Sugamadeks MSN 100 mg/ml raztopina za injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Sugamadeks 100 mg/ml
Prekinitev blokade živčno-mišičnega prenosa, ki je nastala po uporabi rokuronija ali vekuronija, pri
odraslih.
Za pediatrično populacijo: sugamadeks je pri pediatričnih bolnikih od rojstva do 17. leta, priporočljiv
le za rutinsko prekinitev z rokuronijem dosežene živčno-mišične blokade.
Odmerjanje
Sugamadeks lahko daje le anesteziolog ali se ga daje pod nadzorom anesteziologa.
Priporočena je uporaba ustrezne tehnike za nadzor popuščanja živčno-mišične blokade (glejte poglavje
4.4).
Priporočeni odmerek sugamadeksa je odvisen od stopnje mišične relaksacije, ki jo je treba prekiniti. Priporočeni odmerek sugamadeksa ni odvisen od vrste anestezije.
Sugamadeks se lahko uporablja za prekinitev različnih stopenj mišične relaksacije, dosežene z
rokuronijem ali vekuronijem:
Odrasli
Rutinska prekinitev blokade živčno-mišičnega prenosa:
Če je po blokadi živčno-mišičnega prenosa z rokuronijem ali vekuronijem izmerjena stopnja mišične relaksacije najmanj 1-2 PTC (Post-Tetanic Counts) po tetanični stimulaciji, je priporočeni odmerek sugamadeksa 4 mg/kg. Mediana vrednost časa, ki je potreben, da se razmerje T4/T1 povrne na 0,9, znaša okoli 3 min (glejte poglavje 5.1).
Sugamadeks v odmerku 2 mg/kg je priporočen, če pride do spontanega popuščanja z rokuronijem ali vekuronijem povzročene živčno-mišične blokade, pri čemer pride vsaj do ponovnega pojava T2.
Mediana vrednost časa, ki je potreben, da se razmerje T4/T1 povrne na 0,9, znaša okoli 2 min (glejte poglavje 5.1).
Pri uporabi priporočenih odmerkov zdravila za rutinsko prekinitev živčno-mišične blokade bo pri z rokuronijem povzročeni blokadi dosežen nekoliko krajši čas (mediana vrednost) do povrnitve razmerja T4/T1 na 0,9 kot pri z vekuronijem povzročeni živčno-mišični blokadi (glejte poglavje 5.1).
Takojšnja prekinitev z rokuronijem povzročene blokade:
Če je iz kliničnih razlogov potrebna takojšnja prekinitev živčno-mišične blokade po uporabi rokuronija, se priporoča uporaba sugamadeksa v odmerku 16 mg/kg. Če se sugamadeks v odmerku 16 mg/kg uporabi 3 min po dajanju bolusa rokuronijevega bromida v odmerku 1,2 mg/kg, je pričakovana mediana vrednost časa do povrnitve razmerja T4/T1 na 0,9 približno 1,5 min (glejte poglavje 5.1).
Ni podatkov, na podlagi katerih bi lahko priporočili uporabo sugamadeksa za takojšnjo prekinitev z vekuronijem povzročene živčno-mišične blokade.
Ponovna uporaba sugamadeksa:
V izjemnih primerih, ko se živčno-mišična blokada po operaciji ponovno pojavi (glejte poglavje 4.4) po prejemu začetnega odmerka sugamadeksa 2 mg/kg ali 4 mg/kg, se priporoča ponovni odmerek
4 mg/kg sugamadeksa. Po drugem odmerku sugamadeksa je treba bolnika natančno spremljati in se prepričati, da je živčno-mišična funkcija trajno povrnjena.
Ponovna uporaba rokuronija ali vekuronija po sugamadeksu:
Za časovne presledke pred ponovno uporabo rokuronija ali vekuronija po prekinitvi blokade s
sugamadeksom glejte poglavje 4.4.
Dodatne informacije za posebne skupine bolnikov
Ledvična okvara:
Pri bolnikih s hudo ledvično okvaro (vključno s tistimi na dializi (očistek kreatinina CrCl
< 30 ml/min)) uporaba sugamadeksa ni priporočena (glejte poglavje 4.4).
S študijami, izvedenimi pri bolnikih s hudo ledvično okvaro, ni bilo pridobljenih dovolj podatkov o varnosti za podporo uporabi sugamadeksa pri teh bolnikih (glejte tudi poglavje 5.1).
Pri bolnikih z blago ali zmerno ledvično okvaro (očistek kreatinina ≥ 30 in < 80 ml/min) so priporočeni odmerki enaki kot pri odraslih bolnikih brez ledvične okvare.
Starostniki:
Po dajanju sugamadeksa ob ponovnem pojavu T2 po blokadi živčno-mišičnega prenosa z rokuronijem
je mediana vrednost časa do povrnitve razmerja T4/T1 na 0,9 pri odraslih (stari od 18 do 64 let)
2,2 min, pri starejših odraslih (stari od 65 do 74 let) 2,6 min in pri še starejših odraslih bolnikih (stari 75 let ali več) 3,6 min. Čeprav je čas popuščanja živčno-mišične blokade pri starostnikih daljši, je zanje treba slediti enakim priporočilom za odmerjanje kot pri ostalih odraslih bolnikih (glejte poglavje 4.4).
Bolniki s prekomerno telesno maso:
Pri bolnikih s prekomerno telesno maso, vključno z bolniki z morbidno debelostjo (indeks telesne mase ≥ 40 kg/m²), mora odmerek sugamadeksa temeljiti na dejanski telesni masi bolnika. Pri teh bolnikih je treba upoštevati enaka priporočila za odmerjanje kot za ostale odrasle bolnike.
Jetrna okvara:
Študij pri bolnikih z jetrno okvaro niso izvedli. Previdnost je potrebna pri odločitvi o uporabi sugamadeksa pri bolnikih s hudo jetrno okvaro ali jetrno okvaro s spremljajočo koagulopatijo (glejte poglavje 4.4).
Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna, saj se sugamadeks izloča predvsem skozi ledvice.
Pediatrična populacija (od rojstva do 17. leta starosti)
Za večjo natančnost odmerjanja pri pediatrični populaciji se zdravilo Sugamadeks MSN 100 mg/ml lahko razredči na 10 mg/ml (glejte poglavje 6.6).
Rutinska prekinitev blokade živčno-mišičnega prenosa:
Če je izmerjena stopnja mišične relaksacije vsaj 1–2 PTC, se za prekinitev z rokuronijem povzročene živčno-mišične blokade priporoča sugamadeks v odmerku 4 mg/kg.
Za prekinitev z rokuronijem povzročene živčno-mišične blokade se ob ponovnem pojavu T2 priporoča
odmerek 2 mg/kg (glejte poglavje 5.1).
