Od insulina neodvisna sladkorna bolezen (tipa 2) pri odraslih, kadar glukoze v krvi ni mogoče zadostno urejati s prehranskimi ukrepi, telesno dejavnostjo in zmanjševanjem telesne mase.

Odmerjanje

Dnevni odmerek se lahko giblje od ene polovice tablete do dveh tablet na dan, tj. od 30 do 120 mg na dan, ki ga bolnik vzame peroralno v enkratnem odmerku ob zajtrku.

Če bolnik pozabi vzeti odmerek, ga ne sme povečati naslednji dan.

Kot velja za vsa hipoglikemična zdravila, je treba odmerek zdravila Diaclazid prilagoditi odzivu presnove posameznega bolnika (glukoza v krvi, HbA1c).

Začetni odmerek

Priporočeni začetni odmerek je 30 mg na dan (polovico tablete zdravila Diaclazid 60 mg).

Če je koncentracija glukoze v krvi učinkovito urejena, se lahko ta odmerek uporablja za vzdrževalno zdravljenje.

Če koncentracija glukoze v krvi ni ustrezno urejena, se lahko odmerek postopno poveča na 60, 90 ali 120 mg na dan. Presledek med vsakim povečanjem odmerka mora biti najmanj 1 mesec, razen pri bolnikih, pri katerih se koncentracija glukoze v krvi po dveh tednih zdravljenja ni znižala. V takih primerih se odmerek lahko poveča na koncu drugega tedna zdravljenja.

Največji priporočeni dnevni odmerek je 120 mg.

Deljivost tablet s podaljšanim sproščanjem zdravila Diaclazid omogoča doseganje prilagodljivosti odmerjanja.

Prehod s tablet gliklazida 80 mg na zdravilo Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem Ena tableta gliklazida, ki vsebuje 80 mg gliklazida, je primerljiva eni tableti s podaljšanim sproščanjem s 30 mg gliklazida (tj. ena polovica tablete Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem. Prehod na 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem je možen ob natančnem spremljanju bolnikove krvi.

Prehod z drugega peroralnega antidiabetika na zdravilo Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem

Z zdravilom Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem je mogoče nadomestiti druge peroralne antidiabetike.

Pri prehodu na zdravilo Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem je treba upoštevati odmerjanje in razpolovni čas prej uporabljenega antidiabetika.

Prehodno obdobje navadno ni potrebno. Za začetni odmerek je treba uporabiti 30 mg in ga nato prilagoditi glede na odziv glukoze v krvi pri posameznem bolniku, kot je opisano zgoraj.

Pri prehodu s hipoglikemične sulfonilsečnine s podaljšanim razpolovnim časom na drugo zdravilo bo morda potrebno nekajdnevno obdobje brez zdravljenja, da bi se izognili seštevanju učinkov obeh zdravil, kar bi lahko povzročilo hipoglikemijo. Opisani postopek za uvedbo zdravljenja je treba uporabiti tudi pri prehodu na zdravljenje z zdravilom Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem, tj. začetni odmerek 30 mg na dan s postopnim povečevanjem odmerka glede na odziv presnove.

Kombinirano zdravljenje z drugimi antidiabetiki

Zdravilo Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem se lahko uporablja v kombinaciji z bigvanidi, zaviralci alfa-glukozidaze ali insulinom.

Pri bolnikih, pri katerih bolezen ni ustrezno urejena z zdravilom Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem, se lahko uvede sočasno zdravljenje z insulinom pod strogim zdravniškim nadzorom.

Posebne skupine bolnikov

Starejši bolniki (nad 65 let)

Zdravilo Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem je treba predpisati z enakim režimom odmerjanja kot bolnikom, mlajšim od 65 let.

Bolniki z blago do zmerno ledvično okvaro

Uporabi se lahko enak režim odmerjanja kot za bolnike z normalnim delovanjem ledvic, vendar je treba bolnike skrbno spremljati. Te podatke so potrdili v kliničnih preskušanjih.

Bolniki s tveganjem za pojav hipoglikemije

• podhranjeni ali slabo prehranjeni bolniki,

• bolniki s hudimi ali slabo kompenziranimi endokrinimi boleznimi (hipopituitarizem, hipotiroidizem, adrenokortikotropna insuficienca),

• bolniki, ki prekinejo dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi in/ali zdravljenje z velikimi odmerki korikosteroidov

• bolniki s hudimi žilnimi boleznimi (huda koronarna bolezen srca, huda okvara karotid, difuzna žilna bolezen).

