolnikov s konvulzijami v anamnezi (glejte poglavje 4.8).

Nevroleptični maligni sindrom

Pojav nevroleptičnega malignega sindroma povezujejo z antipsihotičnim zdravljenjem, vključno s kvetiapinom (glejte poglavje 4.8). Klinični znaki sindroma so hipertermija, spremembe psihičnega statusa, mišična togost, avtonomna nestabilnost in povišane vrednosti kreatin fosfokinaze. V tem primeru moramo zdravljenje s kvetiapinom prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje.

Huda nevtropenija in agranulocitoza

V kliničnih preskušanjih s kvetiapinom so poročali o hudi nevtropeniji (število nevtrofilcev

< 0,5 X 10⁹/l). Večina primerov hude nevtropenije se je pojavila v nekaj mesecih po začetku jemanja kvetiapina. Očitne povezave z odmerkom ni bilo. Med obdobjem uporabe v obdobju trženja se je nekaj primerov končalo s smrtjo. Možna dejavnika tveganja za nevtropenijo sta že obstoječe manjše število belih krvnih celic in predhodna, z zdravili povzročena nevtropenija. Vendar so nekaj primerov zabeležili pri bolnikih brez predhodno obstoječih dejavnikov tveganja. Zdravljenje s kvetiapinom je treba ukiniti pri bolnikih, ki imajo število nevtrofilcev < 1,0 X 10⁹/l. Pri bolnikih je potrebno biti pozoren na znake in simptome okužb in jim redno pregledovati število nevtrofilcev (dokler ne presežejo vrednosti 1,5 X 10⁹/l) (glejte poglavje 5.1).

Na nevtropenijo je treba pomisliti pri bolnikih, ki imajo okužbo ali zvišano telesno temperaturo, zlasti če nimajo očitnih predispozicijskih dejavnikov; nevtropenijo je treba obravnavati, kot je klinično primerno.

Bolnikom je treba naročiti, da morajo nemudoma obvestiti zdravnika, če se jim kadar koli med zdravljenjem z zdravilom Kvetiapin Accord pojavijo znaki ali simptomi, ki bi lahko bili posledica agranulocitoze ali okužbe (npr. zvišana telesna temperatura, šibkost, letargija ali vnetje žrela). Takšnim bolnikom je treba takoj določiti število belih krvnih celic in absolutno število nevtrofilcev, zlasti če nimajo predispozicijskih dejavnikov.

Antiholinergični (muskarinski) učinek

Norkvetiapin ima kot aktivni presnovek kvetiapina zmerno do visoko afiniteto za več podvrst muskarinskih receptorjev. To prispeva k neželenim učinkom zaradi antiholinergičnega učinka, kadar se kvetiapin uporablja v priporočenih odmerkih, kadar se uporablja sočasno z drugimi zdravili z antiholinergičnim učinkom in v primeru prevelikega odmerjanja. Pri uporabi kvetiapina pri bolnikih, ki prejemajo zdravila z antiholinergičnim (muskarinskim) učinkom, je potrebna previdnost. Previdnost je potrebna pri uporabi kvetiapina pri bolnikih s trenutno diagnozo zastajanja urina ali z zastajanjem urina v anamnezi, klinično pomembno hipertrofijo prostate, zaporo črevesa ali povezanimi stanji, zvišanim intraokularnim tlakom ali glavkomom z zaprtim zakotjem (glejte poglavja 4.5, 4.8, 5.1 in 4.9.)

Interakcije

Glejte tudi poglavje 4.5.

Sočasna uporaba kvetiapina in močnih induktorjev jetrnih encimov, kot sta karbamazepin ali fenitoin, bistveno zmanjša plazemske koncentracije kvetiapina, kar lahko vpliva na učinkovitost zdravljenja s kvetiapinom. Pri bolnikih, ki prejemajo induktor jetrnih encimov, lahko zdravljenje s kvetiapinom uvedemo le, če zdravnik oceni, da so koristi zdravljenja s kvetiapinom večje kot tveganja pri prekinitvi zdravljenja z induktorjem jetrnih encimov. Pomembno je, da je vsaka sprememba v zdravljenju z induktorjem postopna, in če je treba, lahko induktor nadomestimo z zdravilom, ki ne inducira jetrnih encimov (npr. natrijevim valproatom).

