Cefazolin Qilu 1 g prašek za raztopino za injiciranje/infundiranje

Cefazolin je antibiotik, indiciran za zdravljenje naslednjih okužb pri odraslih in otrocih, starejših od

1 meseca starosti (glejte poglavji 4.2 in 4.4), ki jih povzročajo mikroogranizmi, občutljivi za cefazolin (glejte poglavje 5.1).

• Okužbe kože in mehkih tkiv.

• Okužbe kosti in sklepov.

• Profilaksa perioperativnih okužb.

  Cefazolin se uporablja izključno za primere, kjer je potrebno parenteralno zdravljenje. Upoštevati je treba uradne smernice o ustrezni rabi antibiotikov.

Odmerjanje je odvisno od občutljivosti patogena (glejte poglavje 5.1) in resnosti bolezni. Odmerjanje

Odrasli in mladostniki > 12 let z normalnim delovanjem ledvic:

Okužbe, ki jih povzročajo zelo občutljivi mikroorganizmi

Običajni odmerek je 1 g do 2 g na dan, ki se daje v dveh ali treh enakih odmerkih (en odmerek vsakih

8 ali 12 ur).

Okužbe, ki jih povzročajo manj občutljivi mikroorganizmi

Običajni odmerek je 3 g do 4 g na dan, ki se daje v treh ali štirih odmerkih (en odmerek vsakih 6 ali

8 ur).

Pri hudih okužbah lahko dajemo odmerke do 6 g na dan, razdeljeno na tri ali štiri enake odmerke (en odmerek vsakih 6 ali 8 ur).

Profilaksa perioperativnih okužb

Za preprečevanje perioperativnih okužb pri kirurških posegih, kjer je prišlo do kontaminacije ali obstaja možnost kontaminacije, so priporočeni naslednji odmerki:

1. 1 g do 2 g intravensko 30 minut do 1 uro pred kirurškim posegom.

2. pri daljših kirurških posegih 500 mg do 1 g, ki se daje intravensko med kirurškim posegom (dajanje prilagodimo glede na trajanje operativnega posega).

3. 500 mg do 1 g intravensko vsakih 6 do 8 ur v 24-urnem pooperativnem obdobju.

Pomembno je, (1) da je odmerek pred operativnim posegom dan bolniku tik pred (30 minut do 1 uro) pričetkom kirurškega posega, tako da so v serumu in tkivih prisotne ustrezne ravni antibiotika v trenutku prvega kirurškega reza, in (2) da cefazolin po potrebi dajemo v ustreznih intervalih med kirurškim posegom, da se zagotovijo zadostne ravni antibiotika v predvidenih trenutkih največje izpostavljenosti kužnim organizmom. Priporočeni interval ponovnega odmerjanja je 4 ure (od prvega predoperativnega odmerka). Profilaktično dajanje cefazolina je treba običajno prekiniti v 24 urah po kirurškem posegu. Pri srčnih operacijah se lahko profilaktično dajanje cefazolina nadaljuje 48 ur po zaključku kirurškega posega, odvisno od klinične situacije.

Odrasli bolniki z ledvično okvaro

Treba je dati primeren začetni odmerek. Nadaljnje odmerke je treba prilagoditi stopnji ledvične okvare, resnosti okužbe in občutljivosti patogena.

Vzdrževalno zdravljenje s cefazolinom pri bolnikih z ledvično okvaro

*Dnevni odmerek pri odraslih bolnikih z normalnim delovanjem ledvic

Pri hemodializnih bolnikih je razpored zdravljenja odvisen od dializnih pogojev. Glej tudi poglavje 4.4.

Pediatrična populacija:

Okužbe, ki jih povzročajo zelo občutljivi mikroorganizmi

Priporočljiv je odmerek 25–50 mg/kg telesne mase na dan, razdeljen na dva do štiri enake odmerke (en odmerek na 6, 8 ali 12 ur).

