SUMAMED 200 mg/5 ml prašek za peroralno suspenzijo

Zdravilo Sumamed je indicirano za zdravljenje sledečih okužb, ki jih povzročajo na azitromicin občutljivi mikroorganizmi (glejte poglavje 5.1):

okužbe zgornjega dela dihal: bakterijski faringitis/tonzilitis, sinusitis, vnetje srednjega ušesa;

okužbe spodnjega dela dihal: bakterijski bronhitis, intersticijska in alveolna pljučnica;

okužbe kože in podkožnega tkiva: erythema chronicum migrans (prvi stadij lymske borelioze), erizipel, impetigo in sekundarna piodermija.

Pri predpisovanju je treba upoštevati uradna lokalna priporočila za racionalno predpisovanje antibiotikov.

Odmerjanje za otroke s telesno maso pod 45 kg:

okužbe zgornjega in spodnjega dela dihal ter kože in mehkih tkiv (z izjemo erythema chronicum migrans): tri dni po 10 mg/kg enkrat na dan

erythema chronicum migrans: prvi dan 20 mg /kg v enkratnem odmerku, od drugega do petega dne 10 mg/kg enkrat na dan.

Priporočeni odmerki zdravila glede na otrokovo telesno težo so:

Odmerjanje za otroke s telesno težo nad 45 kg in odrasle:

okužbe zgornjega in spodnjega dela dihal ter kože in mehkih tkiv (z izjemo erythema chronicum migrans): tri dni po 500 mg enkrat na dan (12,5 ml zdravila Sumamed 40 mg/ml prašek za peroralno suspenzijo);

erythema chronicum migrans: prvi dan: 1000 mg v enkratnem odmerku (25 ml zdravila Sumamed 40 mg/ml prašek za peroralno suspenzijo), od drugega do petega dne: 500 mg enkrat na dan (12,5 ml zdravila Sumamed 40 mg/ml prašek za peroralno suspenzijo).

Način uporabe

Suspenzijo je potrebno pred uporabo pretresti! Odmerek odmerimo s pomočjo brizge za peroralno odmerjanje ali merilne žličke. Bolnik naj po aplikaciji spije nekaj čaja ali soka, da spere in pogoltne sirup, ki je zaostal v ustih.

Zdravilo Sumamed 40 mg/ml prašek za peroralno suspenzijo je potrebno jemati v enkratnem dnevnem odmerku, vsaj eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi. Odmerek je potrebno odmeriti s priloženo odmerno brizgo ali obojestransko merilno žličko (do 15 kg telesne mase: brizga za peroralno odmerjanje, nad 15 kg telesne mase: obojestranska merilna žlička).

Uporaba azitromicina je kontraindicirana pri bolnikih:

preobčutljivih za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov,

preobčutljivih za eritomicin, katerikoli makrolidni ali ketolidni antibiotik (glejte poglavje 6.1).

Tako kot pri eritromicinu in drugih makrolidih so poročali o redkih resnih alergijskih reakcijah, vključno z angioedemom in anafilaksijo (redko s smrtnim izidom). Pri

nekaterih izmed teh reakcij na azitromicin je prišlo do ponovitve simptomov, zato je bilo potrebno daljše obdobje opazovanja in zdravljenja.

Ker jetra predstavljajo najpomembnejšo pot izločanja azitromicina iz telesa, je treba pri bolnikih s pomembno boleznijo jeter azitromicin uporabljati previdno. Pri zdravljenju z azitromicinom so poročali o primerih fulminantnega hepatitisa, ki bi lahko imel za posledico smrtno nevarno odpoved delovanja jeter (glejte poglavje 4.8). Nekateri bolniki so že imeli bolezen jeter ali pa so jemali druga hepatotoksična zdravila. V primerih, pri katerih pride do pojava znakov in simptomov motenega delovanja jeter, kot je hitro razvijajoča se astenija, povezana z zlatenico, temen seč, nagnjenost h krvavitvam ali jetrna encefalopatija, je treba opraviti teste/preiskave delovanja jeter. V primeru hude okvare delovanja jeter je potrebno zdravljenje z azitromicinom prekiniti.