Telesna masa

Pri bolnikih, zdravljenih s kvetiapinom, so poročali o povečanju telesne mase, zato jih je treba spremljati in voditi, kot je klinično ustrezno, v skladu z uveljavljenimi smernicami za uporabo antipsihotikov (glejte poglavji 4.8 in 5.1).

Hiperglikemija

Med zdravljenjem s kvetiapinom so redko poročali o hiperglikemiji in/ali pojavu ali poslabšanju sladkorne bolezni, povezanem s ketoacidozo ali komo, vključno z nekaj smrtnimi primeri (glejte poglavje 4.8). V nekaterih primerih so poročali o predhodnem povečanju telesne mase, kar je lahko predispozicijski dejavnik. Priporočljivo je ustrezno klinično spremljanje v skladu z uveljavljenimi smernicami za uporabo antipsihotikov. Bolnike, ki se

zdravijo s katerimkoli antipsihotikom, vključno s kvetiapinom, je treba spremljati glede znakov in simptomov hiperglikemije (kot so polidipsija, poliurija, polifagija in oslabelost). Bolnike s sladkorno boleznijo ali dejavniki tveganja za sladkorno bolezen pa je treba redno spremljati zaradi možnega poslabšanja nadzora glukoze. Telesno maso je treba redno spremljati.

Lipidi

V kliničnih preskušanjih s kvetiapinom so opazili povečanje koncentracije trigliceridov, LDL in skupnega holesterola ter zmanjšanje koncentracije HDL holesterola (glejte poglavje 4.8). Spremembe v koncentracijah lipidov je treba ustrezno klinično obravnavati.

Podaljšanje intervala QT

V kliničnih preskušanjih in med uporabo v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila kvetiapin ni bil povezan s stalnim povečevanjem absolutnih intervalov QT. So pa podaljšanje intervala QT ugotovili v postmarketinškem obdobju pri uporabi terapevtskih odmerkov (glejte poglavje 4.8) in pri prevelikem odmerjanju (glejte poglavje 4.9). Kot pri drugih antipsihotikih, je tudi pri predpisovanju kvetiapina potrebna pozornost pri bolnikih s srčno žilnimi boleznimi ali družinsko anamnezo podaljšanja intervala QT. Previdnost je potrebna tudi, če kvetiapin predpišete skupaj z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval QT, ali sočasno z nevroleptiki, zlasti pri starejših bolnikih, pri bolnikih s prirojenim sindromom dolgega intervala QT ter pri bolnikih s kongestivnim srčnim popuščanjem, srčno hipertrofijo, hipokaliemijo ali hipomagneziemijo (glejte poglavje 4.5).

Kardiomiopatija in miokarditis

O kardiomiopatiji in miokarditisu so poročali v kliničnih preskušanjih in med obdobjem uporabe v obdobju trženja, vendar vzročna povezava s kvetiapinom ni bila ugotovljena. Zdravljenje s kvetiapinom je treba ponovno pretehtati pri bolnikih, pri katerih obstaja sum na kardiomiopatijo ali miokarditis.

Odtegnitev

Po nenadnem prenehanju zdravljenja s kvetiapinom so bili opisani akutni odtegnitveni simptomi, kot so nespečnost, navzeja, glavobol, diareja, bruhanje, omotica in razdražljivost. Priporočljivo je postopno prenehanje zdravljenja, ki traja najmanj en ali dva tedna (glejte poglavje 4.8).

Starejši bolniki s psihozo, povezano z demenco

Kvetiapin ni odobren za zdravljenje bolnikov s psihozo, povezano z demenco.

V randomiziranih, s placebom primerjanih preskušanjih, so v populaciji bolnikov z demenco ob uporabi nekaterih atipičnih antipsihotikov, zabeležili 3 kratno povečanje tveganja za možgansko žilne neželene učinke. Mehanizem tega povečanja tveganja ni znan. Povečanja tveganja za ostale antipsihotike ali druge populacije bolnikov ni mogoče izključiti. Kvetiapin je treba, pri zdravljenju bolnikov z dejavniki tveganja za možgansko kap, uporabljati previdno.

