Zdravilo WELLBUTRIN XR je indicirano za zdravljenje velikih depresivnih epizod.

Odmerjanje

Odrasli

Priporočeni začetni odmerek je 150 mg enkrat na dan. V kliničnih študijah optimalni odmerek ni bil določen. Če po 4 tednih zdravljenja z odmerkom 150 mg ni izboljšanja, se odmerek lahko poveča na 300 mg enkrat na dan. Med zaporednima odmerkoma mora miniti najmanj 24 ur.

Začetek delovanja bupropiona so opazili 14 dni po začetku zdravljenja. Tako kot pri vseh antidepresivih se lahko tudi pri WELLBUTRINU XR polni antidepresivni učinek pokaže šele po več tednih zdravljenja.

Bolnike z depresijo je treba zdraviti dovolj dolgo, vsaj 6 mesecev, da se zagotovi, da so brez simptomov.

Zelo pogost, a navadno prehoden neželen učinek je nespečnost. Nespečnosti se je mogoče izogniti tako, da bolnik zdravila ne vzame pred spanjem (pod pogojem, da je med odmerki vsaj 24 ur).

– Prehod bolnikov s tablet WELLBUTRIN SR:

Bolnikom, ki prehajajo z zdravljenja z bupropionom v obliki tablet s podaljšanim sproščanjem dvakrat na dan na zdravljenje s tabletami WELLBUTRIN XR, je po možnosti treba predpisati enak skupni dnevni odmerek.

Pediatrična populacija

Pri otrocih ali mladostnikih, mlajših od 18 let, uporaba zdravila WELLBUTRIN XR ni indicirana (glejte poglavje 4.4). Varnost in učinkovitost zdravila WELLBUTRIN XR pri bolnikih, mlajših od 18 let, nista dokazani.

Starejši

Pri starejših ljudeh se je učinkovitost izkazala za nezanesljivo. V kliničnem preskušanju je bil pri starejših ljudeh uporabljen enak režim odmerjanja kot pri odraslih (glejte Odrasli). Večje občutljivosti pri nekaterih starejših posameznikih ni mogoče izključiti.

Jetrna okvara

Pri bolnikih z okvaro jeter je treba zdravilo WELLBUTRIN XR uporabljati previdno (glejte poglavje 4.4). Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro je zaradi večje variabilnosti farmakokinetike priporočeni odmerek 150 mg enkrat na dan.

Ledvična okvara
Priporočeni odmerek pri teh bolnikih je 150 mg enkrat na dan, saj se bupropion in njegovi aktivni presnovki lahko pri tovrstnih bolnikih kopičijo v obsegu, večjem od običajnega (glejte poglavje 4.4).

Način uporabe

Tablete WELLBUTRIN XR je treba pogoltniti cele. Tablet se ne sme lomiti, drobiti ali žvečiti, saj to lahko poveča tveganje za neželene učinke vključno z epileptičnimi napadi.
Tablete WELLBUTRIN XR se lahko jemljejo skupaj s hrano ali brez nje.

Prekinitev zdravljenja
Med kliničnimi študijami zdravila WELLBUTRIN XR odtegnitvenih reakcij sicer niso opazili (ocenjeno bolj na podlagi spontano prijavljenih dogodkov kot pa ocenjevalnih lestvic), vendar pa je postopno opuščanje zdravljenja kljub temu lahko upravičeno. Bupropion je selektivni zaviralec nevronskega privzema kateholaminov in poslabšanja bolezenskih znakov (rebound učinek) ali odtegnitvenih reakcij ni mogoče izključiti.

Zdravilo WELLBUTRIN XR je kontraindicirano pri bolnikih, ki so preobčutljivi na bupropion ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

Zdravilo WELLBUTRIN XR je kontraindicirano pri bolnikih, ki jemljejo katero koli drugo zdravilo, ki vsebuje bupropion, saj je pojavnost epileptičnih napadov odvisna od odmerka. S tem se prepreči tudi preveliko odmerjanje.