Takojšnja prekinitev blokade živčno-mišičnega prenosa:
Takojšnje prekinitve blokade živčno-mišičnega prenosa pri pediatrični populaciji niso proučevali. Način uporabe
Sugamadeks je treba uporabljati intravensko kot enkratno bolusno injekcijo.Bolusno injekcijo je treba dati hitro, v 10 sekundah, v že nastavljeno intravensko linijo (glejte poglavje 6.6). V kliničnih preskušanjih so sugamadeks uporabljali samo v obliki enkratnih bolusnih injekcij.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Kot je običajna praksa v obdobju po anesteziji po živčno-mišični blokadi, je takoj po operaciji priporočljivo spremljati bolnika glede morebitnega pojava neželenih učinkov, vključno s ponovnim pojavom živčno-mišične blokade.
Nadzor dihanja med popuščanjem živčno-mišične blokade:
Obvezna je uporaba umetnega predihavanja, dokler bolnik po prekinitvi živčno-mišične blokade ne začne ponovno zadostno samostojno dihati. Tudi če živčno-mišična blokada že popolnoma popusti, lahko druga zdravila, uporabljena pred operacijo ali po njej, oslabijo dihalno funkcijo in bolnik bo zato morda še vedno potreboval umetno predihavanje.
Če se živčno-mišična blokada pri bolniku ponovno pojavi po odstranitvi dihalne cevke, je treba zagotoviti ustrezno umetno predihavanje.
Ponovni pojav živčno-mišične blokade:
V kliničnih študijah pri osebah, zdravljenih z rokuronijem ali vekuronijem, pri katerih so uporabili sugamadeks v odmerku, predpisanem za želeno globino živčno-mišične blokade, je bila glede na spremljanje živčno-mišičnega prenosa ali klinične dokaze opažena 0,20-odstotna incidenca ponovnega pojava živčno-mišične blokade. Uporaba odmerkov, ki so manjši od priporočenih, lahko poveča tveganje za ponovni pojav živčno-mišične blokade po prvotni prekinitvi in ni priporočljiva (glejte poglavji 4.2 in 4.8).
Vpliv na hemostazo:
V študiji pri prostovoljcih je bilo po uporabi sugamadeksa v odmerkih po 4 mg/kg in 16 mg/kg največje povprečno podaljšanje aktiviranega parcialnega tromboplastinskega časa (aPTT – activated Partial Thromboplastin Time) 17 % oziroma 22 % in mednarodnega normaliziranega razmerja protrombinskega časa (PT(INR) – Prothrombin Time (International Normalized Ratio)) 11 % oziroma 22 %. To manjše povprečno podaljšanje aPTT in PT(INR) je bilo kratkotrajno (≤ 30 min). Po podatkih iz klinične podatkovne baze (N = 3519) in iz specifične študije pri 1184 bolnikih, ki so imeli operacijo zaradi zloma kolka/zamenjave večjega sklepa, pri uporabi sugamadeksa samega v odmerku 4 mg/kg ali v kombinaciji z antikoagulanti ni bilo nobenega klinično pomembnega učinka na incidenco perioperativnih ali postoperativnih hemoragičnih zapletov.
V poskusih in vitro so opazili farmakodinamično interakcijo (podaljšanje vrednosti aPTT in PT) pri uporabi antagonistov vitamina K, nefrakcioniranega heparina, nizkomolekularnih heparinoidov, rivaroksabana in dabigatrana. Pri bolnikih, ki v času po operaciji prejemajo rutinsko preventivno antikoagulantno terapijo, ta farmakodinamična interakcija ni klinično pomembna. Pri odločitvi glede predpisovanja sugamadeksa bolnikom, ki se zdravijo z antikoagulanti zaradi druge predhodno obstoječe ali sočasne bolezni, je potrebna previdnost.
Povečanega tveganja za krvavitve ni mogoče izključiti pri bolnikih:
-
ki imajo dedno pomanjkanje od vitamina K odvisnih faktorjev strjevanja krvi;
-
ki že imajo koagulopatijo;
-
ki jemljejo kumarinske derivate in imajo vrednost INR nad 3,5;
-
ki jemljejo antikoagulante in prejmejo sugamadeks v odmerku 16 mg/kg.
Če obstaja medicinska potreba po dajanju sugamadeksa tem bolnikom, mora anesteziolog presoditi, ali koristi njegove uporabe odtehtajo morebitno tveganje za hemoragične zaplete, ob upoštevanju bolnikove anamneze krvavitev in vrste načrtovanega kirurškega posega. Če ti bolniki prejmejo sugamadeks, je priporočljivo spremljati hemostazo in parametre koagulacije.
Časovni presledki pred ponovno uporabo mišičnih relaksantov (NMBA – NeuroMuscular Blocking
Agents) po prekinitvi blokade s sugamadeksom:
Preglednica 1: Ponovna uporaba rokuronija ali vekuronija po rutinski prekinitvi blokade (do 4 mg/kg sugamadeksa):
Minimalni časovni presledek Mišični relaksant in odmerek, ki ga jepotrebno uporabiti 5 min 1,2 mg/kg rokuronija 4 h 0,6 mg/kg rokuronija ali0,1 mg/kg vekuronija Pri ponovni uporabi 1,2 mg/kg rokuronija v času 30 min po uporabi sugamadeksa se lahko začetek delovanja živčno-mišične blokade zakasni za do približno 4 min in čas trajanja živčno-mišične blokade skrajša za do približno 15 min.
Na osnovi farmakokinetičnega modeliranja mora biti pri bolnikih z blago ali zmerno ledvično okvaro priporočeni časovni presledek pred ponovno uporabo 0,6 mg/kg rokuronija ali 0,1 mg/kg vekuronija po rutinski prekinitvi blokade s sugamadeksom 24 ur. Če je potreben krajši čas, mora biti odmerek rokuronija za novo živčno-mišično blokado 1,2 mg/kg.
Ponovna uporaba rokuronija ali vekuronija po takojšnji prekinitvi blokade (16 mg/kg sugamadeksa): v zelo redkih primerih, ko je to morda potrebno, se priporoča časovni presledek 24 ur.
Če je pri bolniku potrebna ponovna živčno-mišična blokada pred iztekom celotnega priporočenega časovnega presledka, je treba uporabiti nesteroidni mišični relaksant. Začetek delovanja depolarizirajočega mišičnega relaksanta je lahko počasnejši od pričakovanega, saj je lahko precejšen delež postsinaptičnih nikotinskih receptorjev še vedno zaseden z mišičnim relaksantom.
Ledvična okvara:
Uporaba sugamadeksa pri bolnikih s hudo ledvično okvaro, vključno s tistimi, ki potrebujejo dializo, ni priporočena (glejte poglavje 5.1).
Plitva anestezija:
Pri namerni prekinitvi blokade živčno-mišičnega prenosa med anestezijo so v kliničnih preskušanjih občasno opazili znake plitve anestezije (premikanje bolnika, kašelj, grimase in sesanje dihalne cevke). Če med anestezijo pride do prekinitve blokade živčno-mišičnega prenosa, je treba bolniku, glede na klinične indikacije, dati dodatne odmerke anestetika in/ali opioida.