Priporočena je uporaba najmanjšega začetnega dnevnega odmerka 30 mg.

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem pri otrocih in mladostnikih nista bili dokazani. Podatkov ni na voljo.

Način uporabe

Peroralna uporaba

Tableto je priporočljivo pogoltniti celo.

• preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1, in na druge sulfonilsečnine ali sulfonamide,

• sladkorna bolezen tipa 1,

• diabetična predkomatozna stanja in koma, diabetična ketoacidoza,

• huda insuficienca ledvic ali jeter: v takšnih primerih je priporočljivo uporabiti insulin,

• zdravljenje z mikonazolom (glejte poglavje 4.5),

• dojenje (glejte poglavje 4.6).

Hipoglikemija

To zdravilo se sme predpisati le, če je verjetno, da bo bolnik redno užival obroke (tudi zajtrk). Redno uživanje ogljikovih hidratov je pomembno, saj se tveganje za pojav hipoglikemije poveča, če je obrok zaužit pozno, če količina zaužite hrane ni ustrezna ali če je v hrani malo ogljikovih hidratov.

Hipoglikemija je bolj verjetna v primeru diet z malo kalorijami, po dolgotrajni ali naporni telesni vadbi, ob pitju alkohola ali če bolnik jemlje kombinacijo hipoglikemičnih zdravil.

Hipoglikemija se lahko pojavi po uporabi sulfonilsečnin (glejte poglavje 4.8). V nekaterih primerih je lahko huda in dolgotrajna. Potrebno je lahko bolnišnično zdravljenje, dajanje glukoze pa je treba včasih nadaljevati več dni.

Za zmanjšanje tveganja pojava hipoglikemičnih epizod je treba natančno izbrati bolnike in uporabljeni odmerek, bolnikom pa dati jasna navodila.

Dejavniki, ki povečajo tveganje za pojav hipoglikemije:

• bolnik zavrača sodelovanje ali (zlasti pri starejših osebah) ni zmožen sodelovati,

• podhranjenost, neredni obroki, izpuščanje obrokov, obdobja posta ali spremembe prehrane,

• neravnovesje med telesno dejavnostjo in vnosom ogljikovih hidratov,

• insuficienca ledvic,

• huda insuficienca jeter,

• preveliko odmerjanje zdravila Diaclazid 60 mg s podaljšanim sproščanjem,

• določene endokrine motnje: bolezni ščitnice, hipopituitarizem, adrenalna insuficienca,

• sočasno jemanje določenih drugih zdravil (glejte poglavje 4.5).

Insuficienca ledvic in jeter

Pri bolnikih z insuficienco jeter ali hudo odpovedjo ledvic se lahko spremenita farmakokinetika in/ali farmakodinamika gliklazida. Epizode hipoglikemije, ki se pojavijo pri takih bolnikih, so lahko dolgotrajne, zato je treba uvesti ustrezno zdravljenje.

Informacije za bolnike

Bolnikom in njihovim družinskim članom je treba pojasniti tveganja hipoglikemije, skupaj z njenimi simptomi (glejte poglavje 4.8), zdravljenjem in stanji, ki povečajo nagnjenost bolnika k nastanku hipoglikemije.

Bolnika je treba seznaniti o pomembnosti upoštevanja nasvetov o dieti, redni telesni dejavnosti in rednem spremljanju vrednosti glukoze v krvi.

Nezadovoljivo urejanje koncentracije glukoze v krvi

Na nezadovoljivo urejanje koncentracije glukoze v krvi pri bolniku, ki prejema zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, lahko vpliva karkoli od navedenega: pripravki iz šentjanževke (Hypericum perforatum; glejte poglavje 4.5), povišana telesna temperatura, poškodba, okužba ali kirurški poseg. V nekaterih primerih je potrebno dajanje insulina.

Hipoglikemična učinkovitost vseh peroralnih antidiabetikov, vključno z gliklazidom, se pri mnogih bolnikih sčasoma zmanjša. To je lahko posledica napredovanja stopnje sladkorne bolezni ali zmanjšanega odziva na zdravljenje. Ta pojav imenujemo sekundarna neučinkovitost zdravljenja in se razlikuje od primarne neučinkovitosti, pri kateri zdravilna učinkovina ni učinkovita že kot zdravljenje prve izbire.