Okužbe, ki jih povzročajo manj občutljivi mikroorganizmi

Priporočljiv je odmerek do 100 mg/kg telesne mase na dan, razdeljen na tri ali štiri enake odmerke (en

odmerek na vsakih 6 ali 8 ur).

Nedonošenčki in dojenčki, mlajši od 1 meseca

Ker varnosti uporabe pri nedonošenčkih in dojenčkih, mlajših od 1 meseca, niso dokazali, uporabe cefazolina pri teh bolnikih ne priporočamo. Glejte tudi poglavje 4.4.

Smernice za odmerjanje pri pediatrični populaciji

Pediatrični bolniki z ledvično okvaro

Treba je dati primeren začetni odmerek. Nadaljnje odmerke je treba prilagoditi stopnji ledvične

okvare, resnosti okužbe in občutljivosti patogena.

Pri otrocih z blago ledvično okvaro (očistek kreatinina 70–40 ml/min) zadošča 60 % običajnega dnevnega odmerka, razdeljenega na dva enkratna odmerka na vsakih 12 ur.

Pri otrocih z zmerno ledvično okvaro (očistek kreatinina 40–20 ml/min) zadošča 25 % običajnega dnevnega odmerka, razdeljenega na dva enkratna odmerka na vsakih 12 ur.

Pri otrocih s hudo ledvično okvaro (očistek kreatinina 20–5 ml/min) zadošča 10 % običajnega dnevnega odmerka, razdeljenega na dva enkratna odmerka na vsakih 24 ur.

Te smernice veljajo po dajanju začetnega odmerka. Glejte tudi poglavje 4.4.

Starejši bolniki:

Pri starejših bolnikih z normalnim delovanjem ledvic prilagajanje odmerjanja ni potrebno.

Trajanje zdravljenja:

Trajanje zdravljenja je odvisno od poteka bolezni.

Način uporabe

Zdravilo Cefazolin Qilu se lahko daje kot globoka intramuskularna (i.m.) injekcija, počasna

intravenska injekcija (i.v.) ali počasna intravenska infuzija.

Če se kot vehikel uporablja lidokain, nastale raztopine nikoli ne smete dajati intravensko (glejte

poglavje 4.3). Upoštevati je treba informacije v Povzetku glavnih značilnosti zdravila za lidokain. Za navodila glede rekonstitucije zdravila pred dajanjem glejte poglavje 6.6.

• Preobčutljivost na natrijev cefazolinat.

• Anamneza hude preobčutljivosti (npr. anafilaktične reakcije) na katero koli drugo vrsto betalaktamskih antibiotikov (penicilini, monobaktami in karbapenemski antibiotiki).

  Kadar se kot vehikel uporablja raztopina lidokaina, je treba pred intramuskularno injekcijo cefazolina izključiti kontraindikacije za lidokain (glejte poglavje 4.4). Glejte informacije v Povzetku glavnih značilnosti zdravila za lidokain, zlasti kontraindikacije. Raztopin cefazolina, ki vsebujejo lidokain, se nikoli ne sme dajati intravensko.

Preobčutljivost

Pred začetkom zdravljenja se je treba prepričati, da bolnik predhodno ni bil preobčutljiv na prejete

cefalosporine, peniciline ali druge učinkovine.

Cefazolin je treba pri bolnikih, nagnjenih k alergijam, dajati previdno. Dokumentirane so bile navzkrižne alergije med penicilini in cefalosporini.

Kot pri uporabi vseh betalaktamskih antibiotikov, so tudi pri uporabi cefazolina poročali o hudih in občasno smrtnih preobčutljivostnih reakcijah. V primeru hudih preobčutljivostnih reakcij je treba zdravljenje s cefazolinom takoj prekiniti in uvesti ustrezne nujne ukrepe. Pred dajanjem zdravil je treba ugotoviti, ali ima bolnik v anamnezi hude preobčutljivostne reakcije na cefazolin, druge cefalosporine ali katero koli drugo vrsto betalaktamskih antibiotikov. Previdnost je potrebna pri dajanju cefazolina bolnikom z anamnezo manj resne preobčutljivosti na druge betalaktamske antibiotike.