Izrazita bradikardija:
V redkih primerih so v nekaj minutah po uporabi sugamadeksa za prekinitev blokade živčno-mišičnega prenosa opazili izrazito bradikardijo. Bradikardija lahko občasno vodi do srčnega zastoja (glejte poglavje 4.8). Bolnike je treba med in po prekinitvi blokade živčno-mišičnega prenosa skrbno opazovati zaradi hemodinamskih sprememb. Če opazite klinično pomembno bradikardijo, je treba uporabiti zdravljenje z antiholinergičnimi učinkovinami, kot je atropin.
Jetrna okvara:
Sugamadeks se ne presnavlja v jetrih in se ne izloča skozi jetra, zato študij pri bolnikih z jetrno okvaro niso izvedli. Bolnike s hudo jetrno okvaro je treba zdraviti zelo previdno. V primeru jetrne okvare s spremljajočo koagulopatijo glejte podatke o vplivu na hemostazo.
Uporaba na oddelkih za intenzivno nego (ICU - Intensive Care Unit):
Uporabe sugamadeksa pri bolnikih, pri katerih je bil uporabljen rokuronij ali vekuronij na oddelkih za intenzivno nego, niso proučevali.
Prekinitev blokade živčno-mišičnega prenosa po uporabi drugih mišičnih relaksantov in ne rokuronija ali vekuronija:
Sugamadeksa se ne sme uporabljati za prekinitev blokade živčno-mišičnega prenosa, povzročene z
nesteroidnimi mišičnimi relaksanti, kot so spojine sukcinilholina ali benzilizokinolina. Sugamadeksa se ne sme uporabljati za prekinitev blokade živčno-mišičnega prenosa, dosežene z drugimi steroidnimi živčno-mišičnimi relaksanti, razen z rokuronijem ali vekuronijem, ker ni podatkov o varnosti in učinkovitosti v teh primerih. Na voljo je sicer malo podatkov o prekinitvi blokade živčno-mišičnega prenosa, dosežene s pankuronijem, vendar se v tem primeru uporaba sugamadeksa ne priporoča.
Zapoznelo popuščanje blokade:
Stanja, ki so povezana s podaljšanjem cirkulacijskega časa, kot so bolezni srca in ožilja, starost (za čas popuščanja živčno-mišične blokade pri starostnikih glejte poglavje 4.2) ali edematozna stanja (npr. huda jetrna okvara), so lahko povezana s popuščanjem blokade tekom daljšega časa.
Preobčutljivostne reakcije na zdravilo:
Zdravniki morajo biti pripravljeni na možnost pojava preobčutljivostnih reakcij na zdravilo (vključno z anafilaktičnimi reakcijami) in morajo uvesti potrebne previdnostne ukrepe (glejte poglavje 4.8).
Natrij:
To zdravilo vsebuje do 9,4 mg natrija na mililiter, kar je enako 0,5 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Podatki, navedeni v tem poglavju, temeljijo na vezavni afiniteti sugamadeksa za druga zdravila ter na različnih predkliničnih poskusih, kliničnih študijah in simulacijah z uporabo modela, ki upošteva farmakodinamični učinek mišičnih relaksantov in farmakokinetično medsebojno delovanje mišičnih relaksantov in sugamadeksa. Na podlagi teh podatkov ni pričakovati klinično pomembnih farmakodinamičnih interakcij z drugimi zdravili, z naslednjimi izjemami:
Pri uporabi toremifena in fusidne kisline ni mogoče izključiti možnosti izpodrivanja učinkovin iz kompleksa (ni pa pričakovati klinično pomembnih interakcij vezave na učinkovine).
Pri uporabi hormonskih kontraceptivov ni mogoče izključiti klinično pomembnih interakcij zaradi vezave na učinkovine (ni pa pričakovati interakcij zaradi izpodrivanja učinkovin iz kompleksa).
Interakcije, ki bi lahko vplivale na učinkovitost sugamadeksa (interakcije zaradi izpodrivanja zdravila):
Pri dajanju nekaterih zdravil po dajanju sugamadeksa bi ta teoretično lahko izrinila rokuronij ali vekuronij iz kompleksa s sugamadeksom, kar lahko povzroči ponoven pojav živčno-mišične blokade. Če se to zgodi, je treba bolnika priključiti na umetno predihavanje. Če bolnik prejema takšno zdravilo z infuzijo, je treba dajanje takšnega zdravila ustaviti. V primerih, kjer lahko pričakujete morebitne interakcije zaradi izpodrivanja zdravila, je treba bolnika natančno opazovati glede morebitnih znakov ponovnega pojava živčno-mišične blokade (približno do 15 min) po parenteralni uporabi drugega zdravila v trajanju 7,5 h po uporabi sugamadeksa.
Toremifen:
Pri uporabi toremifena, ki ima sorazmerno veliko vezavno afiniteto za sugamadeks in je lahko prisoten v sorazmerno visokih plazemskih koncentracijah, lahko pride do delnega izpodrivanja vekuronija ali rokuronija iz kompleksa s sugamadeksom. Zdravniki se morajo zavedati, da je zato povrnitev razmerja T4/T1 na 0,9 lahko zakasnjena pri bolnikih, ki na dan operacije prejmejo tudi toremifen.
Intravenska uporaba fusidne kisline:
Uporaba fusidne kisline v predoperativni fazi lahko povzroči določeno zakasnitev pri vračanju razmerja T4/T1 na vrednost 0,9. V pooperativni fazi ponovitve živčno-mišične blokade ni pričakovati, ker fusidno kislino infundiramo več ur in se v krvi kumulira 2 do 3 dni. Za navodila o ponovni uporabi sugamadeksa glejte poglavje 4.2.
Interakcije, ki bi lahko vplivale na učinkovitost drugih zdravil (interakcije zaradi vezave drugih zdravil):
Pri uporabi sugamadeksa se lahko zmanjša učinkovitost določenih zdravil zaradi znižanja koncentracije njihove (nevezane) frakcije v plazmi. V takih primerih zdravnikom svetujemo razmislek o ponovni uporabi teh zdravil, uporabi terapevtsko enakovrednega zdravila (najbolje iz druge kemijske skupine) in/ali nefarmakoloških ukrepih, odvisno od primera.
Hormonski kontraceptivi:
Napovedano je bilo, da interakcija med sugamadeksom v odmerku 4 mg/kg in progestogenom povzroči zmanjšano izpostavljenost progestogenu (34 % vrednosti AUC), kar je primerljivo z zmanjšanjem, ki nastopi, če bolnica vzame dnevni odmerek peroralnega kontraceptiva 12 ur prepozno, kar lahko povzroči zmanjšanje učinkovitosti. Pri estrogenskih kontraceptivih naj bi bil ta učinek manj izrazit. Uporaba bolusnega odmerka sugamadeksa torej šteje za enakovredno enemu izpuščenemu dnevnemu odmerku peroralnega kontracepcijskega steroida (kombiniranega ali izključno progestogenskega). Če bolnica prejme sugamadeks na isti dan, kot je vzela peroralni kontraceptiv, naj upošteva navodila za ravnanje v primeru izpuščenega odmerka iz navodila za uporabo peroralnega kontraceptiva. Če pa uporablja druga ne-peroralna hormonska kontracepcijska sredstva, mora v naslednjih 7 dneh uporabljati dodatno, nehormonsko kontracepcijsko metodo in upoštevati navodila za uporabo kontraceptiva.