Pri bolnikih, ki so prejemali derivate ergotamina, je sočasno jemanje nekaterih makrolidnih antibiotikov povzročilo ergotizem. Ni nobenih podatkov glede možnosti

medsebojnega delovanja med derivati ergotamina in azitromicinom. Kljub temu pa se zaradi teoretične možnosti pojava ergotizma, azitromicina in derivatov ergot alkaloidov ne sme jemati sočasno (glejte poglavje 4.5).

Tako kot pri vseh antibiotičnih zdravilih se priporoča opazovanje morebitnih znakov superinfekcije, ki jo povzročajo neobčutljivi mikroorganizmi, vključno z glivicami.

Pri uporabi skoraj vseh protibakterijskih zdravil, vključno z azitromicinom, so poročali o driski, povezani z bakterijo Clostridium difficile (CDAD). Resnost obolenja lahko sega od blage driske do kolitisa s smrtnim izidom Zdravljenje s protibakterijskimi zdravili spremeni normalno floro v debelem črevesju, kar ima za posledico razrast C. difficile.

C. difficile proizvaja toksine A in B, ki prispevajo k razvoju CDAD. Sevi C. difficile, ki proizvajajo hipertoksin, povzročajo povečano obolevnost in smrtnost, saj je mogoče, da se te okužbe ne odzivajo na zdravljenje s protimikrobnimi zdravili in bi utegnila biti pri njih potrebna kolektomija. Možnost pojava CDAD obstaja pri vseh bolnikih, pri katerih po jemanju antibiotikov pride do pojava driske. Treba je pridobiti natančno zdravstveno anamnezo, ker so poročali, da je do pojava CDAD prišlo tudi več kot dva meseca po jemanju protimikrobnih zdravil.

Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (hitrost glomerularne filtracije (GFR) < 0,16 ml/s) so opazili 33 % povečanje sistemske izpostavljenosti azitromicinu (glejte poglavje 5.2).

Pri zdravljenju z drugimi makrolidi so opazili podaljšano srčno repolarizacijo in QT interval, ki lahko privedeta do nevarnosti razvoja srčnih aritmij in torsades de pointes. Podobnega učinka azitromicina ne moremo povsem izključiti pri bolnikih z zvečanim tveganjem za podaljšano srčno repolarizacijo (glejte poglavje 4.8).

Zato je potrebna previdnost kadar se zdravi bolnike:

• s prirojenim ali dokumentiranim pridobljenim podaljšanim QT intervalom

• ki se trenutno zdravijo z drugimi zdravilnimi učinkovinami, za katere je znano, da podaljšujejo QT interval, kot so antiaritmiki razreda IA in III, cisaprid in terfenadin

• z elektrolitskimi motnjami, posebno hipokaliemijo in hipomagneziemijo

• s klinično pomembno bradikardijo, srčno aritmijo ali hudo srčno insuficienco

Pri bolnikih, ki so se zdravili z azitromicinom, so poročali o pojavu ali poslabšanju simptomov miastenije gravis in ponovnem pojavu sindroma miastenije (glejte poglavje 4.8).

Varnost in učinkovitost za preprečevenje ali zdravljenja MAC pri otrocih nista bili dokazani.

Bolniki s sladkorno boleznijo: 1 ml rekonstituirane suspenzijevsebuje 0,776 g saharoze. Zdravilo Sumamed 40 mg/ml prašek za peroralno suspenzijo vsebuje saharozo.

Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.

Antacidi

V farmakokinetični raziskavi, v kateri so preučevali učinke sočasne uporabe antacidov in azitromicina, niso opazili vpliva na skupno biološko uporabnost, čeprav so se največje koncentracije v serumu zmanjšale za približno 25 %. Bolniki, ki prejemajo azitromicin in antacide, ne smejo jemati obeh zdravil sočasno.

Cetirizin

Pri zdravih prostovoljcih pet dni trajajoče sočasno jemanje azitromicina skupaj z 20 mg cetirizina v stanju dinamičnega ravnotežja ni imelo za posledico nobenih farmakokinetičnih medsebojnih delovanj in nobenih pomembnih sprememb v intervalu QT.

Didanozin (Dideoksiinozin)

Pri šestih preiskovancih, pozitivnih na HIV, ki so dnevno zaužili 1200 mg azitromicina skupaj s 400 mg didanozina, se v primerjavi s tistimi, ki so dobivali placebo, niso pokazali vplivi na farmakokinetiko didanozina v stanju dinamičnega ravnotežja.