Pri bolnikih, zdravljenih s cefazolinom, so poročali o primerih Kounisovega sindroma. Kounisov sindrom je opredeljen kot srčno-žilni simptomi, ki so posledica alergijske ali preobčutljivostne reakcije, povezani so z zožitvijo koronarnih arterij in lahko privedejo do miokardnega infarkta.

Z uporabo antibiotikov povezan psevdomembranski kolitis

V primeru hude in dolgotrajne driske je treba pomisliti na možnost z uporabo antibiotikov povezanega psevdomembranskega kolitisa. To stanje je lahko življenje ogrožajoče, zato je treba zdravljenje s cefazolinom takoj prekiniti in uvesti ustrezno zdravljenje; antiperistaltična sredstva so kontraindicirana. Glej tudi poglavje 4.8 Neželeni učinki.

Ledvična okvara

Pri bolnikih z ledvično okvaro je treba odmerek in/ali pogostost odmerjanja prilagoditi stopnji ledvične okvare (glejte poglavje 4.2). Čeprav cefazolin redko povzroči okvaro delovanja ledvic, je priporočljivo preverjanje delovanje ledvic, zlasti pri hudo bolnih bolnikih, ki prejmejo največje odmerke, in pri bolnikih, ki sočasno dobivajo druga potencialno nefrotoksična zdravila, kot so aminoglikozidi ali močni diuretiki (npr. furosemid).

Intratekalna uporaba

Zdravilo ni namenjeno za intratekalno uporabo. Po intratekalnem dajanju cefazolina so poročali o hudi zastrupitvi centralnega živčnega sistema (vključno s konvulzijami).

Bakterijska rezistenca in superinfekcije

Dolgotrajno zdravljenje s cefazolinom lahko vodi do razrasta bakterij, ki so neobčutljive na cefazolin. Bolnike je treba skrbno spremljati zaradi možnosti pojava superinfekcij. Če se pojavijo, je treba ustrezno ukrepati.

Motnje strjevanja krvi

Izjemoma se lahko med zdravljenjem s cefazolinom pojavijo motnje strjevanja krvi. Dejavniki tveganja so pomanjkanje vitamina K pri bolnikih ali vpliv na druge mehanizme strjevanja krvi (parenteralna prehrana, podhranjenost, odpoved jeter in ledvic, trombocitopenija). Strjevanje krvi je lahko moteno tudi v primeru pridruženih bolezni (npr. hemofilije, gastričnega ali duodenalnega ulkusa), ki lahko povzročijo ali poslabšajo krvavitev. Pri teh bolnikih je zato treba spremljati vrednosti protrombinskega časa. Če se protrombinski čas pomembno skrajša, je treba bolniku predpisati dodajanje vitamina K (10 mg/teden).

Hipertenzija ali srčno popuščanje

Pri bolnikih s hipertenzijo ali srčnim popuščanjem je treba upoštevati vsebnost natrija v raztopini za

injiciranje.

Uporaba lidokaina:

Če se kot vehikel uporablja raztopina lidokaina, se mora take raztopine cefazolina uporabljati samo za intramuskularno injekcijo. Pred uporabo je treba upoštevati kontraindikacije za lidokain, opozorila in druge relevantne informacije, kot so podrobno opisane v Povzetku glavnih značilnosti zdravila za lidokain (glejte poglavje 4.3).

Raztopine lidokaina se nikoli ne sme dajati intravensko.

Pediatrična populacija

Nedonošenčki in dojenčki, mlajši od enega meseca

Cefazolina ne smete dajati nedonošenčkom in dojenčkom, mlajšim od enega meseca, ker doslej ni bilo

zadostnih ustreznih izkušenj.