Preden se bolnikovo stanje opredeli kot sekundarno neučinkovitost, poskusite z ustreznim prilagajanjem odmerka in preverite, ali se bolnik drži diete.

Disglikemija

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki so bili sočasno zdravljeni s fluorokinoloni, zlasti pri starejših, so poročali o spremembah vrednosti glukoze v krvi, vključno s hipoglikemijo in hiperglikemijo. Pri vseh bolnikih, ki se sočasno zdravijo z zdravilom Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem in fluorokinoloni, je priporočljivo skrbno spremljanje vrednosti glukoze v krvi.

Laboratorijske preiskave

Urejenost koncentracije glukoze v krvi je priporočljivo ocenjevati z merjenjem glikiranega hemoglobina (ali glukoze v venski plazmi na tešče). Koristno je lahko tudi, da si bolnik sam meri koncentracijo glukoze v krvi.

Zdravljenje bolnikov s pomanjkanjem encima glukoza-6-fosfat-dehidrogenaze (G6PD) s

sulfonilsečninami lahko povzroči hemolitično anemijo. Ker gliklazid spada v kemijski razred

sulfonilsečninskih zdravil, ga je potrebno pri bolnikih s pomanjkanjem encima G6PD uporabljati previdno in razmisliti o uvedbi drugih zdravil, ki ne spadajo v ta razred.

Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcijo glukoze/galaktoze ne smejo jemati zdravila Diaclazid.

Zdravila, ki običajno povečajo tveganje za pojav hipoglikemije

Kontraindicirana kombinacija

Mikonazol (sistemsko, oralni gel) poveča hipoglikemični učinek; pojavijo se lahko simptomi hipoglikemije ali celo koma.

Kombinacije, ki niso priporočljive

Fenilbutazon (sistemsko) poveča hipoglikemični učinek sulfonilsečnin (izpodrine jih iz vezave s plazemskimi beljakovinami in/ali zmanjša njihovo odstranjevanje iz telesa).

Najbolje je uporabiti drugo protivnetno zdravilo ali bolnika na to opozoriti ter poudariti pomen samokontrole. Če je potrebno, se odmerek zdravila prilagodi med zdravljenjem s protivnetnim zdravilom in po njem.

Alkohol poveča hipoglikemično reakcijo (z zaviranjem kompenzacijskih reakcij), kar lahko vodi do pojava hipoglikemične kome.

Izogibati se je treba alkoholu ali zdravilom, ki vsebujejo alkohol. Kombinacije, pri katerih je potrebna previdnost

Do povečanja hipoglikemičnega učinka in včasih do hipoglikemije lahko pride ob jemanju katerega od

naslednjih zdravil, na primer: drugih antidiabetikov (insulinov, akarboze, metformina, tiazolidindionov, zaviralcev dipeptidil peptidaze 4, agonistov GLP-1 receptorja), antagonistov receptorjev beta, flukonazola, zaviralcev angiotenzinske konvertaze (kaptoprila, enalaprila), antagonistov receptorjev H2, zaviralcev monoaminooksidaze (MAOI), sulfonamidov, klaritromicina in nesteroidnih protivnetnih zdravil.

Zdravila, ki lahko povzročijo zvišanje koncentracije glukoze v krvi

Kombinacija, ki ni priporočljiva

Danazol: diabetogeni učinek danazola.

Če se uporabi te učinkovine ni mogoče izogniti, je treba bolnika opozoriti in poudariti pomen spremljanja koncentracije glukoze v urinu in krvi. Med zdravljenjem z danazolom in po njem bo morda potrebno prilagoditi odmerek antidiabetika.

Kombinacije, pri katerih je potrebna previdnost

Klorpromazin (nevroleptik): veliki odmerki ( > 100 mg klorpromazina na dan) zvišajo koncentracijo glukoze v krvi (zmanjšano sproščanje insulina).

Bolnika opozorite na ta pojav in poudarite pomembnost spremljanja vrednosti glukoze v krvi. Med zdravljenjem z nevroleptikom in po njem bo morda treba prilagoditi odmerek antidiabetika.

