Rocaltrol 0,25 mikrograma mehke kapsule

Zdravilo je indicirano pri odraslih za zdravljenje:

− pomenopavzne osteoporoze,

− ledvične osteodistrofije pri bolnikih s kronično ledvično odpovedjo, posebno pri tistih, ki so v programu hemodialize,

− pooperativnega hipoparatiroidizma,

− idiopatskega hipoparatiroidizma,

− psevdohipoparatiroidizma,

− rahitisa, odvisnega od vitamina D, in

− hipofosfatemičnega rahitisa, neodzivnega na vitamin D.

Odmerjanje

Odmerek zdravila Rocaltrol naj se previdno prilagodi vsakemu posameznemu bolniku glede na njegov biološki odziv, da se izogne hiperkalciemiji. Učinkovitost zdravljenja je delno odvisna od zadostnega dnevnega vnosa kalcija, ki naj se prilagodi s spremembo prehrane ali z dopolnili, če je potrebno.

Pomenopavzna osteoporoza

Priporočeni odmerek je 0,25 µg kalcitriola dvakrat na dan. Serumski kalcij in kreatinin določimo čez

1, 3 in 6 mesecev, nato pa vsakih 6 mesecev.

Ledvična osteodistrofija (dializni bolniki)

Začetni odmerek je 0,25 µg na dan. Pri bolnikih z normalno ali le nekoliko zmanjšano serumsko koncentracijo kalcija dajemo 0,25 µg kalcitriola vsak drugi dan. Če se stanje v dveh ali štirih tednih ne izboljša, odmerke zvečamo za 0,25 µg vsake dva do štiri tedne. Kadar dajemo zvečane odmerke,

moramo določati serumske koncentracije vsaj dvakrat na teden. Pri večini bolnikov zadostuje od 0,5

do 1 µg na dan. Za podrobnosti glede prilagajanja odmerkov zaradi medsebojnega delovanja zdravil glejte poglavje 4.5.

Ugotovili so, da je peroralno intermitentno (pulzno) zdravljenje z zdravilom Rocaltrol z začetnim

odmerjanjem 0,1 µg/kg/teden, razdeljenim na 2 do 3 enake odmerke, ki se dajejo ob koncu dialize,

učinkovito celo pri bolnikih, nedovzetnih za kontinuirano zdravljenje. Maksimalnega kumulativnega odmerka 12 µg na teden se ne sme preseči.

Hipoparatiroidizem in rahitis

Običajno dajemo 0,25 µg vsako jutro. Če se stanje ne izboljša, lahko odmerke zvečamo vsake 2 do 4 tedne, vendar moramo določati serumski kalcij in kreatinin najmanj dvakrat na teden. Odmerke moramo zvečati, če se pojavijo znaki malabsorpcije.

Splošna navodila za odmerjanje

Odmerke prilagodimo koncentraciji serumskega kalcija. Začnemo z najmanjšim, še učinkovitim odmerkom, ki ga ne smemo zvečati brez rednega spremljanja serumskega kalcija. Ko dosežemo

optimalni vzdrževalni odmerek, določamo serumski kalcij običajno enkrat na mesec oziroma glede na značilnosti bolezni (glejte odmerjanje za posamezne indikacije, opisano zgoraj). Pri odvzemu vzorcev krvi ne smemo uporabiti preveze. Če se raven serumskega kalcija zveča za 1 mg/100 ml (250 µmol/l) čez normalno vrednost (ki znaša 9-11 mg/100 ml oziroma 2.250-2.750 µmol/l) ali če se raven

serumskega kreatinina zveča prek 120 µmol/l, je treba zdravljenje z zdravilom Rocaltrol takoj prekiniti, dokler se raven serumskega kalcija ne normalizira.

Pri hiperkalciemiji moramo določati serumski kalcij in fosfate vsak dan. Ko se vrednosti normalizirajo, nadaljujemo zdravljenje z dnevnim odmerkom, ki je za 0,25 µg manjši.