To zdravilo vsebuje 50,6 mg natrija na vialo, kar je enako 2,53 % največjega dnevnega vnosa za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.

To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Antibiotiki

Pri sočasni uporabi antibiotikov z bakteriostatičnim delovanjem (npr. tetraciklini, sulfonamidi, eritromicin, kloramfenikol) s cefazolinom je treba upoštevati možnost antagonističnih učinkov, ki so jih opazili in vitro pri teh antibiotikih.

Probenecid

Sočasna uporaba probenecida zmanjša ledvični očistek cefazolina.

Vitamin K1

Nekateri cefalosporini, kot so cefamandol, cefazolin in cefotetan, lahko povzročijo motnje v presnovi vitamina K1, zlasti v primerih pomanjkanja vitamina K1. V takšnih primerih bo morda potrebno dodajanje vitamina K1.

Antikoagulanti

Cefalosporini lahko v zelo redkih primerih povzročijo motnje koagulacije (poglavje 4.4). Med sočasno uporabo z antikoagulanti (npr. varfarinom ali heparinom) v velikih odmerkih je treba spremljati koagulacijske parametre. V številnih primerih so pri bolnikih, ki so prejemali antibiotike, poročali o

povečanju peroralne antikoagulantne aktivnosti. Okužba in vnetje, starost in splošno stanje bolnika

predstavljajo verjetne dejavnike tveganja.

V teh okoliščinah je težko ugotoviti, kakšno vlogo imata infekcijska bolezen in njeno zdravljenje, ko pride do neravnovesja INR. Vendar so nekatere skupine antibiotikov bolj vpletene, zlasti fluorokinoloni, makrolidi, ciklini, kotrimoksazol in nekateri cefalosporini.

Nefrotoksične učinkovine

Ni mogoče izključiti, da se bo ob sočasnem jemanju cefazolina, nefrotoksični učinek antibiotikov (npr. aminoglikozidov, kolistina, polimiksina B), jodiranih kontrastnih sredstev, organskih spojin s platino, velikih odmerkov metotreksata, nekaterih protivirusnih zdravil (npr. aciklovirja, foskarneta), pentamidina, ciklosporina, takrolimusa in diuretikov (npr. furosemida), povečal.

Pri sočasni uporabi takih zdravil s cefazolinom je treba skrbno spremljati rezultate testov delovanja

ledvic.

Laboratorijski testi

Pri laboratorijskih testih se lahko pri uporabi Benediktove raztopine ali Fehlingove raztopine pri bolnikih, zdravljenih s cefazolinom, pojavi lažno pozitivna reakcija na glukozo v urinu. Cefazolin ne vpliva na encimske meritve glukoze v urinu.

Tudi posredni in neposredni Coombsov test lahko dajeta lažno pozitivne rezultate. To lahko velja tudi za novorojenčke, katerih matere so prejemale cefalosporine.

Nosečnost

Študije na živalih ne kažejo neposrednih ali posrednih škodljivih učinkov na sposobnost razmnoževanja in razvoja.

Zdravilo Cefazolin Qilu se v nosečnosti, zlasti v prvem trimesečju, sme dajati le po skrbni oceni

koristi in tveganja, ker ni dovolj izkušenj in ker cefazolin prehaja skozi posteljico.

Dojenje

Cefazolin v majhnih koncentracijah prehaja v materino mleko , zato se sme uporabljati le po skrbni oceni koristi/tveganja. Če se pri dojenčku med dojenjem pojavi driska ali kandidoza, mora mati prenehati z dojenjem v času zdravljenja ali pa moramo pri njej ukiniti zdravljenje s cefazolinom.

Plodnost

Študije na živalih niso pokazale vpliva na plodnost.

Zdravilo Cefazolin Qilu nima vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Lahko pa se pojavijo neželeni učinki (glejte tudi poglavje 4.8), ki lahko vplivajo na sposobnost vožnje in uporabe strojev.

