Matever 100 mg/ml koncentrat za raztopino za infundiranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
- △
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Matever 100 mg/ml
Zdravilo Matever je indicirano za samostojno zdravljenje parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje pri odraslih in mladostnikih od 16. leta starosti, z na novo diagnosticirano epilepsijo.
Zdravilo Matever je indicirano za dopolnilno zdravljenje
-
parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje pri odraslih, mladostnikih in otrocih od 4 let starosti, z epilepsijo.
-
miokloničnih napadov pri odraslih in mladostnikih od 12. leta starosti, z juvenilno
mioklonično epilepsijo.
-
primarno generaliziranih tonično-kloničnih napadov pri odraslih in mladostnikih od 12. leta
starosti, z idiopatsko generalizirano epilepsijo.
Koncentrat zdravila Matever je alternativa za bolnike, pri katerih peroralna uporaba začasno ni mogoča.
Odmerjanje
Terapija z zdravilom Matever se lahko prične bodisi z intravenskim ali peroralnim dajanjem. Prehod s peroralnega na intravensko dajanje ali obratno je lahko storjen neposredno, brez titracije. Ohranjen mora biti celokupni dnevni odmerek in pogostnost odmerjanja.
Parcialni napadi
Priporočeni odmerek za samostojno zdravljenje (od 16. leta starosti) in dopolnilno zdravljenje je enak, kot je navedeno spodaj.
Vse indikacije
Odrasli (≥ 18 let) in mladostniki (od 12 do 17 let), ki tehtajo 50 kg in več
Začetni terapevtski odmerek je 500 mg dvakrat na dan. Z njim se lahko začne prvi dan zdravljenja. Vendar pa lahko na podlagi zdravnikove ocene zmanjšanja epileptičnih napadov v primerjavi z možnimi neželenimi učinki daje manjši začetni odmerek 250 mg na dan. Po dveh tednih se ga lahko poveča na 500 mg dvakrat na dan.
Dnevni odmerek se lahko poveča do 1500 mg dvakrat na dan glede na klinični odziv in toleranco. Na vsaka 2 tedna do 4 tedne se lahko odmerek poveča ali zmanjša za 250 mg ali 500 mg dvakrat na dan.
Mladostniki (od 12 do 17 let), ki tehtajo manj kot 50 kg, in otroci od 4. leta starosti
Zdravnik mora predpisati najbolj primerno farmacevtsko obliko, obliko pakiranja in jakost v skladu s telesno maso, starostjo in odmerkom. Za prilagajanje odmerka glede na telesno maso glejte poglavje
Pediatrična populacija.
Trajanje zdravljenja
Za obdobje, daljše od 4 dni, ni izkušenj z intravensko uporabo levetiracetama.
Prekinitev
Če je treba zdravljenje z levetiracetamom prekiniti, je priporočljivo postopno zmanjševanje odmerka (npr. pri odraslih in mladostnikih, ki tehtajo več kot 50 kg: zmanjševanje odmerka za 500 mg dvakrat na dan na vsaka dva do štiri tedne; pri otrocih in mladostnikih, ki tehtajo manj kot 50 kg: zmanjšanje odmerka ne sme preseči 10 mg/kg dvakrat na dan na vsaka dva tedna).
Posebne populacije
Starejši (65 let in starejši)
Pri starejših bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic je priporočljiva prilagoditev odmerka (glejte spodaj “Bolniki z ledvično okvaro”).
Bolniki z ledvično okvaro
Dnevni odmerek je treba prilagoditi individualno glede na delovanje ledvic.
Sklicujoč se na spodnjo preglednico se odmerek za odrasle bolnike prilagodi kot je navedeno. Za uporabo te preglednice je treba predhodno oceniti bolnikov očistek kreatinina (CLcr) v ml/min. CLcr v ml/min je pri odraslih in mladostnikih, ki tehtajo 50 kg in več, mogoče oceniti iz koncentracije kreatinina v serumu (mg/dl) po formuli:
| CLcr (ml/min) = | |
| [140 – starost (leta)] x masa (kg) | |
| -------------------------------------------------------------(x 0,85 za ženske) | |
| 72 x koncentracija kreatinina v serumu (mg/dl) |
CLcr je prilagojen na telesno površino (BSA-body surface area) na sledeč način:
| CLcr (ml/min/1,73 m2) = | |
| CLcr (ml/min) | |
| ----------------------------x 1,73 | |
| BSA bolnika (m2) |
Prilagoditev odmerjanja pri odraslih in mladostnikih, ki tehtajo več kot 50 kg, z okvarjenim delovanjem ledvic:
| skupina | očistek kreatinina (ml/min/1,73m2) | odmerjanje in pogostnost |
|
normalno delovanje ledvic blaga ledvična okvara zmerna ledvična okvara huda ledvična okvara bolniki s končno ledvično odpovedjo na dializi (1) |
≥ 80 50–79 30–49 < 30 – |
500 do 1500 mg dvakrat na dan 500 do 1000 mg dvakrat na dan 250 do 750 mg dvakrat na dan 250 do 500 mg dvakrat na dan 500 do 1000 mg enkrat na dan (2) |
(1) Prvi dan zdravljenja z levetiracetamom je priporočljiv začetni odmerek 750 mg.