Glukokortikoidi (sistemski in lokalni: intraartikularne, dermalne in rektalne oblike) in tetrakozaktrin: zvišanje koncentracije glukoze v krvi z možnim pojavom ketoze (zmanjšana toleranca za ogljikove hidrate zaradi glukokortikoidov).

Opozorite bolnika in poudarite pomen spremljanja glukoze v krvi, še posebej na začetku zdravljenja. Med zdravljenjem z glukokortikoidi in po njem bo morda potrebno prilagoditi odmerek antidiabetika.

Ritodrin, salbutamol, terbutalin (intravensko): Zvišanje koncentracije glukoze v krvi zaradi

agonističnega učinka na receptorje beta-2. Poudariti je treba pomen spremljanja koncentracije glukoze v krvi. Če je potrebno se zdravilo zamenja z insulinom.

Pripravki s šentjanževko (Hypericum performatum): Šentjanževka - Hypericum performatum zmanjša izpostavljenost gliklazidu. Poudarite pomembnost spremljanja vrednosti glukoze v krvi.

Zdravila, ki lahko povzročijo disglikemijo

Kombinacije, pri katerih je potrebna previdnost

Fluorokinoloni

V primeru sočasnega zdravljenja z zdravilom Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem in flurokinolonom, je treba bolnika opozoriti na tveganje za disglikemijo in poudariti pomembnost spremljanja vrednosti glukoze v krvi.

Kombinacije, ki jih je treba upoštevati Antikoagulantno zdravljenje (varfarin ipd.):

Sulfonilsečnine lahko med sočasnim zdravljenjem okrepijo antikoagulantni učinek. Morda bo potrebno odmerek antikoagulantnega zdravila prilagoditi.

Nosečnost

Podatkov o uporabi gliklazida pri nosečnicah ni oziroma so omejeni (manj kot 300 izidov nosečnosti), obstajajo pa maloštevilni podatki za druge sulfonilsečnine. V študijah na živalih gliklazid ni teratogen (glejte poglavje 5.3).

Iz previdnostnih razlogov se je med nosečnostjo uporabi gliklazida bolje izogibati.

Pred zanositvijo mora biti sladkorna bolezen urejena, da bi zmanjšali tveganje za prirojene nepravilnosti, ki so povezane z neurejeno sladkorno boleznijo.

Peroralni antidiabetiki niso primerni in insulin je prva izbira za zdravljenje sladkorne bolezni med

nosečnostjo. Peroralno antidiabetično zdravljenje je priporočljivo zamenjati z insulinom, preden ženska poskuša zanositi oz. takoj, ko ugotovi, da je noseča.

Dojenje

Ni znano ali se gliklazid ali njegovi presnovki izločajo v materino mleko. Zaradi tveganja za hipoglikemijo pri novorojenčku je zdravilo za doječe matere kontraindicirano. Tveganja za dojenega novorojenca/otroka ne moremo izključiti.

Plodnost

Vpliva na plodnost ali sposobnost razmnoževanja pri samcih in samicah podgan niso opazili (glejte poglavje 5.3).

Zdravilo Diaclazid 60 mg tablete s podaljšanim sproščanjem nima vpliva ali ima zanemarljiv vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Kljub temu je treba bolnike opozoriti na simptome hipoglikemije in na previdnost pri vožnji ali upravljanju strojev, še posebej na začetku zdravljenja.

Na podlagi izkušenj z gliklazidom in ostalimi sulfonilsečninami so poročali o naslednjih neželenih učinkih.

Najbolj pogost neželeni učinek jemanja gliklazida je hipoglikemija.

Kot velja tudi za druge sulfonilsečnine, lahko zdravljenje z zdravilom Diaclazid 60 mg povzroči

hipoglikemijo, če bolnik nima rednih obrokov in zlasti, če jih preskoči. Možni simptomi hipoglikemije so: glavobol, huda lakota, navzea, bruhanje, utrujenost, motnje spanja, agitiranost, agresivnost, slaba koncentracija, slabše zavedanje in upočasnjene reakcije, depresija, zmedenost, motnje vida in govora, afazija, tremor, pareza, senzorične motnje, omotica, občutek nemoči, izguba samonadzora, delirij, konvulzije, plitvo dihanje, bradikardija, zaspanost in izguba zavesti, kar lahko povzroči komo in smrt. Poleg tega se lahko pojavijo znaki adrenergične protiregulacije: znojenje, lepljiva koža, anksioznost, tahikardija, hipertenzija, palpitacije, angina pektoris in motnje srčnega ritma.