Zdravilo WELLBUTRIN XR je kontraindicirano pri bolnikih, ki imajo ali so kdaj imeli epileptične

napade.

Zdravilo WELLBUTRIN XR je kontraindicirano pri bolnikih, ki imajo tumor centralnega živčnega

sistema.

Zdravilo WELLBUTRIN XR je kontraindicirano pri bolnikih, pri katerih obstaja možnost, da bi kadarkoli med zdravljenjem nenadoma opustili čezmerno pitje alkohola oziroma nenadoma opustili zdravljenje s katerim koli zdravilom, pri katerem obstaja znano tveganje za pojav epileptičnih napadov ob opustitvi zdravljenja (še posebej benzodiazepini in benzodiazepinom sorodna zdravila).

Uporaba zdravila WELLBUTRIN XR je kontraindicirana pri bolnikih s hudo jetrno cirozo.

Zdravilo WELLBUTRIN XR je kontraindicirano pri bolnikih s trenutno ali predhodno diagnozo

bulimije ali nervozne anoreksije.

Kontraindicirana je sočasna uporaba zdravila WELLBUTRIN XR in zaviralcev monoaminooksidaz (zaviralci MAO). Med prekinitvijo zdravljenja s katerim koli ireverzibilnim zaviralcem MAO in začetkom zdravljenja z zdravilom WELLBUTRIN XR mora miniti najmanj 14 dni. Za reverzibilne zaviralce MAO zadostuje 24-urno obdobje.

Epileptični napadi

Ker je pri bupropionu tveganje za pojav epileptičnih napadov odvisno od odmerka, se priporočenega odmerka bupropiona v obliki tablet s prirejenim sproščanjem ne sme preseči. V kliničnih preskušanjih je bila pri uporabi odmerkov do 450 mg/dan bupropiona v obliki tablet s prirejenim sproščanjem celotna pojavnost epileptičnih napadov približno 0,1-odstotna.

Tveganje za pojav epileptičnih napadov med uporabo zdravila WELLBUTRIN XR je večje, če pri bolniku obstajajo predispozicijski dejavniki, ki znižujejo prag za pojavnost epileptičnih napadov. Pri bolnikih z enim ali več predispozicijskimi dejavniki, ki znižujejo prag za pojavnost epileptičnih napadov, je zato treba zdravilo WELLBUTRIN XR uporabljati previdno.

Pri vseh bolnikih je treba oceniti možnost obstoja predispozicijskih dejavnikov, ki vključujejo:

• sočasno zdravljenje z drugimi zdravili, za katera je znano, da znižujejo prag za pojavnost epileptičnih napadov (npr. antipsihotiki, antidepresivi, antimalariki, tramadol, teofilin, sistemski steroidi, kinoloni in sedativni antihistaminiki),

• zloraba alkohola (glejte tudi poglavje 4.3),

• poškodba glave v anamnezi,

• sladkorna bolezen, zdravljena s hipoglikemiki ali z insulinom,

• uporaba spodbujevalcev ali zaviralcev apetita.

  Če se med zdravljenjem z zdravilom WELLBUTRIN XR pri bolniku pojavijo epileptični napadi, je zdravljenje treba prekiniti. V takšnih primerih ponovne uporabe zdravila ne priporočamo.

  Interakcije (glejte poglavje 4.5)

  Zaradi farmakokinetičnih interakcij se lahko spremenijo vrednosti bupropiona ali njegovih presnovkov v plazmi. S tem se lahko poveča možnost za pojav neželenih učinkov (npr. suha usta, nespečnost, epileptični napadi). Če bolnik jemlje bupropion sočasno z zdravili, ki lahko inducirajo ali zavirajo njegovo presnovo, je potrebna previdnost.

  Bupropion zavira presnovo s citokromom P450 2D6. Pri sočasni uporabi zdravil, ki se presnavljajo s pomočjo tega encima, svetujemo previdnost.