V metaanalizi atipičnih antipsihotičnih zdravil so poročali, da obstaja pri starejših bolnikih s psihozo, povezano z demenco, povečano tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo. V dveh 10 tedenskih, s placebom primerjanih preskušanjih s kvetiapinom v isti populaciji bolnikov (n=710; povprečna starost 83 let; razpon: 56 do 99 let) je bila pojavnost smrtnosti 5,5 % pri bolnikih, ki so jih zdravili s kvetiapinom, v primerjavi s 3,2 % v skupini, ki je prejemala placebo. Vzroki smrti v teh preskušanjih so bili različni in v skladu s pričakovanji za to populacijo.

Starejši bolniki s Parkinsonovo boleznijo (PB)/parkinsonizmom

Retrospektivna študija prebivalstva, v kateri je bil kvetiapin uporabljen za zdravljenje bolnikov z MDD, je pokazala večje tveganje za smrt med uporabo kvetiapina pri bolnikih, starejših od 65 let. Ta povezava ni bila prisotna, ko so bolnike s PB izključili iz analize. Pri predpisovanju kvetiapina starejšim bolnikom s PB je potrebna previdnost.

Disfagija

Pri zdravljenju s kvetiapinom so poročali o disfagiji (glejte poglavje 4.8). Kvetiapin je treba pri bolnikih s tveganjem za aspiracijsko pljučnico uporabljati previdno.

Zaprtost in zapora črevesa

Zaprtost predstavlja dejavnik tveganja za zaporo črevesa. Pri uporabi kvetiapina so poročali o zaprtosti in zapori črevesa (glejte poglavje 4.8, Neželeni učinki). To vključuje smrtne primere pri bolnikih z večjim tveganjem za zaporo črevesa, vključno s tistimi, ki sočasno prejemajo več zdravil, ki znižujejo motiliteto črevesa; ti bolniki lahko navajajo simptome zaprtosti ali pa ne. Bolnike z zaporo črevesa/ileusom je treba obravnavati s skrbnim nadzorom in nujnim zdravljenjem.

Venska trombembolija

Med uporabo antipsihotičnih zdravil so bili opisani primeri venske trombembolije (VTE - venous thromboembolism). Ker imajo bolniki, ki prejemajo antipsihotike, pogosto pridobljene dejavnike tveganja za VTE, je treba pred in med zdravljenjem s kvetiapinom ugotoviti vse možne dejavnike tveganja za VTE in izvesti ustrezne preventivne ukrepe.

Pankreatitis

V kliničnih preskušanjih in pomarketinških izkušnjah so poročali o pankreatitisu. Po podatkih pomarketinških poročil so imeli številni bolniki dejavnike, za katere je znano, da so povezani s pankreatitisom, kot so na primer povišane vrednosti trigliceridov (glejte poglavje 4.4

»Lipidi«), žolčni kamni in uživanje alkohola, čeprav k vsem primerom niso pripomogli dejavniki tveganja.

Dodatne informacije

Podatkov za kvetiapin v kombinaciji z divalproeksom ali litijem pri akutnih zmernih do hudih maničnih epizodah je malo; vendar so bolniki kombinirano zdravljenje dobro prenašali (glejte poglavji 4.8 in 5.1). Podatki so pokazali aditiven učinek v 3. tednu.

Laktoza

Tablete zdravila Kvetiapin Accord vsebujejo laktozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorbcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Napačna uporaba in zloraba

Poročali so o primerih napačne uporabe in zlorabe. Pri predpisovanju kvetiapina bolnikom, ki so v preteklosti zlorabljali alkohol ali droge, je potrebna previdnost.

Glede na primarne učinke kvetiapina na osrednji živčni sistem moramo biti previdni pri uporabi kvetiapina v kombinaciji z drugimi zdravili s centralnim delovanjem in alkoholom.

