Dobutamin Hameln 5 mg/ml raztopina za infundiranje

Odraslih

Zdravilo Dobutamin Hameln je indicirano pri bolnikih, ki potrebujejo pozitivno inotropno podporo pri zdravljenju srčne dekompenzacije zaradi poslabšanja krčljivosti.

Pri kardiogenem šoku s srčnim popuščanjem in hudo hipotenzijo in pri septičnem šoku lahko zdravilo Dobutamin Hameln koristi, če je dodano dopaminu v primeru motenega delovanja prekatov, zvišanega polnilnega tlaka v prekatih in povečanega sistemskega upora.

Zdravilo Dobutamin Hameln se lahko uporablja tudi za odkrivanje ishemije miokarda ali viabilnega miokarda v okviru ehokardiografskega pregleda (obremenitvena ehokardiografija z dobutaminom), če bolnik ne more opraviti dejanske telesne obremenitve ali če ta ne da koristnih informacij.

Pediatrična populacija

Pri pediatričnih bolnikih (vsa obdobja od novorojenčka do 18. leta starosti) je zdravilo Dobutamin Hameln indicirano za inotropno podporo pri hipoperfuzijskih stanjih z majhnim minutnim volumnom, ki se pojavijo zaradi dekompenziranega srčnega popuščanja, po srčnih operacijah, pri kardiomiopatijah in pri kardiogenem ali septičnem šoku.

Odmerke zdravila Dobutamin Hameln je treba prilagoditi posameznemu bolniku.

Potrebna hitrost infundiranja je odvisna od bolnikovega odziva na zdravljenje in od

neželenih učinkov, ki se pojavijo.

Odmerjanje

Odmerjanje pri odraslih:

Glede na izkušnje se večina bolnikov odzove na odmerke od 2,5 do 10 mikrogramov dobutamina/kg/min. V posameznih primerih so bili uporabljeni odmerki do 40 mikrogramov dobutamina/kg/min.

Pediatrična populacija

Odmerjanje:

Za vse pediatrične bolnike (od novorojenčka do 18. leta) je priporočljiv začetni odmerek 5 mikrogramov/kg/minuto, ki ga je nato treba glede na klinični odziv prilagoditi na 2 do 20 mikrogramov/kg/minuto. Občasno je mogoče odziv doseči že z odmerkom od 0,5 do 1,0 mikrograma/kg/minuto.

Kaže, da je najmanjši učinkoviti odmerek pri otrocih večji od tistega pri odraslih. Previdnost je potrebna pri uporabi velikih odmerkov, ker kaže tudi, da je največji tolerirani odmerek pri otrocih manjši kot pri odraslih. Večino neželenih učinkov (zlasti tahikardijo) so opažali, če je bil odmerek večji ali enak 7,5 mikrograma/kg/min, ob zmanjšanju hitrosti infundiranja ali prenehanju infundiranja pa se neželeni učinki hitro odpravijo.

Pri pediatričnih bolnikih sta zelo variabilni tako koncentracija v plazmi, potrebna za hemodinamski učinek (prag), kot hitrost hemodinamskega odziva na povečevanje koncentracije v plazmi. To kaže, da potrebnega odmerka za otroke ni mogoče določiti vnaprej, temveč ga je treba titrirati in tako upoštevati manjšo "terapevtsko širino" pri otrocih.

Preglednici, ki prikazujeta hitrost infundiranja z različnimi začetnimi koncentracijami za različne odmerke:

Odmerjanje v sistemih za infundiranje

Ena viala zdravila Dobutamin Hameln 5 mg/ml (250 mg v 50 ml), redčena tako, da je volumen raztopine 500 ml (končna koncentracija 0,5 mg/ml)

* V primeru dvojne koncentracije, tj. 500 mg dobutamina, dodanega 500 ml raztopine, ali 250 mg dobutamina, dodanega 250 ml raztopine, je treba hitrost infundiranja prepoloviti.