Starejši

Pri starejših bolnikih se odmerki in laboratorijske kontrole ne razlikujejo od običajnih.

Pediatrična populacija

Varnosti in učinkovitosti kapsul kalcitriola pri otrocih niso proučili v zadostni meri, da bi lahko dali priporočila za odmerjanje. Na voljo je malo podatkov o uporabi kapsul kalcitriola pri pediatričnih bolnikih.

Način uporabe

Kapsule je treba pogoltniti cele, z nekaj tekočine.

Zdravilo Rocaltrol je kontraindicirano pri:

− preobčutljivosti na kalcitriol (ali druge učinkovine iz istega razreda) ali katero koli pomožno

snov, navedeno v poglavju 6.1,

− vseh boleznih, povezanih s hiperkalciemijo,

− znakih zastrupitve z vitaminom D.

Zdravljenje s kalcitriolom je tesno povezano z razvojem hiperkalciemije.

Nenadno zvečanje vnosa kalcija zaradi spremembe prehrane (npr. več uživanja mlečnih izdelkov) ali nenadzorovanega vnosa pripravkov kalcija lahko povzroči hiperkalciemijo. Bolnike in njihove

družinske člane moramo opozoriti, naj se strogo držijo predpisane diete in jih poučiti o zgodnjih

simptomih hiperkalciemije.

Če se raven serumskega kalcija zveča za 1 mg/100 ml (250 µmol/l) čez normalno vrednost

(9-11 mg/100 ml oziroma 2250-2750 µmol/l) ali če se raven serumskega kreatinina zveča prek

120 µmol/l, je treba zdravljenje z zdravilom Rocaltrol takoj prekiniti, dokler se raven serumskega

kalcija ne normalizira (glejte poglavje 4.2).

Nepokretni bolniki (npr. po operativnih posegih) imajo povečano tveganje za razvoj hiperkalciemije.

Kalcitriol zvečuje koncentracijo serumskih anorganskih fosfatov. To je sicer zaželeno pri bolnikih s

hipofosfatemijo, pri bolnikih z ledvično odpovedjo pa lahko povzroči ektopične kalcifikacije. Pri takih bolnikih je treba vzdrževati normalne plazemske koncentracije fosfatov (2-5 mg/100 ml oziroma

0,65-1,62 mmol/l), tako da jim predpišemo peroralno jemanje ustreznih fosfatnih vezalcev ter dieto z

malo fosfati.

Produkt serumskih koncentracij kalcija in fosfatov (Ca x P) ne sme preseči 70 mg²/dl².

Bolniki z rahitisom, neodzivnim na vitamin D (familiarno hipofosfatemijo), morajo tudi med zdravljenjem z zdravilom Rocaltrol nadaljevati z jemanjem peroralnih fosfatnih dodatkov. Pri tem pa moramo upoštevati, da lahko zdravilo Rocaltrol tudi zvečuje absorpcijo fosfatov iz prebavil in da lahko ta učinek spremeni potrebe po fosfatnih dodatkih.

Ker je kalcitriol najbolj učinkovit metabolit vitamina D, ki je na voljo, med zdravljenjem z zdravilom Rocaltrol ne smemo uporabljati drugih oblik vitamina D, sicer lahko pride do hipervitaminoze D. Pri bolnikih, ki so prej jemali ergokalciferol (vitamin D2), in so prešli na zdravljenje s kalcitriolom, lahko traja več mesecev, preden se serumske vrednosti ergokalciferola normalizirajo (glejte poglavje 4.9).

Bolniki z normalnim delovanjem ledvic se morajo med zdravljenjem z zdravilom Rocaltrol izogibati dehidraciji. Pomembno je, da bolniki med zdravljenjem pijejo dosti tekočin.

Pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic je kronična hiperkalciemija lahko povezana z zvečanjem

koncentracij serumskega kreatinina.