Simptomi ponavadi izginejo po zaužitju ogljikovih hidratov (sladkorja), medtem ko umetna sladila

nimajo nobenega učinka. Izkušnje z drugimi sulfonilsečninami kažejo, da se hipoglikemija lahko ponovi, tudi če so bili ukrepi sprva učinkoviti. Če je epizoda hipoglikemije huda ali dolgotrajna in čeprav je z

zaužitjem sladkorja trenutno urejena, je potrebno takojšnje zdravljenje pri zdravniku ali celo v bolnišnici.

Drugi neželeni učinki

Prebavne motnje, vključno s trebušnimi bolečinami, navzejo, bruhanjem, dispepsijo, diarejo in zaprtjem. Če se pojavijo te težave, se jim je mogoče izogniti ali jih zmanjšati na najmanjšo mero z jemanjem gliklazida med zajtrkom.

O naslednjih neželenih učinkih so poročali redkeje:

• Bolezni kože in podkožja: izpuščaj, srbenje, urtikarija, angioedem, eritem, makulopapulozni izpuščaji, bulozne reakcije (kot so Stevens-Johnsonov sindrom in toksična epidermalna nekroliza) in izjemoma, z zdravilom povzročen kožni izpuščaj z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS - drug rash with eosinophilia and systemic symptoms).

• Bolezni krvi in limfatičnega sistema: hematološke spremembe so redke in lahko vključujejo anemijo, levkopenijo, trombocitopenijo, granulocitopenijo. Na splošno po prenehanju uporabe zdravila izginejo.

• Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov: povečane vrednosti jetrnih encimov (AST, ALT, alkalna fosfataza), hepatitis (posamični primeri). Če se pojavi holeostatska zlatenica, je treba zdravljenje prekiniti. Ti simptomi po prekinitvi zdravljenja ponavadi izginejo.

• Očesne bolezni: lahko se pojavijo prehodne motnje vida, zlasti na začetku zdravljenja, zaradi sprememb koncentracije glukoze v krvi.

• Učinki razreda zdravil: kot pri drugih sulfonilsečninah so opazili naslednje neželene dogodke: primere eritrocitopenije, agranulocitoze, hemolitične anemije, pancitopenije, alergijskega vaskulitisa, hiponatremije, povišanja vrednosti jetrnih encimov in celo poslabšanja jetrnega delovanja (na primer ob holestazi in zlatenici) ter hepatitisa, ki so se po ukinitvi sulfonilsečnine ublažili, pri posameznih bolnikih pa je prišlo do življenjsko ogrožajoče jetrne odpovedi.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22

SI-1000 Ljubljana

Tel: +386 (0)8 2000 500

Faks: +386 (0)8 2000 510

e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si.

Preveliko odmerjanje sulfonilsečnin lahko povzroči hipoglikemijo.

Zmerne simptome hipoglikemije, brez izgube zavesti ali nevroloških znakov, je treba odpraviti z zaužitjem ogljikovih hidratov, prilagoditvijo odmerka in/ali spremembo prehrane. Zdravnik mora nadaljevati z natančnim spremljanjem, dokler ni prepričan, da bolnik ni več v nevarnosti.

Možne so hude hipoglikemične reakcije s komo, konvulzijami ali drugimi nevrološkimi motnjami. Obravnavati jih je treba kot urgentna stanja, ki zahtevajo takojšnjo hospitalizacijo.

Če je hipoglikemična koma ugotovljena ali obstaja sum nanjo, je treba bolniku dati hitro intravensko injekcijo 50 ml koncentrirane raztopine glukoze (20 do 30 %). Temu mora slediti kontinuirana infuzija bolj razredčene raztopine glukoze (10 %) s hitrostjo, ki ohranja koncentracijo glukoze v krvi nad 1 g/l. Bolnike je treba pozorno spremljati in zdravnik bo glede na njihovo stanje po teh ukrepih odločil, ali je potrebno nadaljnje spremljanje.

Dializa bolniku ne koristi zaradi močne vezave gliklazida na beljakovine.