Digoksin

Poročali so, da so nekateri makrolidni antibiotiki okvarili mikrobno presnavljanje digoksina v črevesju pri nekaterih bolnikih. Pri bolnikih, ki se sočasno zdravijo z azitromicinom ali sorodnim azalidnim antibiotikom in digoksinom, se je treba zavedati možnosti, da se ravni digoksina lahko povečajo in je potrebno spremljanje ravni digoksina.

Zidovudin

Enkratni odmerki 1000 mg azitromicina in večkratni odmerki 600 mg ali 1200 mg

azitromicina so le malo vplivali na plazemsko farmakokinetiko ali izločanje zidovudina oziroma njegovega glukuronidnega presnovka s sečem. Vendar pa so se ob jemanju

azitromicina povečale koncentracije fosforiliranega zidovudina, klinično aktivnega

presnovka, v perifernih mononuklearnih krvnih celicah. Klinični pomen te ugotovitve ni jasen, je pa lahko to koristno za bolnike.

Azitromcin nima pomembnega medsebojnega delovanja z jetrnim sistemom citokroma P450. Ni verjetno, da bi pri njem prihajalo do farmakokinetičnih medsebojnih delovanj zdravil, kakršna je mogoče opaziti pri eritromicinu in drugih makrolidih. Azitromicin ne povzroča indukcije ali inaktivacije jetrnega citokroma P450 preko kompleksa citokrom-presnovek.

Derivati ergotamina

Zaradi teoretične možnosti pojava ergotizma sočasno jemanje azitromicina in derivatov ergot alkaloidov ni priporočljivo (glejte poglavje 4.4).

Opravljene so bile farmakokinetične raziskave med azitromicinom in naslednjimi zdravili, za katere je znano, da so v veliki meri podvržena presnavljanju, ki poteka preko citokroma P450.

Atorvastatin

Sočasno jemanje atorvastatina (10 mg dnevno) in azitromicina (500 mg dnevno) ni spremenilo plazemskih koncentracij atorvastatina (na osnovi preizkusa z zavrtjem HMG CoA-reduktaze).

Karbamazepin

V raziskavi farmakokinetičnih medsebojnih delovanj, v kateri so sodelovali zdravi prostovoljci, niso opazili nikakršnega pomembnega vpliva na ravni karbamazepina oziroma njegovega aktivnega presnovka v plazmi pri bolnikih, ki so sočasno prejemali azitromicin.

Cimetidin

V farmakokinetični raziskavi, v kateri so ugotavljali učinke enkratnega odmerka cimetidina, ki so ga dali dve uri pred azitromicinom, na farmakokinetiko azitromicina, niso opazili nobene spremembe pri farmakokinetiki azitromicina.

Peroralni antikoagulansi kumarinske vrste

V raziskavi farmakokinetičnih medsebojnih delovanj azitromicin ni vplival na antikoagulantni učinek enkratnega 15-mg odmerka varfarina, ki so ga prejeli zdravi prostovoljci. V obdobju trženja so se pojavljala poročila o okrepljenem antikoagulantnem delovanju po sočasnem jemanju azitromicina in peroralnih antikoagulansov kumarinske vrste. Čeprav vzročna zveza ni bila potrjena, pa je treba bolnikom, ki dobivajo azitromicin hkrati s peroralnimi antikoagulanti kumarinske vrste, dovolj pogosto preverjati protrombinski čas.

Ciklosporin

V farmakokinetični raziskavi pri zdravih prostovoljcih, ki so jim tri dni peroralno dajali azitromicin v odmerkih 500 mg/dan, nato pa so jim peroralno dali enkraten odmerek

ciklosporina v količini 10 mg/kg, so ugotovili, da sta bili vrednosti C^max in AUC^0-5 pri ciklosporinu pomembno povečani. Zato se je treba za sočasno uporabo teh zdravil

odločiti previdno. V primeru, da je sočasno jemanje teh dveh zdravil potrebno, je treba spremljati koncentracije ciklosporina, odmerek pa ustrezno prilagoditi.

Efavirenz

Sočasno dajanje enkratnega 600 mg odmerka azitromicina in 400 mg efavirenza dnevno v obdobju 7 dni ni imelo za posledico nobenih klinično pomembnih farmakokinetičnih medsebojnih delovanj.