Interakcije zaradi podaljšanega učinka rokuronija ali vekuronija:
Pri uporabi zdravil, ki okrepijo živčno-mišično blokado v pooperativnem obdobju, je treba biti posebej pozoren na možnost ponovnega pojava živčno-mišične blokade. Prosimo, glejte seznam zdravil, ki okrepijo živčno-mišično blokado, v navodilu za uporabo rokuronija ali vekuronija. V primeru opaženega ponovnega pojava živčno-mišične blokade bo bolnik morda potreboval umetno predihavanje in ponovno uporabo sugamadeksa (glejte poglavje 4.2).
Motnje laboratorijskih preiskav:
Sugamadeks na splošno ne vpliva na rezultate laboratorijskih preiskav. Možna izjema je določanje progesterona v serumu. Motnje pri tej preiskavi se pojavijo pri plazemski koncentraciji sugamadeksa 100 mikrogramov/ml (največja plazemska koncentracija po bolusni injekciji odmerka 8 mg/kg).
V študiji pri prostovoljcih je uporaba sugamadeksa v odmerkih 4 mg/kg in 16 mg/kg povzročila največje povprečno podaljšanje aPTT za 17 % oziroma 22 % ter protrombinskega časa (PT(INR)) za 11 % oziroma 22 %. To manjše povprečno podaljšanje aPTT in PT(INR) je bilo kratkotrajno
(≤ 30 min). V poskusih in vitro so opazili farmakodinamično interakcijo (podaljšanje vrednosti aPTT in PT) pri uporabi antagonistov vitamina K, nefrakcioniranega heparina, nizkomolekularnih heparinoidov, rivaroksabana in dabigatrana (glejte poglavje 4.4).
Pediatrična populacija
Formalnih študij medsebojnega delovanja niso izvedli. Zgoraj omenjene interakcije pri odraslih bolnikih in opozorila iz poglavja 4.4 je treba upoštevati tudi pri pediatrični populaciji.
Nosečnost
Za sugamadeks ni na voljo kliničnih podatkov za nosečnice, ki so bile izpostavljene zdravilu. Študije na živalih ne kažejo na neposredne ali posredne škodljive vplive na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj.
Pri uporabi zdravila pri nosečnicah je potrebna previdnost.
Dojenje
Ni znano, ali se sugamadeks izloča v materino mleko pri človeku, medtem ko so študije pri živalih potrdile izločanje zdravila v mleko samic. Peroralna absorpcija ciklodekstrinov je na splošno majhna, zato po dajanju enkratnega odmerka zdravila doječim materam ni pričakovati učinka na dojenega otroka. Odločiti se je treba med prenehanjem dojenja in prenehanjem/prekinitvijo zdravljenja s sugamadeksom, pri čemer je treba pretehtati prednosti dojenja za otroka in prednosti zdravljenja za mater.
Plodnost
Vpliva sugamadeksa na plodnost pri ljudeh niso raziskovali. Študije pri živalih za oceno plodnosti pa niso pokazale škodljivih učinkov.
Povzetek varnostnega profila
Sugamadeks se pri kirurških bolnikih uporablja sočasno z mišičnimi relaksanti in anestetiki, zato je težko oceniti vzročno povezanost neželenih učinkov.
Najpogosteje poročani neželeni učinki pri kirurških bolnikih so bili kašelj, zapleti v dihalnih poteh med anestezijo, zapleti pri anesteziji, hipotenzija, povezana s posegom, in zapleti, povezani s posegom (pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)).
Preglednica 2: Seznam neželenih učinkov v preglednici
Varnost sugamadeksa so ocenili pri 3519 posameznikih na podlagi združene podatkovne baze o varnosti zdravila iz študij faz I–III. V s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih, kjer so osebe prejele anestezijo in/ali živčno-mišične relaksante (1078 oseb je prejelo sugamadeks, 544 pa placebo), so poročali o naslednjih neželenih učinkih:
[zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1000 do < 1/100), redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000), zelo redki (< 1/10 000), ni znano (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)]
| Organski sistem | Pogostnost | Neželeni učinki (priporočeni izrazi) |
| Bolezni imunskega sistema | Občasni | Preobčutljivostne reakcije na zdravilo (glejtepoglavje 4.4) |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora | Pogosti | Kašelj |
| Poškodbe, zastrupitve inzapleti pri posegih | Pogosti | Zapleti v dihalnih poteh pri anestezijiZapleti pri anesteziji (glejte poglavje 4.4)S posegom povezana hipotenzijaS posegom povezan zaplet |
Opis izbranih neželenih učinkov Preobčutljivostne reakcije na zdravilo:
Pri nekaterih bolnikih in prostovoljcih (za podatke o prostovoljcih glejte Podatki o zdravih prostovoljcih, spodaj) so se pojavile preobčutljivostne reakcije, vključno z anafilaksijo. V kliničnih preskušanjih pri kirurških bolnikih so o teh reakcijah poročali občasno, v poročilih iz obdobja trženja pa je njihova pogostnost neznana.
Reakcije so segale od posameznih primerov kožnih reakcij do resnih sistemskih reakcij (tj. anafilaksija, anafilaktični šok) in so se pojavile tudi pri bolnikih, ki pred tem še niso prejeli sugamadeksa. Simptomi, povezani s temi reakcijami, so lahko: zardevanje (rdečica), urtikarija, eritematozni izpuščaj, (huda) hipotenzija, tahikardija, otekanje jezika, otekanje žrela, bronhospazem in učinki, povezani z obstrukcijo pljuč. Hude preobčutljivostne reakcije so lahko smrtno nevarne.
V poročilih iz obdobja trženja so opazili preobčutljivost tako na sugamadeks kot tudi na kompleks sugamadeksa in rokuronija.
Zapleti v dihalnih poteh pri anesteziji:
Zapleti v dihalnih poteh pri anesteziji so vključevali upor v dihalih pri manevriranju z dihalno cevko, kašljanje, blag spazem dihal, vzburjenost med operacijo, kašljanje med postopkom anestezije ali operacijo ali z anestezijo povezano spontano dihanje bolnika.
Zapleti pri anesteziji:
Med zaplete pri anesteziji, ki kažejo na povrnitev živčno-mišičnega delovanja, sodijo gibanje udov ali telesa in kašelj med anestezijo ali med kirurškim posegom ter grimase ali sesanje dihalne cevke. Glejte poglavje 4.4, Plitva anestezija.
S posegom povezani zapleti:
S posegom povezani zapleti so vključevali kašljanje, tahikardijo, bradikardijo, premikanje in
pospešeno bitje srca.