Pri zdravljenju bolnikov, ki prejemajo druga zdravila z antiholinergičnim (muskarinskim) učinkom, je potrebna previdnost (glejte poglavje 4.4).

Citokrom P450 (CYP) 3A4 je encim, ki je primarno odgovoren za presnovo kvetiapina s citokromom P450. V študijah interakcij pri zdravih prostovoljcih je sočasna uporaba kvetiapina (odmerek 25 mg) s ketokonazolom, zaviralcem CYP3A4, povzročila 5 do 8 kratno povečanje AUC kvetiapina. Sočasna uporaba kvetiapina z zaviralci CYP3A4 je zato kontraindicirana. Prav tako ni priporočljiva uporaba kvetiapina skupaj s sokom grenivke.

V preskušanjih s ponavljajočimi odmerki za oceno farmakokinetike kvetiapina, uporabljenega pred in med zdravljenjem s karbamazepinom (znan induktor jetrnih encimov), so pri bolnikih ugotovili, da sočasna uporaba karbamazepina pomembno zveča očistek kvetiapina. To povečanje očistka je zmanjšalo sistemsko izpostavljenost kvetiapinu (izmerjeno z AUC) v povprečju na 13 odstotno izpostavljenost glede na uporabo samega kvetiapina; pri nekaterih bolnikih so opazili še večji učinek. Kot posledica tega medsebojnega delovanja lahko pride do manjših plazemskih koncentracij, kar lahko vpliva na učinkovitost zdravljenja s kvetiapinom. Sočasno zdravljenje s kvetiapinom in fenitoinom (induktor mikrosomalnih encimov) je povzročilo izrazito povečanje očistka kvetiapina za približno 450 %. Pri bolnikih, ki prejemajo induktor jetrnih encimov, lahko zdravilo kvetiapin uvedemo le, če zdravnik oceni, da so koristi zdravljenja s kvetiapinom večje kot tveganja pri prekinitvi zdravljenja z induktorjem jetrnih encimov. Pomembno je, da je vsaka sprememba v zdravljenju z induktorjem postopna, in če je treba, lahko induktor nadomestimo z zdravilom, ki ne inducira jetrnih encimov (npr. natrijevim valproatom) (glejte tudi poglavje 4.4).

Pri sočasnem jemanju kvetiapina z antidepresivom imipraminom (znanim zaviralcem CYP 2D6) ali fluoksetinom (znanim zaviralcem CYP 3A4 in CYP 2D6) se farmakokinetika kvetiapina ni spremenila v pomembni meri.

Pri sočasnem jemanju kvetiapina z antipsihotikom risperidonom ali haloperidolom se farmakokinetika kvetiapina ni spremenila v pomembni meri. Sočasna uporaba kvetiapina in tioridazina je povzročila povečanje očistka kvetiapina za približno 70 %.

Pri sočasnem jemanju kvetiapina s cimetidinom se farmakokinetika kvetiapina ni spremenila. Farmakokinetika litija se pri sočasnem jemanju s kvetiapinom ni spremenila.

V 6-tedenski, randomizirani študiji litija in kvetiapina v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem v primerjavi s placebom in kvetiapinom v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem pri odraslih bolnikih z akutno manijo so v skupini z dodatkom litija zabeležili večjo incidenco ekstrapiramidnih povezanih dogodkov (zlasti tremorja), zaspanosti in povečanja telesne mase kot v skupini z dodatkom placeba (glejte poglavje 5.1).

Sočasno jemanje natrijevega valproata in kvetiapina ni spremenila njune farmakokinetike v klinično pomembnem obsegu. V retrospektivni študiji otrok in mladostnikov, ki so prejemali valproat, kvetiapin ali oboje so opazili pogostejši pojav levkopenije in nevtropenije v skupini, ki je prejemala kombinirano zdravljenje, kot pri skupini, ki je prejemala monoterapijo.

Formalnih študij medsebojnega delovanja s pogosto uporabljanimi srčno žilnimi zdravili niso izvedli.

Pri jemanju kvetiapina, sočasno z zdravili, za katere je znano, da povzročajo elektrolitsko neravnovesje ali podaljšajo QT interval, je potrebna previdnost.