Flukonazol

Sočasno dajanje enkratnega 1200 mg odmerka azitromicina ni vplivalo na farmakokinetiko enkratnega 800 mg odmerka flukonazola. Celokupno izpostavljanje in razpolovni čas azitromicina sta po sočasnem dajanju flukonazola ostala nespremenjena, so pa opazili klinično nepomembno zmanjšanje C^max (18 %) azitromicina.

Indinavir

Sočasna uporaba enkratnega 1200 mg odmerka azitromicina ni statistično pomembno vplivala na farmakokinetiko indinavira, ki so ga v odmerku 800 mg dajali trikrat dnevno v časovnem obdobju 5 dni.

Metilprednizolon

V raziskavi farmakokinetičnih medsebojnih delovanj pri zdravih prostovoljcih azitromicin ni imel nikakršnega pomembnega vpliva na farmakokinetiko metilprednizolona.

Midazolam

Pri zdravih prostovoljcih sočasno dajanje azitromicina v odmerku 500 mg/dan v časovnem obdobju 3 dni ni povzročilo nobenih klinično pomembnih sprememb v farmakokinetiki in farmakodinamiki enkratnega 15 mg odmerka midazolama.

Nelfinavir

Sočasno dajanje azitromicina (1200 mg) in nelfinavira v stanju dinamičnega ravnotežja (750 mg trikrat dnevno) je imelo za posledico povečane koncentracije azitromicina.

Opazili niso nobenih klinično pomembnih neželenih učinkov, prilagajanje odmerkov pa ni potrebno.

Rifabutin

Sočasno jemanje azitromicina in rifabutina ni vplivalo na serumske koncentracije obeh zdravil.

So pa pri osebah, ki so sočasno prejemale azitromicin in rifabutin, opazili nevtropenijo. Nevtropenijo so sicer povezali z uporabo rifabutina, vzročne povezave s kombinacijo z azitromicinom pa niso dokazali (glejte poglavje 4.8).

Sildenafil

Pri normalnih, zdravih prostovoljcih moškega spola, ni bilo opaziti nikakršnih dokazov o vplivu azitromicina (500 mg dnevno v časovnem obdobju treh dni) na AUC in C^max sildenafila ali njegovega najpomembnejšega presnovka v obtoku.

Terfenadin

Ni nobenega dokaza o klinično pomembnem farmakokinetičnem medsebojnem delovanju azitromicina in terfenadina. V nekaterih redkih primerih sicer niso mogli povsem

izključiti možnosti interakcij, vendar pa zanje tudi niso mogli zabeležiti nikakršnih neposrednih dokazov.

Teofilin

Ni nobenega dokaza o klinično pomembnem farmakokinetičnem medsebojnem delovanju, kadar se azitromicin in teofilin sočasno dajeta zdravim prostovoljcem.

Triazolam

Pri 14 zdravih prostovoljcih sočasno dajanje azitromicina v odmerku 500 mg prvi dan in 250 mg drugi dan, skupaj z 0,125 mg triazolama drugi dan, ni imelo nobenega

pomembnega vpliva na katerokoli izmed farmakokinetičnih spremenljivk pri triazolamu v primerjavi s triazolamom in placebom.

Trimetoprim/Sulfametoksazol

Sočasno, sedem dni trajajoče dajanje trimetoprima / sulfametoksazola DS (160 mg/800 mg) skupaj s 1200 mg azitromicina sedmi dan ni imelo nobenega pomembnega vpliva na najvišje koncentracije, na celokupno izpostavljenost ali izločanje s sečem tako trimetoprima kot sulfametoksazola. Serumske koncentracije azitromicina so bile podobne tistim, ki so jih opazili v drugih raziskavah.

Nosečnost

Raziskave vpliva na sposobnost razmnoževanja pri živalih so izvedli z odmerki, ki so segali do zmerno toksičnih koncentracij za mater. V teh raziskavah niso ugotovili

nobenih znakov škodljivega delovanja na plod zaradi uporabe azitromicina. Vendar pa ni na razpolago ustreznih raziskav pri nosečnicah. Ker iz raziskav o vplivu na

razmnoževanje pri živalih ne moremo vedno sklepati na učinek pri ljudeh, se uporaba azitromicina pri nosečnicah svetuje le, če je to nujno potrebno.

