MacroBID 100 mg trde kapsule s podaljšanim sproščanjem

Za zdravljenje in preprečevanje akutnih ali ponavljajočih se nezapletenih okužb spodnjih sečil ali pielitisa, nastalih spontano ali po kirurški profilaksi. Nitrofurantoin je specifično indiciran za zdravljenje okužb z dovzetnimi sevi mikroorganizma Escherichia coli, enterokokov, stafilokokov, citrobaktrov, klebsiel in enterobaktrov. Večina sevov proteusov in seracij je odpornih. Vsi sevi rodu Pseudomonas so odporni. Nitrofurantoin ni indiciran za zdravljenje povezanih abscesov ledvične skorje in obledvičnih abscesov (poglavje 5.1).

Upoštevati je treba uradne smernice za pravilno rabo protibakterijskih učinkovin.

Odmerjanje

* Odmerek bo morda treba prilagoditi pri bolnikih z okvaro ledvic, vključno s starejšimi (glejte poglavje 4.4).

** Za tveganja, povezana z dolgotrajnim zdravljenjem, glejte posebna opozorila in previdnostne ukrepe (poglavje 4.4).

Bolniki z okvaro ledvic

Pri bolnikih z okvaro ledvic je treba med zdravljenjem z nitrofurantoinom nadzorovati ledvično funkcijo. Morda bo potrebna prilagoditev odmerka pri bolnikih z blago do zmerno okvaro ledvic, vključno s starejšimi (glejte poglavja 4.3, 4.4 in 4.8).

Pri bolnikih z ocenjeno hitrostjo glomerulne filtracije (oGFR) med 30 in 44 ml/min se lahko nitrofurantoin previdno uporablja samo za kratkotrajno zdravljenje okužb spodnjih sečil z odpornimi patogeni, če so koristi pričakovano večje od tveganj.

Bolniki z okvaro jeter

Nitrofurantoin je treba uporabljati previdno pri bolnikih z okvaro jeter, še posebej pri starejših. Treba je nadzorovati jetrno funkcijo (glejte poglavje 4.4).

Pediatrična populacija (otroci, mlajši od 12 let)

Zdravilo MacroBID 100 mg trde kapsule s podaljšanim sproščanjem ni primerno za otroke, mlajše od 12 let (glejte tudi poglavje 4.4).

Način uporabe

Za peroralno uporabo. Odmerek naj bolnik vzame s hrano ali mlekom (npr. med obrokom).

• Preobčutljivost na učinkovino, druge nitrofurane ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.

• Bolniki z okvarjeno ledvično funkcijo z oGFR manj kot 45 ml/min.

• Oligurija ali anurija.

• Patološke vrednosti jetrnih encimov.

• Polinevropatije.

• Pomanjkanje encima G6PD (simptom: hemolitična anemija).

• Zadnje trimesečje nosečnosti in porod, ker lahko nitrofurantoin povzroči neonatalno hemolizo, če je uporabljen ob koncu nosečnosti. V materinem mleku je prisoten zgolj v majhnih količinah, ki pa lahko zadostujejo za povzročitev hemolize pri dojenčkih s pomanjkanjem G6PD.

• Akutna porfirija.

• Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, ker obstaja možnost za pojav hemolitične anemije zaradi nezrelosti eritrocitnega encimskega sistema.

Nadzorni ukrepi

Nitrofurantoin ni indiciran za zdravljenje pielonefritisa, prostatitisa ali katerekoli sistemske okužbe. Nitrofurantoin ni učinkovit za zdravljenje okužb parenhima enostransko nedelujoče ledvice. Pri

ponavljajočih se in resnejših primerih je treba izključiti kirurške vzroke okužb in jih ustrezno zdraviti.

Predobstoječa stanja lahko prikrijejo neželene učinke, zato je treba nitrofurantoin uporabljati previdno pri bolnikih z okvaro ledvic, boleznimi pljuč, okvaro jeter, nevrološkimi obolenji in alergijsko diatezo.

Preobčutljivost in alergijske reakcije

Preobčutljivostne in alergijske reakcije, vključno z anafilaksijo in anafilaktoidno reakcijo, se lahko pojavijo že pri uporabi enega odmerka (glejte poglavje 4.8) in so lahko življenjsko ogrožajoče. V tem primeru sta potrebni prekinitev zdravljenja z nitrofurantoinom in ustrezna zdravniška oskrba bolnika.

Pljučne reakcije

Pri bolnikih, zdravljenih z nitrofurantoinom, so bile opažene akutne, subakutne in kronične pljučne reakcije. Če se te reakcije pojavijo, je treba takoj prenehati z uporabo nitrofurantoina.