Odmerjanje za injekcijske črpalke

Ena neredčena viala zdravila Dobutamin Hameln 5 mg/ml (250 mg v 50 ml) (končna

koncentracija 5 mg/ml)

Izbrana injekcijska črpalka mora biti primerna za volumen in hitrost dajanja zdravila. Za podrobne informacije o primernih raztopinah za redčenje glejte poglavje 6.6.

Obremenitvena ehokardiografija z dobutaminom (samo za odraslo populacijo)

Pri obremenitveni ehokardiografiji je treba dobutamin dajati s postopnim povečevanjem

infundiranja.

Najpogosteje uporabljena odmerna shema se začne s 5 µg dobutamina/kg/min s povečevanjem vsake 3 minute na 10, 20, 30, 40 µg/kg/min, dokler ni dosežena diagnostična končna točka (glejte način in trajanje dajanja).

Če diagnostična končna točka ni dosežena, je mogoče dati atropinijev sulfat od 0,5 do 2 mg v deljenih odmerkih po 0,25 do 0,5 mg v 1-minutnih presledkih za povečanje srčne frekvence. Alternativno je mogoče hitrost infundiranja dobutamina povečati na 50 µg/kg/min.

Izkušnje pri otrocih in mladostnikih so omejene na zdravljenje bolnikov, ki so potrebovali pozitivno inotropno podporo.

Način uporabe

Dobutamin Hameln 5 mg/ml (250 mg v 50 ml) viala

Samo za intravensko infuzijo. V primeru uporabe injekcijske črpalke redčenje ni

potrebno.

Dobutamin je mogoče intravensko infundirati tudi po redčenju s kompatibilnimi raztopinami za infundiranje, kot so na primer: 50 mg/ml (5 %) raztopina glukoze, 9 mg/ml (0,9 %) raztopina natrijevega klorida ali 4,5 mg/ml (0,45 %) natrijev klorid v 50 mg/ml (5 %) raztopini glukoze. (Za podrobne informacije o redčenju glejte poglavje 6.6.) Raztopine za infundiranje je treba pripraviti tik pred uporabo. (Za informacije o roku uporabnosti glejte poglavje 6.3.)

Zaradi kratkega razpolovnega časa je treba dobutamin dajati v stalni intravenski infuziji.

Ko se zdravljenje končuje, je treba odmerek dobutamina zmanjšati postopoma.

Trajanje zdravljenja je odvisno od kliničnih potreb, določiti ga mora zdravnik in mora biti

čim krajše.

V primeru več kot 72-urne stalne uporabe dobutamina se lahko pojavi toleranca, kar

zahteva povečanje odmerka.

Med dajanjem dobutamina je treba skrbno spremljati srčno frekvenco, srčni ritem, krvni tlak, diurezo in hitrost infundiranja. Če je mogoče, je treba kontrolirati minutni volumen srca, centralni venski tlak (CVP) in pljučni kapilarni tlak (PCP).

Pediatrični bolniki: Za stalno intravensko infundiranje z infuzijsko črpalko zdravilo redčite s 50 mg/ml (5 %) glukozo ali 9 mg/ml (0,9 %) raztopino natrijevega klorida na koncentracijo od 0,5 do 1 mg/ml (največ na 5 mg/ml v primeru omejitve tekočin). Večje koncentracije je treba infundirati izključno skozi centralni kanal. Raztopina dobutamina za intravensko infundiranje ni kompatibilna s hidrogenkarbonatom in drugimi močnimi alkalnimi raztopinami.

Intenzivna nega novorojenčkov: Odmerek 30 mg/kg telesne mase redčite do končnega volumna 50 ml tekočine za infundiranje. Intravensko infundiranje s hitrostjo 0,5 ml/uro zagotavlja odmerek 5 mikrogramov/kg/minuto.