Obstajajo poročila o lažno pozitivnih rezultatih imunoloških encimskih preskusov (EIA - enzyme immunoassays) za metadon in triciklične antidepresive pri bolnikih, ki so jemali kvetiapin. Priporočena je potrditev dvomljivih rezultatov imunoloških presejalnih preskusov z ustrezno kromatografsko tehniko.

Nosečnost

Prvo trimesečje

Zmeren obseg objavljenih podatkov o izpostavljenih nosečnostih (med 300–1000 izidov nosečnosti), vključno s posameznimi poročili in nekaj opazovalnimi študijami, ne kaže povečanega tveganja za pojav malformacij zaradi zdravljenja. Kljub temu dokončnega sklepa, na podlagi vseh podatkov, ki so na voljo, ni mogoče podati. Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3). Kvetiapin se sme zato uporabljati med nosečnostjo le, če koristi zdravljenja upravičujejo možna tveganja.

Tretje trimesečje

Pri novorojenčkih, ki so bili v tretjem trimesečju nosečnosti izpostavljeni antipsihotikom (vključno s kvetiapinom), obstaja tveganje za neželene reakcije, vključno z ekstrapiramidalnimi in/ali odtegnitvenimi simptomi, ki se lahko razlikujejo glede na resnost in trajanje po porodu. Poročali so o nemiru, hipertoniji/hipotoniji, tremorju, somnolenci, dihalni stiski ali motnji hranjenja. Novorojenčke je treba zato skrbno spremljati.

Dojenje

Na podlagi zelo omejenih podatkov iz objavljenih poročil o izločanju kvetiapina v materino mleko pri človeku se zdi, da je izločanje kvetiapina pri terapevtskih odmerkih nedosledno. Zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov se je treba odločiti med prenehanjem dojenja ali prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja z zdravilom Kvetiapin Accord, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.

Plodnost

Učinki kvetiapina na plodnost pri človeku niso ugotovljeni. Pri podganah so ugotovili učinke, povezane z zvišanimi vrednostmi prolaktina, vendar ti učinki niso neposredno relevantni za človeka (glejte poglavje 5.3, Predklinični podatki).

Zaradi svojih primarnih učinkov na osrednji živčni sistem lahko kvetiapin vpliva na dejavnosti, ki zahtevajo pozornost. Zato je potrebno bolnikom svetovati, naj ne vozijo ali upravljajo s stroji, dokler ni znana njihova individualna dovzetnost za ta učinek.

Neželeni učinki kvetiapina (≥10%) , o katerih so poročali najpogosteje, so somnolenca, omotica, glavobol, suha usta, odtegnitveni simptomi, povišanje ravni trigliceridov v serumu, povišanja ravni skupnega holesterola (zlasti holesterola LDL), znižanja ravni holesterola HDL, povečanje telesne mase, znižana vrednost hemoglobina in ekstrapiramidni simptomi.

Pogostnost pojavljanja neželenih učinkov, povezanih z zdravljenjem s kvetiapinom, je navedena v spodnji preglednici (preglednica 1) v skladu z obliko, ki jo priporoča Council for International Organizations of Medical Sciences (delovna skupina CIOMS III, 1995).

Preglednica 1 Neželeni učinki, povezani z zdravljenjem s kvetiapinom

Neželeni učinki so razvrščeni po naslednji pogostnosti: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100, <1/10); občasni (≥1/1.000, <1/100); redki (≥1/10.000, < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000) in neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

1. Glejte poglavje 4.4.

2. Somnolenca se lahko pojavi običajno v prvih dveh tednih zdravljenja in v splošnem izgine pri nadaljnjem jemanju kvetiapina.

3. Pri nekaterih bolnikih, ki so jemali kvetiapin, so opazili asimptomatično zvišanje (spremembo z normalnih vrednosti na > 3X ULN kadarkoli) vrednosti serumskih transaminaz (ALT, AST) ali gama GT. Zvišanja so bila običajno tekom nadaljnjega zdravljenja s kvetiapinom reverzibilna.