  Iz literature je znano, da lahko zdravila, ki inhibirajo CYP2D6, vodijo do zmanjšanih koncentracij endoksifena, ki je aktivni presnovek tamoksifena. Zato se je med zdravljenjem s tamoksifenom, kadarkoli je to mogoče, potrebno izogibati uporabi bupropiona, ki je inhibitor CYP2D6 (glejte poglavje 4.5).

  Nevropsihiatrija

  Samomor/samomorilne misli ali klinično poslabšanje

  Depresijo spremlja večje tveganje za samomorilne misli, samopoškodovanje in samomor (dogodki, povezani s samomorom). Tveganje traja, dokler ne pride do pomembne remisije. Stanje se lahko izboljša šele po prvih nekaj tednih zdravljenja ali še pozneje, zato morate bolnike do izboljšanja

  natančno spremljati. Splošne klinične izkušnje kažejo, da se lahko tveganje za samomor poveča v zgodnjih fazah okrevanja.

  Tveganje za samomorilne misli oz. poskus samomora je večje pri bolnikih z anamnezo dogodkov, povezanih s samomorom, in pri bolnikih, ki imajo pred začetkom zdravljenja močno izraženo samomorilno razmišljanje. Takšne bolnike morate med zdravljenjem natančno spremljati.

  Metaanaliza s placebom kontroliranih kliničnih preskušanj antidepresivnih zdravil pri odraslih bolnikih s psihiatričnimi motnjami je pokazala, da je pri mlajših od 25 let tveganje samomorilnega vedenja med uporabo antidepresivov večje kot med uporabo placeba.

  Med farmakoterapijo morate bolnike natančno spremljati. To še posebej velja za bolnike z velikim tveganjem in zlasti zgodaj med zdravljenjem ali po spremembi odmerka. Bolnike (in tiste, ki zanje skrbijo) opozorite, naj bodo pozorni na morebitno klinično poslabšanje, samomorilno vedenje ali samomorilne misli ter na nenavadne spremembe vedenja; če se ti simptomi pojavijo, naj takoj poiščejo zdravniško pomoč.

  Zavedati se je treba, da je pojav nekaterih nevropsihiatričnih simptomov lahko povezan z osnovnim bolezenskim stanjem ali pa s farmakoterapijo (glejte Nevropsihiatrični simptomi, vključno z manijo in bipolarno motnjo, spodaj; glejte poglavje 4.8).

  Pri bolnikih, pri katerih se pojavijo samomorilne misli/vedenje, je treba razmisliti o spremembi terapevtske sheme, vključno z možnostjo ukinitve zdravila, še posebej, če so ti simptomi hudi, nastopijo nenadoma ali pa jih bolnik sprva ni imel.

  Nevropsihiatrični simptomi, vključno z manijo in bipolarno motnjo

  Poročali so o nevropsihiatričnih simptomih (glejte poglavje 4.8). Še posebej je bila opažena psihotična in manična simptomatika, v glavnem pri bolnikih z znanimi psihiatričnimi obolenji v preteklosti.

  Velika depresivna epizoda je lahko tudi uvodna manifestacija bipolarne motnje. Splošno prepričanje (brez dokazov iz nadzorovanih preskušanj) je, da se pri bolnikih s tveganjem za bipolarno motnjo pri zdravljenju takšne epizode samo z antidepresivom lahko poveča verjetnost razvoja mešane/manične epizode. Omejeni klinični podatki o uporabi bupropiona v kombinaciji s stabilizatorji razpoloženja pri bolnikih z anamnezo bipolarne motnje kažejo majhen delež prehodov v manijo. Pred uvedbo zdravljenja z antidepresivom, je treba bolnike ustrezno pregledati in presoditi, če obstaja tveganje bipolarno motnjo. Pregled mora vključevati podrobno psihiatrično anamnezo, vključno z družinsko anamnezo samomorov, bipolarne motnje in depresije.