Izrazita bradikardija:
V obdobju trženja zdravila so v nekaj minutah po uporabi sugamadeksa opazili posamezne primere izrazite bradikardije in bradikardije s srčnim zastojem (glejte poglavje 4.4).
Ponovni pojav živčno-mišične blokade:
V kliničnih študijah pri osebah, zdravljenih z rokuronijem ali vekuronijem, pri katerih so uporabili sugamadeks v odmerku, predpisanem za želeno globino živčno-mišične blokade (N = 2022), so glede na spremljanje živčno-mišičnega prenosa ali klinične dokaze opazili 0,20 % incidenco ponovitve živčno-mišične blokade (glejte poglavje 4.4).
Podatki o zdravih prostovoljcih:
V randomizirani, dvojno slepi študiji so pri zdravih prostovoljcih, ki so prejeli do 3 odmerke placeba (N = 76), 4 mg/kg sugamadeksa (N = 151) ali 16 mg/kg sugamadeksa (N = 148), preučevali pojavnost preobčutljivostnih reakcij na zdravilo. Poročila o domnevni preobčutljivosti je ocenjevala komisija, ki ni imela podatkov o tem, kdo je prejel katero zdravilo (angl. blinded committee). Pojavnost tako ocenjene preobčutljivosti je bila v skupini, ki je prejemala placebo, 1,3 %, v skupini, ki je prejemala sugamadeks v odmerku 4 mg/kg, 6,6 %, in v skupini, ki je prejemala sugamadeks v odmerku
16 mg/kg, 9,5 %. Poročil o anafilaksiji po placebu ali po sugamadeksu v odmerku 4 mg/kg ni bilo. Zabeležen je bil en primer ocenjene anafilaksije po prvem odmerku sugamadeksa v odmerku 16 mg/kg (pojavnost 0,7 %). Dokazov o povečani pogostnosti ali resnosti preobčutljivosti po večkratnem odmerjanju sugamadeksa ni bilo.
V prejšnji podobno zasnovani študiji so bili trije primeri ocenjene anafilaksije, vsi po prejemu sugamadeksa v odmerku 16 mg/kg (pojavnost 2,0 %).
V podatkovni bazi združenih podatkov iz faze I so neželeni učinki, ki veljajo za pogoste (≥ 1/100 do
< 1/10) ali zelo pogoste (≥ 1/10) in so pogostejši pri osebah, zdravljenih s sugamadeksom kot v skupini, ki je prejela placebo, naslednji: disgevzija (10,1 %), glavobol (6,7 %), navzea (5,6 %), urtikarija (1,7 %), pruritus (1,7 %), omotica (1,6 %), bruhanje (1,2 %) in bolečine v trebuhu (1,0 %).
Dodatne informacije za posebne skupine bolnikov
Pljučni bolniki:
V obdobju trženja in v enem namenskem kliničnem preskušanju pri bolnikih z anamnezo pljučnih zapletov so poročali o bronhospazmu kot možnem z zdravilom povezanem neželenem učinku. Kot pri vseh bolnikih z anamnezo pljučnih zapletov se mora tudi tu zdravnik zavedati možnosti pojava bronhospazma.
Pediatrična populacija:
V študijah pri pediatričnih bolnikih od rojstva do 17. leta starosti, je bil varnostni profil sugamadeksa (do odmerka 4 mg/kg) na splošno podoben profilu, ki so ga opazili pri odraslih.
Bolniki z morbidno debelostjo:
V enem namenskem kliničnem preskušanju pri bolnikih z morbidno debelostjo je bil varnostni profil na splošno podoben profilu pri odraslih bolnikih iz združenih podatkov študij faz I do III (glejte preglednico 2).
Bolniki s hudo sistemsko boleznijo
V preskušanju pri bolnikih, ki so bili po klasifikaciji Ameriške zveze anesteziologov (ASA –
American Society of Anesthesiologists) uvrščeni v razred 3 (bolniki s hudo sistemsko boleznijo) ali razred 4 (bolniki s hudo sistemsko boleznijo, ki stalno ogroža življenje), je bil profil neželenih učinkov pri teh bolnikih iz razreda 3 in 4 po klasifikaciji ASA na splošno podoben tistemu pri odraslih bolnikih iz združenih podatkov študij faz I do III (glejte preglednico 2). Glejte poglavje 5.1.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Sektor za farmakovigilanco
Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
V kliničnih študijah so poročali o enem primeru nenamernega prevelikega odmerjanja sugamadeksa z odmerkom 40 mg/kg, pri katerem niso opazili pomembnih neželenih učinkov. V študiji prenašanja zdravila pri ljudeh so sugamadeks dajali v odmerkih do 96 mg/kg in niso poročali o od odmerka odvisnih ali resnih neželenih učinkih.
Sugamadeks se lahko odstrani s hemodializo z visokopretočnim filtrom, ne pa z nizkopretočnim filtrom. Na podlagi kliničnih študij so ugotovili, da se koncentracija sugamadeksa v plazmi zmanjša za do 70 % po 3 do 6 urah dialize.
Farmakološke lastnosti - Sugamadeks 100 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: druga nerazvrščena zdravila za različne bolezni, antidoti, oznaka ATC: V03AB35
Mehanizem delovanja:
Sugamadeks je prirejen gama-ciklodekstrin, ki selektivno veže mišične relaksante. V plazmi se veže na mišična relaksanta rokuronij ali vekuronij in z njima tvori kompleks, s čimer zmanjša količino mišičnega relaksanta, ki je na voljo za vezavo na nikotinske receptorje v živčno-mišičnem stiku. To vodi do prekinitve živčno-mišične blokade, povzročene z rokuronijem ali vekuronijem.
Farmakodinamični učinki:
V študijah odvisnosti odziva od odmerka so sugamadeks uporabljali v odmerkih od 0,5 mg/kg do 16 mg/kg po živčno-mišični blokadi, povzročeni z rokuronijem (0,6 mg/kg, 0,9 mg/kg, 1,0 mg/kg in
1,2 mg/kg rokuronijevega bromida z ali brez vzdrževalnih odmerkov), ter po živčno-mišični blokadi, povzročeni z vekuronijem (0,1 mg/kg vekuronijevega bromida z ali brez vzdrževalnih odmerkov), v različnih časovnih točkah blokade in na različnih stopnjah oziroma globinah blokade. V teh študijah so opazili jasno odvisnost odziva od odmerka zdravila.