(2) Po dializije priporočljiv dodatniodmerekod 250 do 500 mg.
Pri otrocih z ledvično okvaro je treba odmerek levetiracetama prilagoditi glede na delovanje ledvic, kajti z njihovim delovanjem je povezan tudi očistek levetiracetama. To priporočilo temelji na študiji pri odraslih bolnikih z ledvično okvaro.
CLcr v ml/min/1,73 m2 je pri mlajših mladostnikih, otrocih in dojenčkih, mogoče oceniti iz koncentracije kreatinina v serumu (mg/dl) z uporabo naslednje formule (po Schwartzevi formuli):
| CLcr (ml/min/1,73 m2) = | |
| višina (cm) x ks | |
| ----------------------------------------------------------- | |
| koncentracija kreatinina v serumu (mg/dl) |
ks = 0,55 pri otrocih, mlajših od 13 let in pri mladostnicah; ks = 0,7 pri mladostnikih moškega spola
Prilagoditev odmerjanja pri otrocih in mladostnikih, ki tehtajo manj kot 50 kg, z okvarjenim delovanjem ledvic:
| skupina | očistek kreatinina (ml/min/1,73 m2) | odmerjanjein pogostnost(1) |
| Otroci, starejšiod 4 let, in mladostniki, kitehtajo manj kot 50 kg | ||
| normalno delovanje ledvic | ≥ 80 | 10 do 30 mg/kg(0,10 do 0,30 ml/kg) dvakrat na dan |
| blaga ledvična okvara | 50-79 | 10 do 20 mg/kg(0,10 do 0,20 ml/kg) dvakrat na dan |
| zmerna ledvična okvara | 30-49 | 5 do 15 mg/kg(0,05 do 0,15 ml/kg) dvakrat na dan |
| huda ledvična okvara | < 30 | 5 do 10 mg/kg(0,05 do 0,10 ml/kg) dvakrat na dan |
| bolnikis končno ledvično odpovedjona dializi | – | 10 do 20 mg/kg(0,10 do 0,20 ml/kg) enkrat na dan (1) (2) |
(1) Prvi dan zdravljenja z levetiracetamom je priporočen začetni odmerek 15 mg/kg(0,15 ml/kg).
(2) Po dializije priporočljiv dodatniodmerekod 5 to 10 mg/kg(0,05 do 0,10 ml/kg).
Bolniki z jetrno okvaro
Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro odmerka ni potrebno prilagajati. Pri bolnikih s hudo jetrno okvaro z očistkom kreatinina ne moremo vedno pravilno oceniti stopnje ledvične odpovedi. Če je očistek kreatinina < 60 ml/min/1,73 m2, je priporočljivo zmanjšati dnevni vzdrževalni odmerek za 50 %.
Pediatrična populacija
Zdravnik mora glede na starost, telesno maso in odmerek predpisati najustreznejšo farmacevtsko obliko, velikost pakiranja in jakost.
Samostojno zdravljenje
Pri samostojnem zdravljenju pri otrocih in mladostnikih, mlajših od 16 let, varnost in učinkovitost levetiracetama nista bili dokazani.
Na razpolago ni nobenih podatkov.
Mladostniki (od 16 do 17 let), ki tehtajo 50 kg ali več s parcialnimi napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje z na novo diagnosticirano epilepsijo.
Glejte poglavje zgoraj Odrasli (≥ 18 let) in mladostniki (od 12 do 17 let), ki tehtajo 50 kg ali več.
Dopolnilno zdravljenje za otroke (od 4 do 11 let) in mladostnike (od 12 do 17 let), ki tehtajo manj kot 50 kg
Začetni terapevtski odmerek je 10 mg/kg dvakrat na dan.
Odmerek se lahko poveča do 30 mg/kg dvakrat na dan glede na klinični odziv in toleranco.
Na vsaka 2 tedna lahko odmerek povečamo ali zmanjšamo za ne več kot 10 mg/kg dvakrat na dan. Pri vseh indikacijah je treba uporabiti najmanjši učinkovit odmerek.
Pri otrocih, ki tehtajo 50 kg ali več, je odmerjanje enako kot pri odraslih za vse indikacije.
Za vse indikacije glejte poglavje zgoraj Odrasli (≥ 18 let) in mladostniki (od 12 do 17 let), ki tehtajo 50 kg ali več.