Akutne pljučne reakcije se pojavijo v prvem tednu zdravljenja in so povratne. Če se pojavi katera koli izmed naslednjih respiratornih reakcij, je treba prenehati z uporabo zdravila. Akutne pljučne reakcije se običajno pojavijo v prvem tednu zdravljenja in so s prenehanjem zdravljenja povratne. Akutne pljučne reakcije se pogosto kažejo s povišano telesno temperaturo, mrzlico, kašljem, bolečino v prsnem košu, dispnejo, pljučno infiltracijo z zgostitvami ali plevralno efuzijo na rentgenogramu prsnega koša in eozinofilijo. Pri subakutnih pljučnih reakcijah se povišana telesna temperatura in eozinofilija pojavljata redkeje kot v akutni obliki (glejte poglavje 4.8).

Kronične pljučne reakcije so redke pri bolnikih, ki so nitrofurantoin neprekinjeno prejemali 6 mesecev ali več in so pogostejše pri starejših bolnikih.

Kronične pljučne reakcije (vključno s pljučno fibrozo in difuznim intersticijskim pnevmonitisom) se lahko razvijejo prikrito, pogosto se lahko pojavijo pri starejših. Zato je treba skrbno nadzirati pljučno stanje bolnikov, ki prejemajo dolgotrajno terapijo (zlasti starejših).

Pojavile so se spremembe v EKG, povezane s pljučnimi reakcijami. Izraziti so lahko blažji simptomi, kot so povišana telesna temperatura, mrzlica, kašelj in dispneja. Redko so poročali o kolapsu in cianozi. Resnost kroničnih pljučnih reakcij in stopnja njihove razrešitve je verjetno povezana s trajanjem zdravljenja po pojavu prvih kliničnih znakov. Pomembna je čim zgodnejša prepoznava simptomov. Pljučna funkcija je lahko trajno prizadeta, tudi po prenehanju zdravljena. Poročali so o lupusu podobnem sindromu, povezanim s pljučnimi reakcijami na nitrofurantoin (glejte poglavje 4.8).

Hepatotoksičnost

Jetrne reakcije, vključno s hepatitisom, avtoimunim hepatitisom, holestatsko zlatenico, kroničnim aktivnim hepatitisom in nekrozo jeter, se pojavijo redko. Poročali so o smrtnih primerih. Pojav kroničnega aktivnega hepatitisa je lahko prikrit, zato je treba pri bolnikih redno spremljati spremembe v biokemičnih testih, ki bi lahko kazale na jetrno poškodbo. Holestatska zlatenica je večinoma povezana s kratkotrajnim zdravljenjem (običajno do dveh tednov). Kronični aktivni hepatitis, ki občasno vodi v nekrozo jeter, je večinoma povezan z dolgotrajnim zdravljenjem (običajno več kot šest mesecev). Nastop bolezni je lahko prikrit. Ob prvih znakih hepatotoksičnosti je treba zdravljenje ustaviti. Če se pojavi hepatitis, je treba zdravljenje nemudoma prekiniti in ustrezno ukrepati. Pri uporabi nitrofurantoina so redko poročali o odpovedi jeter, ki je lahko smrtna. Opažen je bil tudi z zdravili povzročen avtoimunski hepatitis z neznano pogostnostjo.

Ob dolgotrajnem zdravljenju skrbno spremljajte bolnike za pojav znakov hepatitisa (ali poškodbe jeter), pljučnih ali nevroloških simptomov in drugih znakov toksičnosti. Prenehajte zdravljenje z nitrofurantoinom, če se pojavijo nepojasnjeni pljučni, hepatotoksični, hematološki ali nevrološki sindromi.

Bolniki z okvaro ledvic

Nitrofurantoin je treba uporabljati previdno pri bolnikih z okvaro ledvic (glejte poglavji 4.2 in 4.3). Bolnike z blago do zmerno okvarjenim ledvičnim delovanjem je treba ustrezno nadzorovati, saj lahko med jemanjem nitrofurantoina pri njih pride do povečanega pojavljanja neželenih pljučnih učinkov (glejte poglavji 4.2 in 4.8).

Nitrofurantoina se ne sme uporabljati pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (glejte poglavje 4.3).