To zdravilo vsebuje od 2,87 do 4,37 mg sorbitola na kapsulo.

Natančno je treba upoštevati navodila glede prehrane, še posebej glede jemanja dodatkov kalcija. Brez ustreznega nadzora se ne sme jemati dodatnih pripravkov kalcija.

Sočasno zdravljenje s tiazidnimi diuretiki zveča tveganje za nastanek hiperkalciemije.

Odmerek kalcitriola je treba previdno določiti pri bolnikih, ki se zdravijo z digitalisovimi glikozidi, saj lahko hiperkalciemija pri teh bolnikih sproži motnje srčnega ritma (glejte poglavje 4.4).

Med analogi vitamina D, ki povečujejo absorpcijo kalcija iz prebavil, ter kortikosterodi, ki jo zavirajo, obstaja funkcionalni antagonizem.

Zdravila, ki vsebujejo veliko magnezija (npr. antacidi), lahko povzročijo hipermagneziemijo, zato jih bolniki na kronični dializi pri zdravljenju z zdravilom Rocaltrol ne smejo uporabljati.

Zdravilo Rocaltrol vpliva tudi na transport fosfatov v prebavilih, ledvicah in kosteh, zato moramo odmerke fosfatnih vezalcev prilagoditi glede na serumske koncentracije fosfatov (normalna vrednost znaša 2-5 mg/100 ml oziroma 0,65-1,62 mmol/l).

Bolniki z rahitisom, neodzivnim na vitamin D (familiarno hipofosfatemijo), morajo še naprej jemati peroralne fosfatne dodatke. Pri tem pa moramo upoštevati, da lahko kalcitriol tudi zvečuje absorpcijo fosfatov iz prebavil in da lahko ta učinek spremeni potrebe po fosfatnih dodatkih.

Adsorbenti žolčnih kislin, vključno s holestiraminom, in sevelamer lahko zmanjšajo črevesno absorpcijo v maščobah topnih vitaminov, zato je lahko absorpcija kalcitriola iz prebavil zmanjšana.

Nosečnost

Pričakovati je, da eksogeni kalcitriol in aktivni presnovki prehajajo skozi placento. Pri brejih kuncih so skoraj smrtni peroralni odmerki vitamina D pri zarodkih povzročili supravalvularno aortno stenozo. Ni dokazov, da bi bil vitamin D teratogen pri ljudeh, niti pri zelo velikih odmerkih. Zdravilo Rocaltrol se med nosečnostjo lahko uporablja le, če korist za mater upravičuje tveganje za otroka.

Dojenje

Pričakovati je, da se eksogeni kalcitriol in aktivni presnovki izločajo v materino mleko. Upoštevajoč možnost pojava hiperkalciemije pri materi in pojava neželenih učinkov zdravila Rocaltrol pri dojenem otroku matere med jemanjem zdravila Rocaltrol lahko dojijo, vendar je treba serumske vrednosti kalcija pri materi in otroku nadzorovati.

Glede na farmakodinamični profil in znane neželene učinke se to zdravilo smatra za varno oziroma ni

verjetno, da bi negativno vplivalo na tovrstne aktivnosti.

O spodaj navedenih neželenih učinkih so poročali med kliničnim preskušanji ter po prihodu zdravila

na trg.

Najpogosteje poročani neželeni učinek je bila hiperkalciemija.