Priporočeno odmerjanje za otroke in mladostnike:
| telesna masa | začetni odmerek: 10 mg/kg dvakrat na dan | največji odmerek: 30 mg/kg dvakrat na dan |
| 15 kg (1) | 150 mg dvakrat na dan | 450 mg dvakrat na dan |
| 20 kg (1) | 200 mg dvakrat na dan | 600 mg dvakrat na dan |
| 25 kg | 250 mg dvakrat na dan | 750 mg dvakrat na dan |
| nad 50 kg (2) | 500 mg dvakrat na dan | 1500 mg dvakrat na dan |
(1) Pri otrocih, kitehtajo 25 kg ali manj, je bolje začeti zdravljenje z levetiracetamom 100 mg/ml peroralno raztopino.
(2) Pri otrocih in mladostnikih, ki tehtajo5 0 kg ali več, je odmerjanje enako kot pri odraslih.
Dopolnilno zdravljenje za dojenčke in otroke, mlajše od 4 let
Varnost in učinkovitost zdravila Matever, koncentrat za raztopino za infundiranje, pri dojenčkih in otrocih, mlajših od 4 let, nista bili dokazani.
Trenutno dostopni podatki so opisani v poglavjih 4.8, 5.1 in 5.2, vendar priporočil za določanje odmerjanja ni mogoče izdelati.
Način uporabe
Koncentrat zdravila Matever je samo za intravensko uporabo, priporočeni odmerek mora biti razredčen v vsaj 100 ml kompatibilnega topila in uporabljen intravensko kot 15-minutna intravenska infuzija (glejte poglavje 6.6).
Preobčutljivost na učinkovino ali druge pirolidonske derivate ali katero koli pomožno snov, navedeno
v poglavju 6.1.
Ledvična okvara
Pri bolnikih z ledvično okvaro je lahko pri uporabi levetiracetama potrebna prilagoditev odmerka. Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter je pred izbiro odmerka priporočljivo oceniti delovanje ledvic (glejte poglavje 4.2).
Akutna poškodba ledvic
Uporaba levetiracetama je bila zelo redko povezana z akutno poškodbo ledvic, ki se lahko pojavi v
razponu od nekaj dni do nekaj mesecev od uporabe. Krvna slika
V redkih primerih, običajno na začetku zdravljenja, so opisali zmanjšanje števila krvnih celic (nevtropenija, agranulocitoza, levkopenija, trombocitopenija in pancitopenija) v povezavi z uporabo levetiracetama. Priporoča se določitev celotne krvne slike pri bolnikih, ki imajo močno slabost, pireksijo, ponavljajoče okužbe ali motnje v koagulaciji (poglavje 4.8).
Samomor
Pri bolnikih, ki so se zdravili z antiepileptiki (vključno z levetiracetamom), so poročali o samomoru, poskusu samomora, samomorilnem razmišljanju in vedenju. Majhno povečanje tveganja za pojav samomorilnega razmišljanja in vedenja je pokazala tudi metaanaliza randomiziranih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj antiepileptikov. Mehanizem tveganja še ni znan.
Zato je treba bolnike med zdravljenjem nadzirati glede znakov depresije in/ali samomorilnega razmišljanja in vedenja ter razmisliti o ustreznem zdravljenju. Bolnikom (in skrbnikom bolnikov) je treba svetovati, naj poiščejo zdravniško pomoč, če se pojavijo znaki depresije in/ali samomorilnega razmišljanja ali vedenja.
Nenormalno in nasilno vedenje
Levetiracetam lahko povzroči psihotične simptome in vedenjske spremembe, vključno z razdražljivostjo in agresivnostjo. Bolnike, zdravljene z levetiracetamom, je treba spremljati glede razvoja psihiatričnih znakov, ki kažejo na pomembne spremembe v razpoloženju in/ali spremembe osebnosti. Če so take spremembe vedenja opažene, je treba razmisliti o prilagoditvi zdravljenja ali postopni prekinitvi zdravljenja. Če razmišljate o prekinitvi zdravljenja, glejte poglavje 4.2.
Poslabšanje epileptičnih napadov
Kot pri drugih vrstah antiepileptikov se lahko tudi pri levetiracetamu redko poslabša pogostnost ali resnost epileptičnih napadov. O tem paradoksnem učinku so večinoma poročali v prvem mesecu po uvedbi levetiracetama ali povečanju odmerka in je bil po prekinitvi zdravljenja ali ob zmanjšanju odmerka reverzibilen. Bolnikom je treba svetovati, naj se v primeru poslabšanja epilepsije takoj posvetujejo z zdravnikom.
Pri bolnikih z epilepsijo, povezano z mutacijami genov, ki kodirajo za alfa 8 podenote napetostno odvisnega natrijevega kanala (SCN8A), so na primer poročali o pomanjkanju učinkovitosti ali poslabšanju napadov.