Nevropatija

Pojavila se je periferna nevropatija (vključno z optičnim nevritisom) in dovzetnost za periferno nevropatijo, ki lahko postane huda ali nepovratna in je lahko življenje ogrožajoča. Zdravljenje je treba pri bolnikih, pri katerih se pojavijo simptomi nevropatije, vključno z bolečino, pekočim občutkom, mravljinčenjem, omotico in/ali slabotnostjo, nemudoma prekiniti, da se prepreči nastanek nepovratne poškodbe (glejte poglavje 4.8).

Nitrofurantoin je treba uporabljati previdno pri bolnikih z anemijo, sladkorno boleznijo, elektrolitskim neravnovesjem, izčrpavajočimi stanji in pomanjkanjem vitaminov B (zlasti folata).

Nitrofurantoina se ne sme uporabljati pri bolnikih z že prisotno polinevropatijo (glejte poglavje 4.3).

Hude kožne rekacije

Med uporabo nitrofurantoina so poročali o primerih hudih kožnih reakcij (multiformni eritem, Stevens-Johnsonov sindrom, toksična epidermalna nekroliza) (glejte poglavje 4.8). Ob pojavu takšnih reakcij je treba zdravljenje nemudoma prekiniti. Bolnika se v prihodnje ne sme več izpostavljati nitrofurantoinu.

Hematološki učinki

Nitrofurantoin lahko povzroči hemolizo pri bolnikih s pomanjkanjem glukoza-6-fosfat dehidrogenaze (deset odstotkov temnopoltih bolnikov in spremenljiv odstotek etničnih skupin sredozemskega, bližnjevzhodnega in azijskega porekla). Hemoliza preneha s prenehanjem uporabe zdravila. Pojavile so se agranulocitoza, levkopenija, granulocitopenija, hemolitična anemija, trombocitopenija, anemija ob pomanjkanju glukoza-6-fosfat dehidrogenaze, megaloblastna anemija in eozinofilija. Redko so poročali o pojavu aplastične anemije. S prenehanjem zdravljenja se je krvna slika povečini povrnila v normalno.

Driska, povezana z bakterijo Clostridium difficile (CDAD)

Učinke na prebavila lahko zmanjšamo z jemanjem zdravila sočasno s hrano ali mlekom ali s prilagoditvijo odmerka. O driski, povezani z bakterijo Clostridium difficile (CDAD), so poročali pri uporabi skoraj vseh protibakterijskih učinkovin, vključno z nitrofurantoinom, resnost pa lahko sega vse od blage driske do smrtnega kolitisa. Zdravljenje s protibakterijskimi učinkovinami spremeni normalno floro debelega črevesa, kar vodi do prekomernega razmnoževanja C. difficile.

Pediatrična populacija (otroci, mlajši od 12 let)

Zdravilo MacroBID 100 mg trde kapsule s podaljšanim sproščanjem zaradi visokega odmerka učinkovine ni primerno za otroke, mlajše od 12 let.

Starostniki

Nitrofurantoin se lahko pri starejših predpiše in uporablja le, če je ledvična odpoved predhodno izključena s preskusom delovanja ledvic in ni oligurije ali anurije (glejte poglavje 4.3).

Nosečnost in dojenje

Uporaba nitrofurantoina je v zadnjem trimesečju nosečnosti kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).

V prvih šestih mesecih nosečnosti in v času dojenja se nitrofurantoin ne sme uporabljati, razen če je nujno potrebno (glejte poglavje 4.6).

Rakotvornost

Na osnovi podatkov o genotoksičnem potencialu in vitro in in vivo (glejte poglavje 5.3) se odsvetuje dolgotrajna uporaba nitrofurantoina, če je le možno. Terapevtsko pomembnega mutagenega potenciala namreč trenutno ni mogoče izključiti.

Protimikrobne učinkovine

Kot pri drugih protimikrobnih učinkovinah se lahko pojavijo superinfekcije z glivami ali odpornimi organizmi, kot je Pseudomonas, vendar so omejene na genitourinarni trakt, saj do supresije normalne bakterijske flore drugje v telesu ne pride.

Vpliv na laboratorijske preiskave

Po jemanju nitrofurantoina se lahko seč obarva rumeno ali rjavo. Nitrofurantoin lahko lažno poviša nekatere parametre laboratorijskih preiskav, kot so glukoza, sečnina, alkalna fosfataza, bilirubin in kreatinin.

Zdravilo vsebuje laktozo

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšanja aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze-galaktoze ne smejo jemati tega zdravila.

Zdravilo vsebuje saharozo

Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo, malabsorpcijo glukoze-galaktoze ali pomanjkanjem saharaze-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila

Ob sočasni uporabi z antacidi na osnovi magnezijevih ali aluminijev soli ali z metoklopramidom lahko pride do zmanjšane absorpcije nitrofurantoina.