Klinična učinkovitost in varnost:
Sugamadeks lahko uporabimo v različnih časovnih presledkih po uporabi rokuronijevega ali
vekuronijevega bromida:
Rutinska prekinitev živčno-mišične blokade – globoka živčno-mišična blokada:
V ključni študiji uporabe zdravila so bili bolniki naključno razvrščeni v skupino, ki je prejemala
rokuronij, ali v skupino, ki je prejemala vekuronij. Po zadnjem odmerku rokuronija ali vekuronija, pri
odčitku 1–2 PTC, so bolnikom dali 4 mg/kg sugamadeksa ali 70 µg/kg neostigmina, glede na naključno razporeditev v skupino. Čas od začetka dajanja sugamadeksa ali neostigmina bolniku do povrnitve razmerja T4/T1 na vrednost 0,9 je bil:
Preglednica 3: Čas (v minutah) od dajanja sugamadeksa ali neostigmina pri globoki živčno-mišični blokadi (1–2 PTC), doseženi z rokuronijem ali vekuronijem, do povrnitve razmerja T4/T1 na vrednost 0,9
| Mišični relaksant | Shema zdravljenja | |
| Sugamadeks (4 mg/kg) | Neostigmin (70 µg/kg) | |
| Rokuronij | ||
| N | 37 | 37 |
| Mediana (min) | 2,7 | 49,0 |
| Razpon | 1,2–16,1 | 13,3–145,7 |
| Vekuronij | ||
| N | 47 | 36 |
| Mediana (min) | 3,3 | 49,9 |
| Razpon | 1,4–68,4 | 46,0–312,7 |
Rutinska prekinitev živčno-mišične blokade – zmerna živčno-mišična blokada:
V drugi ključni študiji uporabe zdravila so bili bolniki naključno razvrščeni v skupino, ki je prejemala rokuronij, ali v skupino, ki je prejemala vekuronij. Po dajanju zadnjega odmerka rokuronija ali vekuronija so bolniki pri ponovnem pojavu T2 prejeli bodisi 2,0 mg/kg sugamadeksa ali pa 50 µg/kg neostigmina, glede na naključno razporeditev v skupino. Čas od začetka dajanja sugamadeksa oziroma neostigmina bolniku do povrnitve razmerja T4/T1 na vrednost 0,9 je bil:
Preglednica 4: Čas (v minutah) od dajanja sugamadeksa ali neostigmina pri ponovnem pojavu T2 po uporabi rokuronija ali vekuronija do povrnitve razmerja T4/T1 na vrednost 0,9
| Mišični relaksant | Shema zdravljenja | |
| Sugamadeks (2 mg/kg) | Neostigmin (50 µg/kg) | |
| Rokuronij | ||
| N | 48 | 48 |
| Mediana (min) | 1,4 | 17,6 |
| Razpon | 0,9–5,4 | 3,7–106,9 |
| Vekuronij | ||
| N | 48 | 45 |
| Mediana (min) | 2,1 | 18,9 |
| Razpon | 1,2–64,2 | 2,9–76,2 |
Prekinitev živčno-mišične blokade, povzročene z rokuronijem, s pomočjo sugamadeksa so primerjali z odpravo živčno-mišične blokade, povzročene s cisatrakurijem, s pomočjo neostigmina. Ob ponovnem pojavu T2 so bolnikom dali sugamadeks v odmerku 2 mg/kg ali neostigmin v odmerku 50 µg/kg. S sugamadeksom so dosegli hitrejšo prekinitev živčno-mišične blokade, povzročene z rokuronijem, kot z neostigminom pri prekinitvi živčno-mišične blokade, povzročene s cisatrakurijem:
Preglednica 5: Čas (v minutah) od dajanja sugamadeksa ali neostigmina pri ponovnem pojavu T2 po uporabi rokuronija ali cisatrakurija do povrnitve razmerja T4/T1 na vrednost 0,9
| Mišični relaksant | Shema zdravljenja | |
| Rokuronij in sugamadeks(2 mg/kg) | Cisatrakurij in neostigmin(50 µg/kg) | |
| N | 34 | 39 |
| Mediana (min) | 1,9 | 7,2 |
| Razpon | 0,7–6,4 | 4,2–28,2 |
Za takojšnjo prekinitev živčno-mišične blokade:
Primerjali so čas do prekinitve živčno-mišične blokade, povzročene s sukcinilholinom (1 mg/kg), s časom, potrebnim, da sugamadeks (v odmerku 16 mg/kg, dan 3 min kasneje) odpravi živčno-mišično blokado, povzročeno z rokuronijem (1,2 mg/kg).
Preglednica 6: Čas (v minutah) od dajanja rokuronija in sugamadeksa ali sukcinilholina do povrnitve T1 na 10 %
| Mišični relaksant | Shema zdravljenja | |
| Rokuronij in sugamadeks(16 mg/kg) | Sukcinilholin (1 mg/kg) | |
| N | 55 | 55 |
| Mediana (min) | 4,2 | 7,1 |
| Razpon | 3,5–7,7 | 3,7–10,5 |
V združeni analizi so poročali o naslednjih vrednostih časa, potrebnega za prekinitev živčno-mišične blokade, sprožene z 1,2 mg/kg rokuronijevega bromida, s pomočjo 16 mg/kg sugamadeksa:
Preglednica 7: Čas (v minutah) od dajanja sugamadeksa 3 min za rokuronijem do povrnitve razmerja T4/T1 na vrednost 0,9, 0,8 ali 0,7
| Povrnitev vrednostiT4/T1 na 0,9 | Povrnitev vrednostiT4/T1 na 0,8 | Povrnitev vrednostiT4/T1 na 0,7 | |
| N | 65 | 65 | 65 |
| Mediana(min) | 1,5 | 1,3 | 1,1 |
| Razpon | 0,5–14,3 | 0,5–6,2 | 0,5–3,3 |
Ledvična okvara:
V dveh odprtih študijah so primerjali učinkovitost in varnost sugamadeksa pri kirurških bolnikih z ali brez hude ledvične okvare. V eni študiji so sugamadeks dajali po blokadi, povzročeni z rokuronijem, pri PTC 1–2 (4 mg/kg; N = 68), v drugi študiji pa so sugamadeks dajali pri ponovnem pojavu T2
(2 mg/kg; N = 30). Okrevanje po blokadi je bilo nekoliko daljše pri bolnikih s hudo ledvično okvaro, kot pri bolnikih brez ledvične okvare. V teh študijah pri bolnikih s hudo ledvično okvaro niso poročali o rezidualni ali ponovni živčno-mišični blokadi.
Bolniki z morbidno debelostjo:
V preskušanju pri 188 bolnikih z diagnosticirano morbidno debelostjo so preučevali čas popuščanja zmerne do globoke živčno-mišične blokade, sprožene z rokuronijem ali vekuronijem. Bolniki so prejeli 2 mg/kg ali 4 mg/kg sugamadeksa, odvisno od stopnje blokade, odmerjenega glede na njihovo dejansko ali idealno telesno maso, in sicer randomizirano ter dvojno slepo. Glede na združene podatke o globini blokade in mišičnih relaksantih, je bil mediani čas popuščanja pri razmerju zaporedja štirih dražljajev (TOF – Train-Of-Four) ≥ 0,9 pri bolnikih, ki so prejeli odmerek glede na dejansko telesno maso (1,8 min), statistično značilno hitrejši (p < 0,0001) v primerjavi z bolniki, ki so prejeli odmerek glede na idealno telesno maso (3,3 min).