  Podatki, pridobljeni pri živalih, kažejo, da obstaja možnost zlorabe. Študije o nagnjenosti k zlorabi zdravila pri ljudeh in obsežne klinične izkušnje pa kažejo, da je možnost zlorabe bupropiona majhna.

  Pri bolnikih, ki se zdravijo z elektrokonvulzivnim zdravljenjem, so klinične izkušnje z bupropionom omejene. Pri bolnikih, ki se zdravijo z elektrokonvulzivnim zdravljenjem, je pri sočasnem zdravljenju z bupropionom potrebna previdnost.

  Preobčutljivost

  Če se med zdravljenjem z zdravilom WELLBUTRIN XR pri bolniku pojavijo preobčutljivostne reakcije, je zdravljenje treba nemudoma prekiniti. Zdravniki se morajo zavedati, da se po prekinitvi zdravljenja z zdravilom WELLBUTRIN XR simptomi lahko še poslabšajo ali celo ponovno pojavijo, zato morajo poskrbeti za ustrezno simptomatsko zdravljenje, ki mora trajati dovolj dolgo (vsaj en teden). Simptomi tipično vključujejo kožni izpuščaj, srbenje, urtikarijo ali bolečine v prsih, hujše reakcije pa lahko vključujejo angioedem, dispnejo/bronhospazem, anafilaktični šok, multiformni eritem ali Stevens-Johnsonov sindrom. V povezavi s kožnim izpuščajem in drugimi simptomi, ki so nakazovali pozno preobčutljivost, so poročali tudi o artralgiji, mialgiji in zvišani telesni temperaturi (glejte poglavje 4.8). Po prekinitvi uporabe bupropiona in uvedbi zdravljenja z antihistaminiki ali s kortikosteroidi so se simptomi pri večini bolnikov omilili in sčasoma izzveneli.

  Bolezni srca in ožilja

  Pri bolnikih s kardiovaskularno boleznijo so klinične izkušnje z uporabo bupropiona za zdravljenje depresije omejene. Pri tovrstnih bolnikih je treba zdravilo uporabljati previdno. V študijah opuščanja kajenja so bolniki z ishemično kardiovaskularno boleznijo bupropion na splošno dobro prenašali (glejte poglavje 5.1).

  Krvni tlak

  Dokazano je bilo, da bupropion pri nedepresivnih bolnikih s hipertenzijo 1. stopnje krvnega tlaka pomembneje ne poveča. Vendar pa so pri bolnikih med klinično uporabo bupropiona poročali o pojavu hipertenzije, ki je bila v nekaterih primerih huda (glejte poglavje 4.8), in je terjala akutno zdravljenje. O takšnih primerih so poročali tako pri bolnikih, ki so predhodno že imeli hipertenzijo kot bolnikih, ki je niso imeli.

  Pred začetkom zdravljenja z zdravilom WELLBUTRIN XR je treba izmeriti vrednost krvnega tlaka in ga nato med zdravljenjem redno spremljati, še posebej pri bolnikih s hipertenzijo pred začetkom zdravljenja. Če se med zdravljenjem z zdravilom WELLBUTRIN XR vrednost krvnega tlaka klinično pomembno poveča, je treba razmisliti o prekinitvi zdravljenja.

  Pri sočasni uporabi bupropiona in nikotinskega transdermalnega sistema se krvni tlak lahko zviša.

  Sindrom Brugada

  Bupropion lahko razkrije sindrom Brugada, redko dedno bolezen srčnega natrijevega kanala z značilnimi spremembami EKG (elevacija segmenta ST ter nenormalnosti T valov v desnih prekordialnih odvodih), ki lahko povzroči zastoj srca in/ali nenadno smrt. Previdnost je priporočljiva pri bolnikih s sindromom Brugada ali z dejavniki tveganja, kot je družinska anamneza srčnega zastoja ali nenadne smrti.