V vsaki skupini pogostnosti so neželeni učinki navedeni po vrstnem redu upadanja resnosti. Glede na pogostnost so neželeni učinki razvrščeni v naslednje skupine:

zelo pogosti (≥ 1/10)

pogosti (≥ 1/100 do < 1/10) občasni (≥ 1/1000 do < 1/100) redki (≥ 1/10 000 do < 1/1000) zelo redki (<1/10 000)

neznana pogostnost (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov)

Če se med ali po zdravljenju s cefazolinom pojavi huda in dolgotrajna driska, se morate posvetovati z zdravnikom, saj je driska lahko simptom resnega stanja (psevdomembranskega kolitisa), ki zahteva takojšnje zdravljenje. Bolnika je treba opozoriti, naj za samozdravljenje ne uporablja zdravil, ki bi lahko zavrla peristaltiko (glejte poglavje 4.4).

Dolgotrajna uporaba cefalosporinov lahko vodi do razrasta na cefazolin odpornih bakterij, zlasti rodov Enterobacter, Citrobacter, Pseudomonas, Enterococcus in Candida. To lahko privede do superinfekcij ali morebitne kolonizacije z odpornimi organizmi ali kvasovkami (glejte poglavje 4.4).

Študije

Prehodno zvišanje vrednosti AST, ALT, sečnine v krvi in alkalne fosfataze brez kliničnih dokazov

poškodb ledvic ali jeter.

Študije na živalih so pokazale, da ima lahko cefazolin nefrotoksične učinke. Čeprav učinek ni bil dokazan pri ljudeh, je treba to možnost vseeno upoštevati, zlasti pri bolnikih, ki dolgo časa dobivajo velike odmerke. V redkih primerih so poročali o intersticijskem nefritisu in neopredeljenih nefropatijah. Bolniki, pri katerih je prišlo do tega, so bili hudo bolni in so dobivali več zdravil. Vpliv cefazolina na razvoj intersticijskega nefritisa in drugih nefropatij ni bil ugotovljen.

V redkih primerih so pri uporabi nekaterih cefalosporinov poročali o:

• znižanih vrednostih hemoglobina in/ali hematokrita, anemiji, agranulocitozi, aplastični anemiji, pancitopeniji in hemolitični anemiji.

  Med zdravljenjem z določenimi cefalosporini so poročali o naslednjih primerih:

• nočnih morah, omotici, hiperaktivnosti, nervozi ali anksioznosti, nespečnosti, zaspanosti,

  šibkosti, pordevanju, motnjah barvnega vida, zmedenosti in epileptogeni aktivnosti.

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

  Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

  Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

  SI-1000 Ljubljana

  Tel: +386 (0)8 2000 500

  Faks: +386 (0)8 2000 510

  e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Simptomi prevelikega odmerjanja

V primeru prevelikega odmerjanja lahko pride do bolečine, vnetja in flebitisa na mestu injiciranja. Parenteralno dajanje velikih odmerkov cefalosporinov lahko povzroči omotico, parestezije in glavobol. Prevelik odmerek cefalosporinov lahko izzove konvulzije, zlasti pri bolnikih z ledvično boleznijo.

Prevelik odmerek je lahko povezan z nenormalnimi izvidi naslednjih laboratorijskih testov: zvišane vrednosti kreatinina, dušika sečnine v krvi (BUN), jetrnih encimov in bilirubina, pozitiven Coombsov test, trombocitemija in trombocitopenija, eozinofilija, levkopenija in podaljšanje protrombinskega časa.

Zdravljenje prevelikega odmerjanja

V primeru konvulzij je treba takoj prenehati z dajanjem zdravila. Uvedba antiepileptičnih zdravil je lahko primeren ukrep. Natančno je treba nadzorovati vitalne telesne funkcije in parametre. V primeru hudega prevelikega odmerjanja, pri katerem se bolnik ne odziva na druge vrste zdravljenja, bi lahko bila učinkovita hemodializa s hemoperfuzijo, čeprav to ni dokazano.