Obremenitvena ehokardiografija z dobutaminom (samo za odraslo populacijo)

Za odkrivanje ishemije miokarda ali viabilnega miokarda sme dobutamin dati le zdravnik, ki ima dovolj izkušenj z izvajanjem kardioloških obremenitvenih testov. Potrebno je stalno spremljanje vseh predelov stene z ehokardiografijo ter spremljanje EKG in nadzor krvnega tlaka.

Na voljo morajo biti oprema in zdravila za nujne primere (npr. defibrilator, intravenski antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, nitrati itn.) in prisotno mora biti osebje, usposobljeno za reanimacijo.

Za navodila glede redčenja zdravila pred dajanjem, glejte poglavje 6.6

Dobutamina se ne sme uporabljati v primeru:

• preobčutljivosti na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju

  6.1, zlasti pri bolnikih z bronhialno astmo s preobčutljivostjo na sulfite,

• mehanične ovire pri polnitvi prekata in/ali iztekanju iz njega, npr. pri tamponadi perikarda, konstriktivnem perikarditisu, hipertrofični obstruktivni kardiomiopatiji, hudi aortni stenozi,

• hipovolemičnih stanj,

• feokromocitoma.

  Obremenitvena ehokardiografija z dobutaminom

  Dobutamina se ne sme uporabljati za ugotavljanje ishemije miokarda ali viabilnega miokarda v primeru:

• nedavnega miokardnega infarkta (v zadnjih 30 dneh),

• nestabilne angine pektoris,

• stenoze leve glavne koronarne arterije,

• hemodinamsko pomembne ovire iztoka iz levega prekata, vključno s hipertrofično

  obstruktivno kardiomiopatijo,

• hemodinamsko pomembne okvare srčnih zaklopk,

• hudega srčnega popuščanja (razred III ali IV po NYHA),

• nagnjenosti k ali dokumentirane anamneze klinično pomembne ali kronične motnje srčnega ritma, zlasti ponavljajoče se persistentne prekatne tahikardije,

• pomembne motnje srčnega prevajanja,

• akutnega perikarditisa, miokarditisa ali endokarditisa,

• disekcije aorte,

• anevrizme aorte,

• slabih pogojev za ultrazvočno slikanje,

• neustrezno zdravljene ali neustrezno urejene arterijske hipertenzije,

• ovirane polnitve prekatov (konstriktivni perikarditis, tamponada perikarda),

• hipovolemije,

• predhodne preobčutljivosti na dobutamin in pri bolnikih z bronhialno astmo, ki so

  preobčutljivi na sulfite,

• feokromocitoma.

  Opomba:

  V primeru uporabe atropina je treba upoštevati tudi kontraindikacije zanj.

Med zdravljenjem z dobutaminom so opažali lokalno povečanje ali zmanjšanje koronarnega pretoka krvi, ki lahko vpliva na potrebo miokarda po kisiku. Klinično stanje bolnikov s hudo koronarno boleznijo srca se lahko poslabša, še posebej če zdravljenje z dobutaminom spremlja občutno povečanje srčne frekvence in/ali zvišanje krvnega tlaka. Zato se je treba – tako kot velja pri vseh pozitivno inotropnih zdravilih – za uporabo dobutamina za zdravljenje bolnikov s srčno ishemijo odločiti individualno od bolnika do bolnika.

Zaradi tveganja za motnje srčnega ritma in zaradi negotovosti o dolgoročnih učinkih na motnje delovanja miokarda je treba inotropna zdravila, kakršno je dobutamin, pri zdravljenju akutnega srčnega popuščanja uporabljati previdno.

Ker se lahko koncentracija kalija v serumu spremeni, je treba kontrolirati koncentracijo kalija.

V primeru več kot 72-urne stalne uporabe dobutamina se lahko pojavi toleranca (tahifilaksija), zaradi česar je treba odmerek povečati.

Občasno so med zdravljenjem z dobutaminom poročali o nenadnem znižanju krvnega tlaka (hipotenziji). Z zmanjšanjem odmerka ali prekinitvijo infundiranja praviloma dosežemo hitro vrnitev krvnega tlaka na izhodiščno vrednost. V redkih primerih pa je potrebno ukrepanje in stanje se morda ne bo izboljšalo takoj.