  Posebne skupine bolnikov

  Pediatrična populacija – Pri otrocih in mladostnikih z veliko depresivno motnjo in z drugimi psihiatričnimi motnjami je zdravljenje z antidepresivi povezano z večjim tveganjem za samomorilno razmišljanje in vedenje.

  Okvara jeter – Bupropion se v jetrih obsežno presnavlja do aktivnih presnovkov, ti pa se nato presnavljajo še naprej. V primerjavi z zdravimi prostovoljci pri bolnikih z blago do zmerno jetrno cirozo niso opazili statistično pomembnih razlik v farmakokinetiki bupropiona, vendar pa so vrednosti bupropiona v plazmi pri posameznih bolnikih veliko bolj variirale. Pri bolnikih z blago do zmerno okvaro jeter je potrebna previdnost pri uporabi zdravila WELLBUTRIN XR (glejte poglavje 4.2).

  Vse bolnike z okvaro jeter je treba skrbno nadzirati glede pojava možnih neželenih učinkov (npr. nespečnost, suha usta, epileptični napadi), ki lahko kažejo na povečanje vrednosti zdravila ali njegovih presnovkov.

  Okvara ledvic – Bupropion se v glavnem izloča z urinom v obliki presnovkov. Zato se pri bolnikih z okvaro ledvic bupropion in njegovi aktivni presnovki lahko kopičijo v obsegu, večjem od običajnega. Bolnike je treba skrbno nadzirati glede pojava možnih neželenih učinkov (npr. nespečnost, suha usta, epileptični napadi), ki lahko kažejo na povečanje vrednosti zdravila ali njegovih presnovkov (glejte poglavje 4.2).

  Starejši – Pri starejših ljudeh se je učinkovitost izkazala za nezanesljivo. V kliničnem preskušanju je bil pri starejših ljudeh uporabljen enak režim odmerjanja kot pri odraslih (glejte poglavje 4.2 Odrasli in poglavje 5.2). Večje občutljivosti pri nekaterih starejših posameznikih ni mogoče izključiti.

  Vpliv na preiskave urina

  Zaradi podobnosti v kemični zgradbi z amfetaminom lahko bupropion vpliva na rezultate nekaterih hitrih presejalnih testov urina in povzroči lažno pozitivne izvide, zlasti za amfetamine. Pozitiven izvid je treba po navadi potrditi z bolj specifično metodo.

  Neprimerne poti uporabe

  Zdravilo WELLBUTRIN XR je namenjeno le za peroralno uporabo. Poročali so o inhaliranju zdrobljenih tablet ali injiciranju raztopljenega bupropiona, kar lahko vodi v takojšne sproščanje, hitrejšo absorpcijo in potencialno predoziranje. V primeru intranazalne ali parenteralne uporabe bupropiona so poročali o epileptičnih napadih in/ali smrti.

  Serotoninski sindrom

  V obdobju trženja so poročali o serotoninskem sindromu, potencialno smrtno nevarnem stanju, pri sočasni uporabi zdravila WELLBUTRIN XR in serotoninergičnih zdravil, kot so selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) ali zaviralci privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) (glejte poglavje 4.5). Če je sočasno zdravljenje z drugimi serotoninergičnimi zdravili klinično upravičeno, se svetuje skrbno opazovanje bolnika, zlasti med začetkom zdravljenja in povečanjem odmerka.

  Serotoninski sindrom lahko vključuje spremembe duševnega stanja (npr. agitacija, halucinacije, koma), avtonomno nestabilnost (npr. tahikardija, nestabilen krvni tlak, hipertermija), nevromuskulatorne motnje (npr. hiperefleksija, nekoordiniranost, togost) in/ali gastrointestinalne simptome (npr. navzeja, bruhanje, diareja). Če obstaja sum na serotoninski sindrom, je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka ali prekinitvi zdravljenja, odvisno od resnosti simptomov.