4. Kot drugi antipsihotiki z zaviralnim delovanjem na adrenergične receptorje alfa1, lahko kvetiapin, zlasti v začetnem obdobju titracije odmerkov, pogosto povzroči ortostatsko hipotenzijo, povezano z omotico, s tahikardijo in pri nekaterih bolnikih tudi s sinkopo (glejte poglavje 4.4).

5. Izračun pogostnosti neželenih učinkov je bil izdelan le na osnovi pomarketinških podatkov formulacije kvetiapina s takojšnjim sproščanjem.

6. Vrednost glukoze na tešče ≥ 7,0 mmol/l (≥ 126 mg/dl) ali vrednost glukoze po hrani ≥ 11,1 mmol/l (≥ 200 mg/dl), v vsaj enem primeru.

7. Pogostejše pojavljanje disfagije med uporabo kvetiapina v primerjavi s placebom so zabeležili samo v kliničnih preskušanjih pri bipolarni depresiji.

8. Temelji na > 7 odstotnem povečanju telesne mase glede na izhodiščno. Pojavi se pretežno v prvih tednih zdravljenja pri odraslih.

9. V akutnih, s placebom primerjanih kliničnih preskušanjih z monoterapijo, v katerih so ocenjevali simptome po prekinitvi zdravljenja, so najpogosteje opazili naslednje odtegnitvene simptome: nespečnost, navzea, glavobol, diareja, bruhanje, omotica in razdražljivost. Incidenca teh reakcij se je značilno zmanjšala po enem tednu po odtegnitvi.

10. Trigliceridi ≥ 2,258 mmol/l (≥ 200 mg/dl) (bolniki ≥ 18 let) ali ≥ 1,694 mmol/l (≥ 150 mg/dl) (bolniki < 18 let), vsaj v enem primeru.

11. Holesterol ≥ 6,2064 mmol/l (≥ 240 mg/dl) (bolniki ≥ 18 let) ali ≥ 5,172 mmol/l (≥ 200 mg/dl) (bolniki < 18 let), vsaj v enem primeru. Zelo pogosto so opazili povišanje vrednosti holesterola LDL za ≥ 0,769 mmol/l (≥ 30 mg/dl). Povprečna sprememba pri bolnikih s takim povišanjem je bila ≥ 1,07 mmol/l (≥ 41,7 mg/dl).

12. Glejte besedilo spodaj.

13. Število trombocitov ≤ 100 x 10⁹/l, v vsaj enem primeru.

14. Na podlagi poročil o neželenih učinkih v kliničnih preskušanjih zvišanje krvnih vrednosti kreatin fosfokinaze ni povezano z malignim nevroleptičnim sindromom.

15. Ravni prolaktina (bolniki > 18 let): > 20 μg/l (> 869,56 pmol/l) moški; > 30 μg/l (> 1304,34 pmol/l) ženske kadarkoli.

16. Lahko povzroči padce.

17. Holesterol HDL: ≤ 1,025 mmol/l (< 40 mg/dl) moški; ≤1,282 mmol/l (< 50 mg/dl) ženske kadarkoli.

18. Incidenca bolnikov s premikom intervala QTc z < 450 ms na ≥ 450 ms s povečanjem za ≥ 30 ms. V preskušanjih s kvetiapinom, primerjanih s placebom, je povprečna sprememba in incidenca bolnikov s klinično pomembnim premikom, podobna za kvetiapin in placebo.

19. Premik z > 132 mmol/l na ≤ 132 mmol/l, v vsaj enem primeru.

20. Med zdravljenjem s kvetiapinom ali kmalu po prekinitvi terapije so poročali o primerih samomorilnih misli ali samomorilnega vedenja (glejte poglavji 4.4 in 5.1).

21. Glejte poglavje 5.1.

22. Do zmanjšanja koncentracije hemoglobina na 8,07 mmol/l (≤ 13 g/l) moški, 7,45 mmol/l (≤ 12 g/l) ženske, v vsaj enem primeru, je prišlo pri 11 % bolnikov, ki so jemali kvetiapin v vseh preskušanjih, tudi v podaljšanih odprtih preskušanjih. Za te bolnike je bilo povprečno največje zmanjšanje koncentracije hemoglobina kadarkoli 1,50 g/l.