Pred dajanjem dobutamina je treba odpraviti hipovolemijo.

Dobutamin lahko moti določanje kloramfenikola s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC).

Pediatrična populacija

Dobutamin so uporabljali pri otrocih s hipoperfuzijskimi stanji z majhnim minutnim volumnom, ki so se pojavila zaradi dekompenziranega srčnega popuščanja, srčne operacije ali kardiogenega ali septičnega šoka. Nekateri hemodinamski učinki dobutaminijevega klorida so lahko pri otrocih kvantitativno ali kvalitativno drugačni kot pri odraslih.

Povečanje srčne frekvence in zvišanje krvnega tlaka sta pri otrocih pogostejša in izrazitejša. Zgodi se lahko, da se pljučni zagozditveni tlak pri otrocih ne zmanjša tako kot se pri odraslih, temveč se lahko celo poveča, zlasti pri otrocih, mlajših od enega leta. Poročali so, da je srčno-žilni sistem novorojenčka manj občutljiv za dobutamin in hipotenzivni učinek je pri odraslih bolnikih po vsem sodeč pogostejši kot pri majhnih otrocih.

Zato je treba uporabo dobutamina pri otrocih skrbno nadzorovati upoštevaje te farmakodinamske značilnosti.

Obremenitvena ehokardiografija z dobutaminom (samo za odraslo populacijo)

Zaradi možnih smrtno nevarnih zapletov sme dobutamin za obremenitveno ehokardiografijo dati le zdravnik, ki ima zadostne osebne izkušnje z uporabo dobutamina pri tej indikaciji.

Ruptura srca je možen zaplet miokardnega infarkta. Na tveganje rupture srca (septuma in proste stene) lahko vplivajo različni dejavniki, vključno z lokacijo in časom infarkta. Med obremenitvenim testiranjem z dobutaminom so bila zelo redka poročila o akutni rupturi srca s smrtnim izidom. Do teh dogodkov je prišlo med pregledom pred odpustom pri bolnikih, ki so bili hospitalizirani z nedavnim (v 4-12 dneh) miokardnim infarktom. V poročanih primerih rupture proste stene je ehokardiogram v mirovanju pokazal diskinetično in stanjšano notranjo steno. Bolnike, pri katerih velja tveganje za rupturo srca med dobutaminskim testiranjem, je zato treba pred testiranjem skrbno oceniti.

Obremenitveno ehokardiografijo z dobutaminom je treba prekiniti, če se pojavi kateri od naslednjih diagnostičnih dogodkov:

• dosežena je za starost predvidena največja srčna frekvenca [(220-starost v letih) x 0,85],

• sistolični krvni tlak se zniža za več kot 20 mmHg,

• krvni tlak se zviša nad 220/120 mmHg,

• napredujoči simptomi (angina pektoris, dispneja, omotica, ataksija),

• napredujoča motnja srčnega ritma (npr. "coupling", prekatne salve),

• napredujoče prevodne motnje,

• nedaven pojav motene gibljivosti stene na več kot 1 segmentu stene (16-segmentni model),

• povečanje končnega sistoličnega volumna,

• pojav nepravilnosti repolarizacije (zaradi ishemije horizontalna ali descendentna depresija veznice ST za več kot 0,2 mV na intervalu 80 (60) ms po točki J v primerjavi z izhodiščem; napredujoče ali monofazno zvišanje veznice ST nad 0,1 mV pri bolnikih brez predhodnega miokardnega infarkta),

• dosežen je največji odmerek.