Ker tudi zaviralci monoaminooksidaz A in B stopnjujejo kateholaminergični mehanizem, sicer z drugačnim mehanizmom kot bupropion, je sočasna uporaba zdravila WELLBUTRIN XR in zaviralcev monoaminooksidaz (zaviralci MAO) kontraindicirana (glejte poglavje 4.3). Pri sočasni uporabi je možnost za pojav neželenih učinkov večja. Med prekinitvijo zdravljenja s katerim koli ireverzibilnim zaviralcem MAO in začetkom zdravljenja z zdravilom WELLBUTRIN XR mora miniti najmanj

14 dni. Za reverzibilne zaviralce MAO zadostuje 24-urno obdobje.

Učinek bupropiona na druga zdravila

Čeprav se ne presnavljata z izoencimom CYP2D6, bupropion in njegov glavni presnovek hidroksibupropion zavirata presnovno pot preko CYP2D6. Sočasna uporaba bupropiona in dezipramina je pri zdravih prostovoljcih, za katere je bila znano obsežno presnavljanje z izoencimom CYP2D6, imela za posledico znatno (2- do 5-kratno) povečanje Cmax in AUC dezipramina. Zaviralni učinek na CYP2D6 je bil prisoten še najmanj 7 dni po uporabi zadnjega odmerka bupropiona.

Sočasno zdravljenje z zdravili z ozkim terapevtskim indeksom, ki se prvenstveno presnavljajo s CYP2D6, je treba uvesti v spodnjem delu odmernega intervala. Med ta zdravila spadajo nekateri antidepresivi (npr. dezipramin, imipramin), antipsihotiki (npr. risperidon, tioridazin), zaviralci adrenergičnih receptorjev beta (npr. metoprolol), selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) in antiaritmiki skupine IC (npr. propafenon, flekainid). Če se bolnik s tovrstnimi zdravili že zdravi in se mu predpiše še zdravilo WELLBUTRIN XR, je treba razmisliti o potrebi po zmanjšanju odmerka prvotnega zdravila. V takšnih primerih je treba pričakovane koristi zdravljenja z zdravilom WELLBUTRIN XR skrbno primerjati z možnimi tveganji.

V obdobju trženja so poročali o serotoninskem sindromu, potencialno smrtno nevarnem stanju, pri sočasni uporabi zdravila WELLBUTRIN XR in serotoninergičnih zdravil, kot so selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) ali zaviralci privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) (glejte poglavje 4.4).

Zdravila, ki se za dosego učinkovitosti, predhodno presnavljajo s CYP2D6, (npr. tamoksifen), so lahko manj učinkovita, kadar se uporabljajo sočasno z inhibitorj CYP2D6, kot je bupropion (glejte

poglavje 4.4).

Citalopram (SSRI) se sicer primarno ne presnavlja s CYP2D6, vendar pa je v eni študiji bupropion povečal vrednosti Cmax in AUC citaloprama, in sicer Cmax za 30 %, AUC pa za 40 %.

Sočasna uporaba digoksina z bupropionom lahko zniža raven digoksina. Pri zdravih prostovoljcih se je AUC 0–24 ur digoksina zmanjšala, ledvični očistek pa se je povečal, kar temelji na podatkih primerjave med študijami. Zdravniki se morajo zavedati, da se ob prenehanju jemanja bupropiona, ravni digoksina lahko zvišajo, zato je bolnike potrebno nadzirati glede morebitnih toksičnih učinkov digoksina.

Učinek drugih zdravil na bupropion

Bupropion se do svojega glavnega presnovka hidroksibupropiona presnavlja predvsem s citokromom P450 CYP2B6 (glejte poglavje 5.2). Pri sočasni uporabi zdravil, ki lahko vplivajo na

presnovo bupropiona preko izoencima CYP2B6 (npr. substrati za CYP2B6: ciklofosfamid, ifosfamid, in zaviralci CYP2B6: orfenadrin, tiklopidin, klopidogrel), se lahko plazemske vrednosti bupropiona povečajo, plazemske vrednosti aktivnega presnovka hidroksibupropiona pa zmanjšajo. Klinične posledice inhibicije presnove bupropiona preko encima CYP2B6 in posledične spremembe razmerja med bupropionom in hidroksibupropionom trenutno niso znane.