Atropin in propantelin upočasnita absorpcijo in eliminacijo nitrofurantoina, povečata pa njegovo biološko uporabnost in pojavljanje v seču.

Snovi, ki alkalizirajo seč, lahko zmanjšajo, učinkovine, ki nakisajo seč, pa povečajo učinkovitost nitrofurantoina.

Ker nitrofurantoin morda součinkuje s fenitoinom, je ob sočasni uporabi potrebno spremljanje koncentracije fenitoina v plazmi.

Urikozurična zdravila, kot sta probenecid in sulfinpirazon, lahko zavirajo renalno tubulno izločanje nitrofurantoina. Posledično povečane serumske ravni lahko povečajo toksičnost. Zmanjšane ravni v seču lahko zmanjšajo njegovo protibakterijsko učinkovitost v sečilih.

Nitrofurantoin in vitro zavira delovanje kinolonov. Sočasna uporaba s kinoloni zato ni priporočljiva.

Protibakterijska učinkovitost nitrofurantoina se lahko zmanjša ob prisotnosti zaviralcev karboanhidraze in učinkovin, ki alkalizirajo seč.

Povečana je absorpcija nitrofurantoina s hrano in učinkovinami, ki upočasnijo praznjenje želodca.

Ker nitrofurantoin spada v skupino protibakterijskih učinkovin, ima posledično naslednje interakcije:

Nitrofurantoin lahko lažno poviša nekatere parametre laboratorijskih preiskav, kot so glukoza, sečnina, alkalna fosfataza, bilirubin in kreatinin.

Študije na živalih kažejo na reproduktivno toksičnost (glejte poglavje 5.3). Morebitno tveganje pri človeku ni znano.

Nitrofurantoin prehaja posteljično pregrado.

Uporaba v zadnjem trimesečju nosečnosti je kontraindicirana (tveganje za hemolitično anemijo pri novorojencu) (glejte poglavje 4.3), v prvih šestih mesecih pa ni priporočljiva, razen če je nujna po

natančni oceni koristi v primerjavi z morebitnimi tveganji, in sicer v najnižjem še učinkovitem odmerku.

Nitrofurantoin prehaja v materino mleko, zato uporaba med dojenjem ni priporočljiva, razen če je nujna po natančni oceni koristi v primerjavi z morebitnimi tveganji, in sicer v najnižjem še učinkovitem odmerku. Posebna previdnost je potrebna pri dojenju dojenčkov, ki imajo katero koli pomanjkanje eritrocitnega encima ali se nanj sumi.

Nitrofurantoin je v študijah na živalih vplival na plodnost. Pomembnost teh ugotovitev za klinično uporabo ni znana.

Zdravilo MacroBID 100 mg trde kapsule ima pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Povzroči lahko omotico in zaspanost. Bolniki, ki imajo te neželene učinke, ne smejo voziti in upravljati strojev, dokler ti učinki ne prenehajo.

Neželeni učinki so navedeni v spodnji preglednici:

Neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in naslednjih pogostnostih: Redki (≥1/10.000 do <1/1.000)>

Neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

* Akutne pljučne reakcije se običajno pojavijo v prvem tednu zdravljenja in so s prenehanjem zdravljenja povratne. Pogosto se kažejo s povišano telesno temperaturo, mrzlico, kašljem, bolečino v prsnem košu, dispnejo, pljučno infiltracijo z zgostitvami ali plevralno efuzijo na rentgenogramu prsnega koša in

eozinofilijo. Pri subakutnih pljučnih reakcijah se povišana telesna temperatura in eozinofilija pojavljata redkeje kot v akutni obliki. Kronične pljučne reakcije se pojavijo redko pri bolnikih, ki so šest mesecev ali več prejemali neprekinjeno terapijo in so pogostejše pri starejših bolnikih. Pojavile so se spremembe v EKG, povezane s pljučnimi reakcijami.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi

Simptomi in znaki prevelikega odmerjanja vključujejo razdražen želodec, slabost in bruhanje.

Ukrepanje

Specifičen protistrup ni znan. Nitrofurantoin se lahko hemodializira. Standardno zdravljenje je sprožitev bruhanja ali izpiranje želodca v primerih nedavnega zaužitja. Priporočeno je spremljanje celotne krvne

slike, jetrnih testov in pljučne funkcije. Za spodbujanje izločanja zdravila s sečem vzdržujemo visok privzem tekočin.