Pediatrična populacija:
Od 2. leta starosti do < 17 let:
Varnost in učinkovitost sugamadeksa v primerjavi z neostigminom kot učinkovino za prekinitev blokade živčno-mišičnega prenosa, inducirane z rokuronijem ali vekuronijem, so proučevali v preskušanju pri 288 bolnikih, starih od 2 do < 17 let.
Čas popuščanja od zmerne živčno-mišične blokade do razmerja TOF ≥ 0,9 je bil pomembno krajši v skupini, ki je prejemala sugamadeks v odmerku 2 mg/kg, v primerjavi s skupino, ki je prejemala neostigmin (geometrična sredina 1,6 min za sugamadeks v odmerku 2 mg/kg in 7,5 min za neostigmin, razmerje geometričnih sredin 0,22; 95 % IZ (0,16; 0,32), (p < 0,0001)). Prekinitev globoke živčno-mišične blokade z geometrično sredino 2,0 min je bila dosežena s sugamadeksom v odmerku 4 mg/kg, kar je podobno rezultatom, opaženim pri odraslih. Navedeni učinki so bili, tako pri uporabi rokuronija kot vekuronija, skladni v vseh proučevanih starostnih skupinah (od 2 do < 6 let, od 6 do < 12 let, od 12 do < 17 let). Glejte poglavje 4.2.
Od rojstva do < 2. leta starosti:
Varnost in učinkovitost sugamadeksa v primerjavi z neostigminom , kot učinkovino za prekinitev blokade živčnomišičnega prenosa, ki je nastala po uporabi rokuronija ali vekuronija, so proučevali v preskušanju pri 145 bolnikih od rojstva do < 2. leta starosti. Čas popuščanja od zmerne živčnomišične blokade je bil pomembno krajši (p = 0,0002) pri udeležencih, ki so prejemali sugamadeks v odmerku 2 mg/kg, v primerjavi z udeleženci, ki so prejemali neostigmin (mediana 1,4 minute za sugamadeks v odmerku 2 mg/kg in 4,4 minute za neostigmin; razmerje ogroženosti = 2,40; 95 % IZ: 1,37; 4,18).
Sugamadeks v odmerku 4 mg/kg je dosegel hitro popuščanje po globoki živčnomišični blokadi z mediano 1,1 minute. Ti učinki so bili skladni med vsemi proučevanimi starostnimi skupinami (od rojstva do 27 dni; od 28 dni do < 3 mesecev; od 3 mesecev do < 6 mesecev in od 6 mesecev do < 2 let). Glejte poglavje 4.2.
Bolniki s hudo sistemsko boleznijo:
V preskušanju pri 331 bolnikih, ki so bili po klasifikaciji ASA uvrščeni v razred 3 ali 4, so preučevali pojavnost aritmij, nastalih med zdravljenjem (sinusna bradikardija, sinusna tahikardija ali druge srčne aritmije) po uporabi sugamadeksa.
Pri bolnikih, ki so prejemali sugamadeks (2 mg/kg, 4 mg/kg ali 16 mg/kg), je bila pojavnost aritmij, nastalih med zdravljenjem, na splošno podobna kot pri kombinaciji neostigmina (v odmerku 50 µg/kg do maksimalnega odmerka 5 mg) in glikopironija (v odmerku 10 µg/kg do maksimalnega odmerka
1 mg). Pri bolnikih iz razreda 3 in razreda 4 po klasifikaciji ASA je bil profil neželenih učinkov na splošno podoben tistemu pri odraslih bolnikih iz združenih podatkov študij faz I do III, zato prilagoditev odmerka ni potrebna. Glejte poglavje 4.8.
Farmakokinetični parametri sugamadeksa so bili izračunani iz celokupnega seštevka koncentracij sugamadeksa, vezanega v obliki kompleksov ali nevezanega. Za farmakokinetična parametra, kot sta očistek in porazdelitveni volumen, se predpostavlja, da sta pri preiskovancih v anesteziji enaka za nevezani sugamadeks in sugamadeks, vezan v obliki kompleksov.
Porazdelitev:
Opaženi porazdelitveni volumen sugamadeksa v stanju dinamičnega ravnovesja znaša približno 11 do 14 litrov pri odraslih bolnikih z normalnim delovanjem ledvic (na podlagi konvencionalne, neprostorske farmakokinetične analize). Poskusi in vitro z uporabo moške plazme in polne krvi so pokazali, da se niti sugamadeks niti kompleks sugamadeksa in rokuronija ne vežeta na plazemske proteine ali eritrocite.
Pri intravenskem bolusnem odmerjanju ima sugamadeks linearno kinetiko v razponu odmerkov od 1
do 16 mg/kg.
Biotransformacija:
V predkliničnih in kliničnih študijah niso opazili presnovkov sugamadeksa. Med načini izločanja zdravila so zaznali le ledvično izločanje v nespremenjeni obliki.
Izločanje:
Pri odraslih anesteziranih bolnikih z normalnim delovanjem ledvic je razpolovni čas (t1/2) izločanja sugamadeksa približno 2 uri, očistek iz plazme pa ocenjen na približno 88 ml/min. Študija masnega ravnotežja je pokazala, da se več kot 90 % odmerka zdravila izloči v 24 h. 96 % odmerka se izloči s sečem, od tega najmanj 95 % v nespremenjeni obliki. Izločanje zdravila z blatom ali izdihanim zrakom je znašalo manj kot 0,02 % odmerka. Pri dajanju sugamadeksa zdravim prostovoljcem se je povečalo ledvično izločanje rokuronija v obliki kompleksa.
Posebne skupine bolnikov:
Ledvična okvara in starost:
V farmakokinetični študiji, v kateri so primerjali bolnike s hudo ledvično okvaro in bolnike z normalnim delovanjem ledvic, so bile plazemske koncentracije sugamadeksa v prvi uri po odmerjanju podobne, nato pa so se vrednosti v kontrolni skupini hitreje znižale. Skupna izpostavljenost sugamadeksu je bila podaljšana, kar je povzročilo 17-krat večjo izpostavljenost pri bolnikih s hudo ledvično okvaro. Pri bolnikih s hudo ledvično insuficienco so bile nizke koncentracije sugamadeksa zaznavne še najmanj 48 ur po prejetem odmerku.
V drugi študiji, v kateri so primerjali bolnike z zmerno ali hudo okvaro ledvic in bolnike z normalnim delovanjem ledvic, se je z zmanjševanjem delovanja ledvic očistek sugamadeksa progresivno zmanjševal, t1/2 pa progresivno podaljševal. Izpostavljenost je bila 2-krat večja pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic in 5-krat večja pri bolnikih s hudo okvaro ledvic. Pri bolnikih s hudo ledvično insuficienco koncentracije sugamadeksa po 7 dneh po prejemu odmerka niso bile več zaznavne.