Neželeni učinki, navedeni v preglednici 1, so razvrščeni po organskih sistemih ter po pogostnosti, in sicer v naslednje skupine: zelo pogosti (≥ 1/10); pogosti (≥ 1/100 do < 1/10); občasni (≥ 1/1.000 do

< 1/100); redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000); zelo redki (< 1/10.000); ni znano (ni mogoče oceniti iz

razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

Preglednica 1: Povzetek neželenih učinkov, ki so se pojavili pri bolnikih, ki so prejemali zdravilo

Rocaltrol

Ker kalcitriol deluje podobno kot vitamin D, se lahko pojavijo neželeni učinki, podobni tistim pri zaužitju prevelikega odmerka vitamina D, npr. sindrom hiperkalciemije ali zastrupitev s kalcijem (odvisno od izrazitosti ter trajanja hiperkalciemije) (glejte poglavji 4.2 ter 4.4). Med občasnimi

akutnimi simptomi so pomanjkanje apetita, glavobol, navzea, bruhanje, bolečina v zgornjem delu

trebuha ter zaprtje.

Ker je razpolovni čas izločanja kalcitriola kratek, so farmakokinetične študije pokazale, da se zvečana koncentracija serumskega kalcija normalizira že nekaj dni po prekinitvi jemanja, kar je mnogo hitreje kot pri drugih pripravkih vitamina D3.

Kronični neželeni učinki so lahko mišična šibkost, zmanjšanje telesne mase, senzorične motnje, pireksija, žeja, polidipsija, poliurija, dehidracija, apatija, zastoj v rasti ter okužba sečil.

Pri sočasni hiperkalciemiji ter hiperfosfatemiji (> 6 mg/100 ml oziroma > 1,9 mmol/l) lahko pride do

kalcinoze, kar dokažemo z rentgenskim slikanjem.

Pri dovzetnih posameznikih lahko pride do preobčutljivostnih reakcij, vključno z izpuščaji, eritemom,

pruritusom in urtikarijo.

Pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic je kronična hiperkalciemija lahko povezana z zvečanjem

koncentracije kreatinina v krvi.

Število poročanih neželenih učinkov, povezanih s klinično uporabo zdravila Rocaltrol pri vseh indikacijah v obdobju več kot 15 let, je zelo nizko; pri vsakem posameznem neželenem učinku, vključno s hiperkalciemijo, je bila pogostnost zelo redka (< 1/10.000).

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si

Asimptomatična hiperkalciemija (glejte poglavje 4.2)

Ker je kalcitriol derivat vitamina D, so znaki prevelikega odmerjanja kalcitriola enaki kot pri prevelikem odmerjanju vitamina D. Tudi veliki odmerki kalcija in fosfatov skupaj z zdravilom

Rocaltrol lahko povzročijo podobno klinično sliko. Produkt serumskih koncentracij kalcija in fosfatov (Ca x P) ne sme preseči 70 mg²/dl². K nastanku hiperkalciemije lahko prispevajo tudi velike koncentracije kalcija v dializatu.

Akutna zastrupitev z vitaminom D

Simptomi akutne zastrupitve z vitaminom D so anoreksija, glavobol, bruhanje in zaprtje.

Kronična zastrupitev z vitaminom D

Simptomi kronične zastrupitve z vitaminom D so distrofija (mišična šibkost, izguba telesne mase),

senzorične motnje, včasih tudi zvišana telesna temperatura z žejo, poliurija, dehidracija, apatija, zastoj v rasti in okužbe sečil. Sledi hiperkalciemija, z metastatskimi kalcifikacijami v ledvični skorji, srčni mišici, pljučih in trebušni slinavki.

Pri nenamernem zaužitju prevelikih odmerkov pridejo v poštev naslednji ukrepi: takoj izperemo

želodec ali izzovemo bruhanje, da preprečimo nadaljnjo absorpcijo. Bolniku damo tekoči parafin, da spodbudimo fekalno izločanje. Spremljati moramo serumske koncentracije kalcija. Če serumske koncentracije kalcija ostajajo zvečane, lahko dajemo fosfate in kortikosteroide ter uvedemo ukrepe, ki povzročijo primerno diurezo. Hiperkalciemija pri večjih koncentracijah (> 3,2 mmol/l) lahko vodi do ledvične insuficience, še posebej če so krvne koncentracije fosfatov normalne ali povečane zaradi oslabljenega delovanja ledvic.