Ker je presnova bupropiona obsežna, svetujemo previdnost pri sočasnem predpisovanju bupropiona in zdravil, za katera je znano, da presnovo inducirajo (npr. karbamazepin, fenitoin, ritonavir, efavirenz) ali zavirajo (npr. valproat), saj lahko vplivajo na klinično učinkovitost in varnost.

V nizu kliničnih študij na zdravih prostovoljcih, je ritonavir (100 mg dvakrat na dan ali 600 mg dvakrat na dan) ali ritonavir 100 mg v kombinaciji z lopinavirjem 400 mg dvakrat na dan zmanjšal izpostavljenost bupropionu ter njegovim glavnim presnovkom v odvisnosti od odmerka za približno 20 do 80 % (glejte poglavje 5.2). Podobno efavirenz 600 mg enkrat na dan v dveh tednih zmanjša izpostavljenost bupropionu za približno 55 % pri zdravih prostovoljcih. Klinične posledice zmanjšane izpostavljenosti niso jasne, vendar lahko vključujejo zmanjšano učinkovitost zdravljenja velike depresije. Bolniki, ki prejemajo katero koli od teh zdravil sočasno z bupropionom, bi tako potrebovali povečan odmerek bupropiona, toda največji priporočeni odmerek bupropiona ne sme biti prekoračen.

Drugi podatki o interakcijah

Pri predpisovanju zdravila WELLBUTRIN XR bolnikom, ki se zdravijo bodisi z levodopo bodisi z amantadinom je potrebna previdnost. Omejeni klinični podatki kažejo, da je pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z bupropionom in levodopo ali amantadinom, pojavnost neželenih učinkov (npr. navzea, bruhanje in nevropsihiatrični dogodki– glejte poglavje 4.8) večja.

Klinični podatki sicer ne kažejo na farmakokinetične interakcije med bupropionom in alkoholom, vendar pa so pri bolnikih, ki so med zdravljenjem z bupropionom uživali alkohol, v redkih primerih poročali o pojavu neželenih nevropsihiatričnih dogodkov ali o zmanjšani toleranci za alkohol. Med zdravljenjem z zdravilom WELLBUTRIN XR mora biti uživanje alkohola minimalno oziroma se mu je treba povsem odpovedati.

Farmakokinetične študije z bupropionom in sočasno uporabo benzodiazepinov niso bile izvedene. Na osnovi in vitro presnovnih poti, ni osnove za tovrstno interakcijo. Pri zdravih prostovoljcih je bila pri sočasni uporabi bupropiona in diazepama sedacija manjša kot pri uporabi diazepama samega.

Uporaba bupropiona v kombinaciji z antidepresivi (razen z dizipraminom in s citalopramom), benzodiazepini (razen z diazepamom) ali nevroleptiki ni bila sistematično ovrednotena. Omejene so tudi klinične izkušnje s šentjanževko.

Pri sočasni uporabi zdravila WELLBUTRIN XR in nikotinskega transdermalnega sistema (NTS) se

lahko poveča krvni tlak.

Nosečnost

Nekatere epidemiološke študije izidov nosečnosti so po izpostavljenosti matere bupropionu v prvem trimesečju pokazale povezanost le-te z večjim tveganjem za določene prirojene kardiovaskularne malformacije, specifično za defekte prekatnega pretina in defekte iztočnega trakta srca. Ti izsledki se med študijami razhajajo. Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov glede reproduktivne toksičnosti (glejte poglavje 5.3). Zdravila WELLBUTRIN XR se med nosečnostjo ne sme uporabljati, razen če klinično stanje nosečnice zahteva zdravljenje z bupropionom in alternativno zdravljenje ni možno.