Preglednica 8: Povzetek farmakokinetičnih parametrov sugamadeksa glede na starost in delovanje ledvic je prikazan v spodnji preglednici:
| Izbrane značilnosti bolnika | Povprečje predvidenih farmakokinetičnih (PK) parametrov (KV* %) | |||||
| demografija starost telesna masa | delovanje ledvicočistek kreatinina (ml/min) | očistek(ml/min) | volumen porazdelitve v stanju dinamičnega ravnovesja (l) | razpolovni čas izločanja (h) | ||
| odrasla oseba | normalno | 100 | 84 (26) | 13 | 2,2 (23) | |
| 40 let | okvarjeno | blago | 50 | 48 (28) | 15 | 4,1 (25) |
| 75 kg | zmerno | 30 | 29 (28) | 15 | 7,0 (26) | |
| hudo | 10 | 8,9 (27) | 16 | 22 (27) | ||
| starostnik | normalno | 80 | 73 (27) | 13 | 2,6 (25) | |
| 75 let | okvarjeno | blago | 50 | 48 (27) | 15 | 4,1 (25) |
| 75 kg | zmerno | 30 | 29 (26) | 15 | 6,9 (25) | |
| hudo | 10 | 8,9 (28) | 16 | 23 (27) | ||
| mladostnik | normalno | 95 | 71 (27) | 10 | 2,0 (23) | |
| 15 let | okvarjeno | blago | 48 | 41 (28) | 11 | 3,8 (25) |
| 56 kg | zmerno | 29 | 25 (28) | 12 | 6,3 (25) | |
| hudo | 9,5 | 7,4 (28) | 12 | 22 (28) | ||
| otrok v srednji dobi otroštva | normalno | 60 | 39 (29) | 5,8 | 2,1 (24) | |
| 9 let28 kg | okvarjeno | blago zmerno hudo | 30186,0 | 21 (27)12 (28)3,3 (28) | 6,36,56,7 | 4,0 (25)6,8 (26)25 (27) |
| otrok v zgodnji dobi otroštva | normalno | 37 | 22 (26) | 3,4 | 2,1 (24) | |
| 3,5 let15 kg | okvarjeno | blago zmerno hudo | 18113,7 | 11 (28)6,1 (27)1,6 (27) | 3,53,63,7 | 4,2 (25)7,6 (27)28 (27) |
| malček | normalno | 28 | 16 (28) | 2,5 | 2,1 (24) | |
| 1,5 let11 kg | okvarjeno | blago zmerno hudo | 14 | 7,6 (28) | 2,5 | 4,4 (26) |
| 8,4 | 4,2 (28) | 2,6 | 7,9 (28) | |||
| 2,8 | 1,1 (27) | 2,6 | 29 (27) | |||
| dojenček | normalno | 21 | 12 (28) | 1,8 | 2,2 (24) | |
| okvarjeno | blago zmerno hudo | 11 | 5,4 (27) | 1,9 | 4,6 (26)8,3 (26) | |
| 6,4 | 2,9 (26) | 1,9 | ||||
| 2,1 | 0,76 (28) | 1,9 | 32 (27) | |||
| novorojenček | normalno | 13 | 13 (28) | 1,1 | 1,3 (22) | |
| 15 dni3,8 kg | okvarjeno | blago zmerno hudo | 6,4 | 5,7 (26) | 1,1 | 2,7 (23) |
| 3,9 | 3,1 (27) | 1,1 | 4,8 (26) | |||
| 1,3 | 0,77 (27) | 1,1 | 18 (26) |
*KV = koeficient variacije Spol:
Razlik med spoloma niso opazili.
Rasa:
V študiji pri zdravih Japoncih in kavkaških preiskovancih niso opazili klinično pomembnih razlik v farmakokinetičnih parametrih zdravila. Maloštevilni podatki ne kažejo razlik v farmakokinetičnih parametrih pri temnopoltih Američanih oziroma Američanih afriškega porekla.
Telesna masa:
Analiza populacijske farmakokinetike pri odraslih bolnikih in starejših bolnikih ni pokazala klinično pomembne odvisnosti očistka in porazdelitvenega volumna od telesne mase.
Prekomerna telesna masa:
V klinični študiji pri bolnikih z morbidno debelostjo so odmerjali 2 mg/kg ali 4 mg/kg sugamadeksa glede na dejansko telesno maso (N = 76) ali idealno telesno maso (N = 74). Izpostavljenost sugamadeksu se je po prejemu odmerka glede na dejansko ali idealno telesno maso povečala linearno, v odvisnosti od odmerka. Klinično pomembnih razlik v farmakokinetičnih parametrih med bolniki z morbidno debelostjo in splošno populacijo niso opazili.
Farmacevtski podatki - Sugamadeks 100 mg/ml
klorovodikova kislina 0,36 % (za uravnavanje pH) in/ali
natrijev hidroksid 0,4 % (za uravnavanje pH)
voda za injekcije
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6. Poročali so o fizikalni nezdružljivosti zdravila z verapamilom, ondansetronom in ranitidinom.
2 leti
Kemična in fizikalna stabilnost zdravila med uporabo, po odprtju viale in po redčenju, sta bili
dokazani za 48 ur pri temperaturi 2–25 °C.
Z mikrobiološkega vidika je treba razredčeno zdravilo uporabiti takoj. Če zdravilo ni uporabljeno takoj, je za čas in pogoje shranjevanja med pripravo in uporabo odgovoren uporabnik sam, vendar ta čas običajno ne sme presegati 24 ur pri temperaturi med 2–8 °C, razen če je bilo redčenje izvedeno v nadzorovanih in validiranih aseptičnih pogojih.
Za shranjevanje zdravila ni posebnih temperaturnih omejitev.
Vialo shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo.
Za pogoje shranjevanja po razredčitvi zdravila glejte poglavje 6.3.
2 ml raztopine v stekleni viali (tip I), zaprti s klorobutilnim gumijastim zamaškom in aluminijastim
snemljivim pokrovčkom z zelenim plastičnim diskom.
5 ml raztopine v stekleni viali (tip I), zaprti s klorobutilnim gumijastim zamaškom in aluminijastim snemljivim pokrovčkom s svetlo modrim plastičnim diskom.
Velikosti pakiranj: 10 vial po 2 ml ali 10 vial po 5 ml. Na trgu morda ni vseh navedenih pakiranj.
Zdravilo Sugamadeks MSN 100 mg/ml raztopina za injiciranje se lahko injicira v intravensko linijo tekoče infuzije z naslednjimi intravenskimi raztopinami: raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml
(0,9 %); raztopino glukoze 50 mg/ml (5 %); raztopino natrijevega klorida 4,5 mg/ml (0,45 %) in glukoze 25 mg/ml (2,5 %); raztopino Ringerjevega laktata; Ringerjevo raztopino; ter raztopino glukoze 50 mg/ml (5 %) v raztopini natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %).
Infuzijsko linijo je treba med dajanjem zdravila Sugamadeks MSN in dajanjem drugih zdravil ustrezno
sprati (npr. z 9 mg/ml (0,9 %) raztopino natrijevega klorida).
Uporaba pri pediatrični populaciji
Za pediatrične bolnike lahko zdravilo Sugamadeks MSN 100 mg/ml redčimo z raztopino natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) do koncentracije 10 mg/ml (glejte poglavje 6.3).
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.