Resen zaplet, ki se lahko pojavi pri uporabi dobutamina med obremenitveno ehokardiografijo, je stresna kardiomiopatija (sindrom takotsubo) (glejte poglavje 4.8). Dobutamin med obremenitveno ehokardiografijo lahko daje samo zdravnik, ki ima izkušnje s postopkom. Zdravnik mora biti pozoren med preiskavo in v obdobju okrevanja ter biti med preiskavo pripravljen na ustrezno terapevtsko ukrepanje. V primeru stresne kardiomiopatije (sindroma takotsubo) je treba dajanje dobutamina takoj prekiniti.

V primeru resnih zapletov (glejte poglavje 4.8) je treba obremenitveno ehokardiografijo z

dobutaminom nemudoma končati.

Dobutamin Hameln 5 mg/ml (250 mg v 50 ml)

To zdravilo vsebuje 3,06 mg natrija na 1 mililiter raztopine.

Ena 50 ml viala vsebuje 153 mg natrija, kar je enako 7,7 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

Zdravilo Dobutamin Hameln vsebuje natrijev metabisulfit (E223), ki lahko redko

povzroči resne preobčutljivostne reakcije in bronhospazem.

Po koncu infundiranja je treba bolnike nadzorovati, dokler se jim stanje ne stabilizira.

Zaradi kompetitivnega zavrtja receptorjev lahko pride do zmanjšanja simpatiko-mimetičnega učinka dobutamina pri sočasni uporabi antagonista adrenergičnih receptorjev beta. Poleg tega lahko alfa-agonistični učinki povzročijo periferno vazokonstrikcijo s posledičnim zvišanjem krvnega tlaka.

Med sočasno blokado adrenergičnih receptorjev alfa lahko prevladujoči beta-mimetični učinki povzročijo tahikardijo in periferno vazodilatacijo.

Sočasna uporaba dobutamina in primarno vensko delujočih vazodilatatorjev (npr. nitratov, natrijevega nitroprusida) lahko povzroči večji porast minutnega volumna srca in izrazitejše zmanjšanje perifernega upora ter prekatnega polnilnega tlaka kot uporaba vsake posamezne snovi same.

Pri sladkornih bolnikih lahko uporaba dobutamina poveča potrebo po insulinu. Sladkornim bolnikom je treba koncentracijo krvnega sladkorja kontrolirati ob začetku zdravljenja z dobutaminom, ob spremembi hitrosti infundiranja in po prenehanju infundiranja. Odmerek insulina je treba prilagoditi, kot je potrebno.

Sočasna uporaba velikih odmerkov dobutamina z zaviralci ACE (npr. s kaptoprilom) lahko povzroči povečanje minutnega volumna srca, ki ga spremlja večja poraba kisika v miokardu. V takšnih okoliščinah so poročali o bolečinah v prsih in motnjah srčnega ritma.

Dobutamin v kombinaciji z dopaminom povzroči – odvisno od odmerka dopamina in v nasprotju s tem, če je uporabljen sam – izrazitejši porast krvnega tlaka, hkrati z znižanjem prekatnega polnilnega tlaka ali brez njegove spremembe.

Natrijev metabisulfit je zelo reaktivna snov. Zato je treba predpostaviti, da se z zdravilom

sočasno uporabljeni tiamin (vitamin B1) razgradi.

Previdnost je potrebna v primeru uporabe dobutamina z inhalacijskimi anestetiki, ker lahko sočasna uporaba poveča vzdražljivost miokarda in tveganje za prekatne ekstrasistole.

Učinki dobutamina se lahko okrepijo ob sočasni uporabi entakapona.

Obremenitvena ehokardiografija z dobutaminom

Če bolnik uporablja zdravila za zdravljenje angine pektoris, zlasti takšna, ki znižajo srčno frekvenco, kot so antagonisti adrenergičnih receptorjev beta, je lahko ishemična reakcija na obremenitev manj izrazita ali je sploh ni.

Zato bo pred obremenitveno ehokardiografijo z dobutaminom morda za 12 ur potrebno prekiniti jemanje zdravil za zdravljenje angine pektoris.