Dojenje

Bupropion in njegovi presnovki se izločajo z materinim mlekom. Pri odločitvi, ali se odpovedati dojenju ali odpovedati zdravljenju z zdravilom WELLBUTRIN XR, se mora upoštevati korist dojenja za novorojenčka/dojenčka in korist zdravljenja z zdravilom WELLBUTRIN XR za mater.

Plodnost

Podatkov o vplivu bupropiona na plodnost pri človeku ni. Reprodukcijska študija na podganah ni

prinesla dokazov o okvari plodnosti (glejte poglavje 5.3).

Tako kot druga zdravila, ki delujejo na CŽS, lahko tudi bupropion vpliva na sposobnost za dejavnosti, ki zahtevajo presojo in motorične ali kognitivne zmožnosti. Bolniki morajo biti glede vožnje in upravljanja strojev previdni, dokler niso povsem prepričani, da zdravilo WELLBUTRIN XR ni zmanjšalo njihove sposobnosti za tovrstna opravila.

V spodnjem seznamu so navedeni neželeni učinki, ki so se pojavili med klinično uporabo. Razvrščeni

so glede na pogostnost in organski sistem.

Neželeni učinki so razvrščeni po pogostnosti v skladu z naslednjim dogovorom: zelo pogosti (≥ 1/10),

pogosti (≥ 1/100, < 1/10), občasni (≥ 1/1.000, < 1/100), redki (≥ 1/10.000, < 1/1.000), zelo redki (< 1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

* Preobčutljivost se lahko kaže s kožnimi reakcijami. Glejte “Bolezni imunskega sistema” in “Bolezni kože in podkožja”.

** Pojavnost epileptičnih napadov je približno 0,1-odstotna (1/1.000). Najpogostejša vrsta epileptičnih napadov so generalizirani tonično-klinični napadi. Posledica te vrste napadov je v nekaterih primerih lahko postiktalna zmedenost ali okvara spomina (glejte poglavje 4.4).

*** Med zdravljenjem ali kmalu po prenehanju zdravljenja z bupropionom so opisani primeri

samomorilnega razmišljanja in samomorilnega vedenja (glejte poglavje 4.4).

****Serotoninski sindrom se lahko pojavi kot posledica interakcij med bupropionom in serotoninergičnimi zdravili, kot so selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) ali zaviralci privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) (glejte poglavje 4.4).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco

Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si

spletna stran: www.jazmp.si

Poročali so o akutnem zaužitju odmerkov, ki so za 10-krat presegali največji terapevtski odmerek. Razen dogodkov, ki so navedeni kot neželeni učinki, so se pri prevelikem odmerjanju pojavili še dodatni simptomi, vključno z zaspanostjo, izgubo zavesti in/ali elektrokardiografskimi (EKG) spremembami, kot so motnje prevajanja (vključno s podaljšanjem kompleksa QRS), aritmije in tahikardija. Poročali so tudi o podaljšanju intervala QTc, ki pa se je običajno pojavil skupaj s podaljšanjem kompleksa QRS in zvišano srčno frekvenco.

Večina bolnikov je sicer okrevala brez posledic, vendar pa so pri bolnikih po zaužitju veliko prevelikih odmerkov poročali tudi o redkih primerih smrtnih izidov. Poročali so tudi o serotoninskem sindromu.

Zdravljenje: V primeru prevelikega odmerjanja svetujemo sprejem v bolnišnico. Nadzirati je treba EKG in vitalne znake.

Zagotoviti je treba ustrezno prehodnost dihalnih poti ter ustrezno oksigenacijo in ventilacijo. Priporočamo uporabo aktivnega oglja. Specifičen antidot za bupropion ni znan. Nadaljnje ravnanje je odvisno od kliničnih znakov.