Dojenje

Podatkov o izločanju azitromicina v mleko ni. Ker se mnoga zdravila izločajo v mleko pri ljudeh , se azitromicina ne sme uporabljati pri zdravljenju doječih mater, razen če zdravnik presodi, da so morebitne koristi večje od možnih tveganj za otroka.

Ni dokazov, da bi azitromicin imel vpliv na bolnikovo sposobnost za vožnjo ali upravljanje s stroji.

V spodnji tabeli so navedeni vsi neželeni učinki, ki so bili ugotovljeni v kliničnih

izkušnjah in med spremljanjem v obdobju trženja, glede na organski sistem in pogostnost. Neželeni učinki o katerih so poročali po prihodu zdravila na tržišče so vključeni v tabeli in so navedeni poševno.

Pogostnost pojavljanja je opredeljena ob uporabi naslednjega dogovora: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100, < 1/10); občasni (≥ 1/1.000, < 1/100); redki (≥ 1/10.000, < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000), neznana (pogostnosti iz razpoložljivih podatkov ni mogoče oceniti). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Neželeni učinki, ki so morebiti ali verjetno povezani z azitromicinom, temeljijo pa na izkušnjah, dobljenih v kliničnih preizkušanjih in spremljanju v obdobju trženja.

Infekcijske in parazitske bolezni

občasni: kandidoza, oralna kandidoza, vaginalna okužba neznani: psevdomembranski kolitis (glejte poglavje 4.4)

Bolezni krvi in limfatičnega sistema

občasni: levkopenija, nevtropenija

neznani: trombocitopenija, hemolitična anemija

Bolezni imunskega sistema

občasni: angioedem, hipersenzitivnost

neznani: anafilaktična reakcija (glejte poglavje 4.4)

Presnovne in prehranske motnje pogosti: anoreksija

Psihiatrične motnje

občasni: živčnost

redki: vznemirjenost neznani: agresija, anksioznost

Bolezni živčevja

pogosti: omotica, glavobol, parestezija, disgevzija občasni: hipoastenija, zaspanost, nespečnost

neznani: sinkopa, konvulzije, psihomotorična hiperaktivnost, anozmija, agevzija, parozmija, miastenija gravis (glejte poglavje 4.4)

Očesne bolezni

pogosti: motnje vida

Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta pogosti: naglušnost

občasni: motnje sluha, tinitus redki: vrtoglavica

Srčne bolezni

občasni: palpitacije

neznani: torsades de pointes (glejte poglavje 4.4), aritmija vključno z ventrikularno tahikardijo (glejte poglavje 4.4)

Žilne bolezni:

neznani: hipotenzija

Bolezni prebavil

zelo pogosti: driska, bolečine v trebuhu, navzeja, nabiranje plinov v želodcu in črevesju

pogosti: bruhanje, dispepsija občasni: gastritis, zaprtje

neznani: pankreatitis, spremenjena barva jezika

Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov občasni: hepatitis

redki: nenormalno delovanje jeter

neznani: odpoved delovanja jeter (glejte poglavje 4.4)**, fulminantni hepatitis, jetrna nekroza, holestatična zlatenica

Bolezni kože in podkožja

pogosti: kožni izpuščaji, pruritus

občasni: Steven-Johnsonov sindrom, preobčutljivostna reakcija na svetlobo, koprivnica

neznani: toksična epidermalna nekroliza, multiformni eritem

Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva pogosti: artralgija

Bolezni sečil

neznani: akutna odpoved delovanja ledvic,intersticijski nefritis

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije pogosti: utrujenost

občasni: bolečine v prsnem košu, edemi, slabo počutje, astenija

Preiskave

pogosti: znižanje števila limfocitov, povečanje števila eozinofilcev, zmanjšanje

koncentracije bikarbonata v krvi

občasni: povečanje aspartat aminotransferaz, povečanje alanin aminotransferaz,

povečanje bilirubina v krvi, povečanje ureae v krvi, povečanje kreatinina v krvi, nenormalne vrednosti kalija v krvi

neznani: podaljšanje QT intervala (glejte poglavje 4.4)

** redko je imela za posledico smrt

Neželeni dogodki, ki se pojavijo po zaužitju odmerkov, večjih od priporočenih, so podobni tistim, ki se pojavijo med jemanjem normalnih odmerkov. V primeru prevelikega odmerjanja so v skladu s potrebami indicirani splošni simptomatski in splošni podporni ukrepi.