V primeru dodajanja atropina najvišji titrirani ravni dobutamina:

Zaradi dolgotrajnosti obremenitvene ehokardiografije, večjega celokupnega odmerka

dobutamina in sočasne uporabe atropina obstaja večje tveganje za neželene učinke.

Nosečnost

Ker ni ustreznih podatkov o varnosti dobutamina med nosečnostjo pri človeku in ker ni znano, ali dobutamin prehaja skozi placento, se dobutamina med nosečnostjo ne sme

uporabljati, razen če pričakovane koristi odtehtajo možna tveganja za plod in obenem ni drugih, varnejših alternativ za zdravljenje.

Dojenje

Ni znano, ali se dobutamin izloča v materino mleko, zato je potrebna previdnost. Če mati med obdobjem dojenja potrebuje zdravljenje z dobutaminom, je treba dojenje v času takšnega zdravljenja prekiniti.

Podatek ni potreben.

Ocena neželenih učinkov temelji na naslednji razvrstitvi pogostnosti:

Zelo pogosti: ≥ 1/10

Pogosti: ≥ 1/100 do < 1/10

Občasni: ≥ 1/1000 do < 1/100

Redki: ≥ 1/10 000 do < 1/1000

Zelo redki: < 1/10 000

Neznana pogostnost: ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

Pogosti: Eozinofilija, zavrtje agregacije trombocitov (le če se infundiranje nadaljuje več dni).

Bolezni imunskega sistema

Pogosti: Poročali so o preobčutljivostnih reakcijah, vključno z izpuščajem in

eozinofilnim miokarditisom.

Občasni: Natrijev metabisulfit lahko povzroči alergijske reakcije, vključno z anafilaksijo, življenjsko nevarnimi ali manjšimi astmatičnimi napadi (glejte poglavje 4.4).

Presnovne in prehranske motnje Zelo redki: Hipokaliemija.

Bolezni živčevja

Pogosti: Glavobol.

Zelo redki: Pri bolnikih s hudo ledvično odpovedjo, ki so prejemali dobutamin, so poročali o mioklonusu.

Srčne bolezni/Žilne bolezni

Zelo pogosti: Porast srčne frekvence za ≥ 30 utripov/minuto.

Pogosti: Zvišanje krvnega tlaka za ≥ 50 mmHg. Pri bolnikih z arterijsko

hipertenzijo je večja verjetnost za večje poraste krvnega tlaka.

Znižanje krvnega tlaka, prekatna motnja srčnega ritma, od odmerka

odvisne prekatne ekstrasistole.

Porast frekvence prekatov pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo.

Takšne bolnike je treba pred infundiranjem dobutamina digitalizirati. Vazokonstrikcija, zlasti pri bolnikih, ki so predhodno prejemali antagoniste adrenergičnih receptorjev beta.

Bolečina povezana z angino pektoris, palpitacije.

Občasni: Prekatna tahikardija, prekatna fibrilacija, atrijska fibrilacija Zelo redki: Bradikardija, ishemija miokarda, miokardni infarkt, zastoj srca. Neznana pogostnost: Znižanje pljučnega kapilarnega tlaka.

Pediatrična populacija

Med neželenimi učinki so zvišanje sistoličnega krvnega tlaka, sistemska hipertenzija ali hipotenzija, tahikardija, glavobol in zvišan pljučni zagozditveni tlak s posledično pljučno kongestijo in edemom ter simptomatskimi težavami.

Obremenitvena ehokardiografija z dobutaminom

Srčne bolezni/Žilne bolezni

Zelo pogosti: Nelagodje v prsih, povezano z angino pektoris, prekatne ekstrasistole s pogostnostjo > 6 na minuto, povišanje segmenta ST elektrokardiograma.

Pogosti: Nadprekatne ekstrasistole, prekatna tahikardija.

Občasni: Prekatna fibrilacija, miokardni infarkt, atrijska fibrilacija, obstrukcija

iztočnega trakta levega prekata.