23. O tem so pogosto poročali v sklopu tahikardije, omotice, ortostatske hipotenzije in/ali obstoječih srčnih bolezni ali bolezni dihal.

24. Temelji na spremembah z normalne osnovne vrednosti do klinično potencialno pomembne vrednosti kadarkoli po osnovni vrednosti v vseh preskušanjih. Spremembe skupnega T4, prostega T4, skupnega T3 in prostega T3 so opredeljene kot < 0,8 x LLN (pmol/l) in sprememba TSH znaša

    > 5 mIU/l kadarkoli.

25. Temelji na pogostejšem pojavljanju bruhanja pri starejših bolnikih (starosti ≥ 65 let).

26. Temelji na spremembi števila nevtrofilcev z ≥ 1,5 x 10⁹/l na začetku na < 0,5 x 10⁹/l kadarkoli v času zdravljenja in na bolnikih s hudo nevtropenijo (0,5 x 10⁹/l) ter okužbo v vseh kliničnih preskušanjih s kvetiapinom (glejte poglavje 4.4).

27. Temelji na spremembah z normalne osnovne vrednosti do klinično potencialno pomembne vrednosti kadarkoli po osnovni vrednosti v vseh preskušanjih. Spremembe eozinofilcev so opredeljene kot > 1x10⁹ celic/l kadarkoli.

28. Temelji na spremembah z normalne osnovne vrednosti do klinično potencialno pomembne vrednosti kadarkoli po osnovni vrednosti v vseh preskušanjih. Spremembe števila belih krvnih celic (WBC – white blood cell) so opredeljene kot ≤ 3x10⁹ celic/l kadarkoli.

29. Temelji na poročilih o neželenem učinku, tj. presnovnem sindromu, v vseh preskušanjih s kvetiapinom.

30. Pri nekaterih bolnikih so v kliničnih študijah opazili poslabšanje več kot enega presnovnega dejavnika telesne mase, glukoze v krvi in lipidov (glejte poglavje 4.4).

31. Glejte poglavje 4.6.

32. Pojavi se lahko ob začetku ali tik pred začetkom zdravljenja in je povezana s hipotenzijo in/ali sinkopo. Frekvenca temelji na poročilih o neželenem učinku, tj. bradikardija, in povezanih dogodkih v vseh kliničnih preskušanjih s kvetiapinom.

33. V povezavi z zdravljenjem s kvetiapinom so poročali o hudih kožnih neželenih učinkih (SCAR), vključno s Stevens-Johnsonovim sindromom (SJS), toksično epidermalno nekrolizo (TEN) in kožni izpuščaj z eozinofilijo in sistemskimi simptomi kot posledica zdravljenja z zdravilom (sindrom DRESS).

34. Na podlagi ene retrospektivne nerandomizirane epidemiološke študije.

Pri uporabi nevroleptikov so poročali o primerih podaljšanja QT intervala, ventrikularne aritmije, nenadne nepojasnjene smrti, srčnega infarkta in 'torsades de pointes' in se smatrajo za razredni učinek.

Pediatrična populacija

Neželeni učinki, opisani zgoraj, se pojavljajo tudi pri otrocih in mladostnikih. V naslednji preglednici so povzeti neželeni učinki, ki se pojavijo bolj pogosto pri otrocih in mladostnikih (starih 10 do 17 let) kot pri odraslih bolnikih ali neželeni učinki, ki jih pri odraslih niso opazili.

Preglednica 2 Neželeni učinki pri otrocih in mladostnikih, povezani z zdravljenjem s kvetiapinom, ki se pojavijo bolj pogosto pri otrocih in mladostnikih kot pri odraslih bolnikih, ali neželeni učinki, ki jih pri odraslih niso opazili

Pogostnosti neželenih učinkov so razvrščene kot sledi: zelo pogosti (≥1/10); pogosti (≥1/100, <1/10); občasni (≥1/1.000, <1/100); redki (≥1/10.000, <1/1.000) in zelo redki (<1/10.000).

1. Ravni prolaktina (bolniki < 18 let): > 20 μg/l (> 869,56 pmol/l) moški; > 26 μg/l (> 1130,428 pmol/l) ženske, kadarkoli. Pri manj kot 1 % bolnikov se je raven prolaktina zvišala na

   > 100 μg/l.

2. Na podlagi premikov nad klinično pomembne prage (po kriterijih Nacionalnega inštituta za zdravje (National Institutes of Health)) ali povišanj > 20 mmHg za sistolični ali > 10 mmHg za diastolični krvni tlak kadarkoli v dveh akutnih (3 do 6 tednov) s placebom primerjanih preskušanjih pri otrocih in mladostnikih.

3. Opomba: Pogostnost je konsistentna z izsledki pri odraslih, vendar je jo mogoče povezati z različnimi kliničnimi posledicami pri otrocih in mladostnikih v primerjavi z odraslimi.

4. Glejte poglavje 5.1.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

V splošnem so poročali o znakih in simptomih, ki so posledica premočnih znanih farmakoloških učinkov zdravilnih učinkovin, npr. dremavost in sedacija, tahikardija, hipotenzija in antiholinergični učinek.

Preveliko odmerjanje lahko povzroči podaljšanje intervala QT, konvulzije, epileptični status, rabdomiolizo, depresijo dihanja, zadrževanje urina, zmedenost, delirij in/ali nemir, komo ali smrt. Učinki prevelikega odmerjanja lahko bolj ogrožajo bolnike z obstoječo hudo srčno žilno boleznijo (glejte poglavje 4.4, Ortostatska hipotenzija).

Ravnanje v primeru prevelikega odmerka

Specifični antidot za kvetiapin ni znan. Če so prisotni hudi znaki, je treba pomisliti na možnost vpletenosti več zdravil, priporočljivo pa je uvesti ukrepe intenzivne nege, ki naj vključujejo postopke za sprostitev in vzdrževanje prehodnosti dihalnih poti, zagotavljanje ustrezne oksigenacije in ventilacije ter spremljanje in podporo delovanja srca in žilja.

Na podlagi podatkov iz javne literature je mogoče bolnike z delirijem, agitacijo in jasnim antiholinergičnim sindromom zdraviti s fizostigminom v odmerku 1–2 mg (ob stalnem spremljanju EKG). To ni priporočeno kot standardno zdravljenje zaradi potencialno negativnega vpliva fizostigmina na srčno prevodnost. Fizostigmin se lahko uporablja, če ni aberacij EKG. Fizostigmina ne smete uporabiti v primeru aritmij, katere koli stopnje srčnega bloka ali razširitve QRS.

Čeprav možnosti preprečevanja absorpcije prevelikih odmerkov niso preučevali, pride pri hudih zastrupitvah v poštev praznjenje želodca, ki naj bo izvedeno v eni uri po zaužitju, če je to možno. Razmisliti je potrebno o dajanju aktivnega oglja.

V primerih prevelikega odmerjanja kvetiapina je treba refraktorno hipotenzijo zdraviti z ustreznimi ukrepi, na primer z intravenskimi tekočinami in/ali simpatikomimetiki. Izogibajte se uporabi adrenalina in dopamina, ker lahko beta stimulacija poslabša hipotenzijo v sklopu blokade alfa receptorjev zaradi kvetiapina.

V primeru prevelikega odmerjanja kvetiapina s podaljšanim sproščanjem se v primerjavi s prevelikim odmerjanjem kvetiapina s takojšnjim sproščanjem pojavijo zapoznel vrh sedacije in vrh pulza ter podaljšano okrevanje.

V primeru prevelikega odmerjanja kvetiapina s podaljšanim sproščanjem so poročali o nastanku želodčnih bezoarjev in kot vodilo za nadaljnjo obravnavo bolnikov je priporočljivo opraviti ustrezno diagnostično slikanje.

V nekaterih primerih je bila uspešno izvedena endoskopska odstranitev farmakobezoarja. Dokler bolnik ne okreva, je potrebno skrbno spremljanje in zdravniški nadzor.