Zelo redki: Pojav atrioventrikularnega bloka druge stopnje, koronarni vazospazmi.

Ruptura srca s smrtnim izidom (glejte poglavje 4.4).

Hipertenzivna/hipotenzivna dekompenzacija srčnega tlaka, pojav

intrakavitarnih gradientov tlaka, palpitacije.

Neznana pogostnost: Stresna kardiomiopatija (sindrom takotsubo) (glejte poglavje 4.4).

Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora

Pogosti: Bronhospazem, zasoplost.

Bolezni prebavil

Pogosti: Navzea.

Bolezni kože in podkožja

Pogosti: Izpuščaj.

Zelo redki: Petehialne krvavitve.

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva Pogosti: Bolečina v prsnem košu.

Bolezni sečil

Pogosti: Povečana potreba po uriniranju pri večjih odmerkih infuzije.

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

Pogosti: Zvišana telesna temperatura, flebitis na mestu injiciranja.

Če po nesreči pride do paravenske infiltracije, se lahko pojavi lokalno

vnetje.

Zelo redki: Nekroza kože.

Dodatni neželeni učinki

Nemir, parestezije, tremor, občutek vročine in anksioznost, mioklonični spazem.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi prevelikega odmerjanja

Simptomi se po navadi pojavijo zaradi prekomerne stimulacije receptorjev beta. Med simptomi so lahko navzea, bruhanje, anoreksija, tremor, anksioznost, palpitacije, glavobol, bolečina povezana z angino pektoris in nespecifična bolečina v prsih. Pozitivni inotropni in kronotropni učinki na srce lahko povzročijo hipertenzijo, nadprekatne/prekatne motnje srčnega ritma ter celo fibrilacijo prekatov in tudi ishemijo miokarda. Zaradi periferne vazodilatacije se lahko pojavi hipotenzija.

Zdravljenje prevelikega odmerjanja

Dobutamin se hitro presnovi in njegovo delovanje je kratkotrajno (razpolovni čas je od

2 do 3 minute).

V primeru prevelikega odmerjanja je treba dajanje dobutamina končati. Če je potrebno, je treba nemudoma izvesti reanimacijske postopke. V intenzivni negi je treba nadzorovati in po potrebi korigirati vitalne parametre. Vzdrževati je treba ravnovesje krvnih plinov in elektrolitov v serumu.

Hude prekatne motnje srčnega ritma je mogoče zdraviti z lidokainom ali antagonisti

adrenergičnih receptorjev beta (npr. propranololom).

Angino pektoris je treba zdraviti s sublingvalnim dajanjem nitrata ali kratkodelujočimi intravenskimi antagonisti adrenergičnih receptorjev beta (npr. esmololom).

V primeru hipertenzivne reakcije po navadi zadošča zmanjšanje odmerka ali prenehanje

infundiranja.

Količina, ki se po peroralni uporabi absorbira iz ust ali prebavil, ni predvidljiva. V primeru naključne peroralne uporabe je mogoče resorpcijo zmanjšati z uporabo aktivnega oglja, ki je pogosto učinkovitejša od dajanja emetikov ali izpiranja želodca.

Korist forsirane diureze, peritonealne dialize, hemodialize ali hemoperfuzije z aktivnim ogljem v primeru prevelikega odmerjanja dobutamina ni dokazana.

Obremenitvena ehokardiografija z dobutaminom

Med uporabo ene od običajnih shem odmerjanja toksični odmerki niso doseženi, in sicer niti kumulativno. V primeru hudih zapletov med diagnostično uporabo dobutamina je treba infundiranje takoj končati ter zagotoviti zadostno dovajanje kisika in ventilacijo. Angino pektoris je treba zdraviti z intravenskim dajanjem antagonistov adrenergičnih receptorjev beta z zelo kratkotrajnim učinkom. Angino pektoris je mogoče zdraviti tudi s sublingvalno uporabljenim nitratom, če je treba. Ne sme se dajati antiaritmikov I. ali III. skupine.