Podaljšanje intervala QT na elektrokardiogramu
Med spremljanjem po začetku trženja zdravila so bili opaženi redki primeri podaljšanja intervala QT na EKG. Levetiracetam je treba uporabljati previdno pri bolnikih s podaljšanim intervalom QTc, pri bolnikih, sočasno zdravljenih z zdravili, ki vplivajo na interval QTc, ali pri bolnikih z že obstoječimi boleznimi srca ali motnjami elektrolitov.
Pediatrična populacija
Podatki, ki so na razpolago pri otrocih, ne kažejo vpliva na rast in puberteto. Vendar pa dolgoročni učinki na učenje, inteligenco, rast, delovanje žlez, puberteto in rodnost pri otrocih ostajajo neznani.
Pomožne snovi
To zdravilo vsebuje 57,21 mg natrija na največji enkratni odmerek, kar je enako 2,86 % največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Antiepileptiki
Predmarketinški podatki iz kliničnih študij izvedenih pri odraslih kažejo, da zdravilo Matever ne vpliva na serumsko koncentracijo drugih protiepileptičnih zdravil (fenitoina, karbamazepina, valprojske kisline, fenobarbitala, lamotrigina, gabapentina in primidona), in da ta protiepileptična zdravila ne vplivajo na farmakokinetiko zdravila Matever.
Tako kot pri odraslih, tudi pri pediatričnih bolnikih, ki so prejemali do 60 mg/kg/dan levetiracetama, ni jasnih dokazov o klinično značilnem medsebojnem delovanju z zdravili.
Retrospektivna ocena o farmakokinetičnih interakcijah pri otrocih in mladostnikih z epilepsijo (od 4 do 17 let) je potrdila, da dopolnilna terapija s peroralno vzetim levetiracetamom ni vplivala na koncentracije v serumu v stanju dinamičnega ravnotežja pri sočasnem dajanju karbamazepina in valproata. Vendar pa podatki nakazujejo, da je pri otrocih, ki jemljejo protiepileptična zdravila, ki inducirajo encime, povečan očistek levetiracetama za 20 %. Prilagoditev odmerjanja ni potrebna.
Probenecid
Ugotovili so, da probenecid (500 mg štirikrat na dan), ki preprečuje ledvično tubularno sekrecijo, zavre ledvični očistek primarnega presnovka, ne pa levetiracetama. Kljub temu ostane koncentracija primarnega presnovka nizka.
Metotreksat
Ob sočasni uporabi levetiracetama in metotreksata so poročali o zmanjšanem izločanju metotreksata, ki povzroči zvišano/podaljšano koncentracijo metotreksata v krvi do potencialno toksične ravni.
Koncentracijo metotreksata in levetiracetama v krvi je treba skrbno spremljati pri bolnikih, ki se
sočasno zdravijo z obema učinkovinama.
Peroralni kontraceptivi in druge farmakokinetične interakcije
Levetiracetam v odmerku 1000 mg na dan ni vplival na farmakokinetiko peroralnih kontraceptivov (etinilestradiola in levonorgestrela); endokrini parametri (luteinizirajoči hormon in progesteron) se niso spremenili. Levetiracetam v odmerku 2000 mg na dan ni vplival na farmakokinetiko digoksina in varfarina; protrombinski čas se ni spremenil. Sočasna uporaba levetiracetama z digoksinom, peroralnimi kontraceptivi in varfarinom ni vplivala na njegovo farmakokinetiko.
Alkohol
Podatkov o interakciji levetiracetama z alkoholom ni.
Ženske v rodni dobi
Ženskam v rodni dobi mora svetovati zdravnik specialist. Če ženska načrtuje nosečnost, je treba
ponovno pretehtati zdravljenje z levetiracetamom. Kot pri vseh drugih antiepileptikih se je treba
nenadni prekinitvi uporabe levetiracetama izogniti, saj lahko to povzroči izbruh napadov, ki imajo lahko resne posledice za žensko in nerojenega otroka. Kadar koli je mogoče, je treba uporabiti samostojno zdravljenje, ker je lahko zdravljenje z več antiepileptiki (odvisno od antiepileptika) povezano z večjim tveganjem za prirojene malformacije kot samostojno zdravljenje.
Nosečnost
Veliko podatkov, pridobljenih v obdobju trženja, o nosečnicah, ki so bile izpostavljene samostojnemu zdravljenju z levetiracetamom (več kot 1800, od katerih jih je bilo več kot 1500 izpostavljenih med prvim trimesečjem), ne kažejo na povečanje tveganja za večje prirojene malformacije. O nevrološkem razvoju otrok, ki so bili in utero izpostavljeni samostojnemu zdravljenju z levetiracetamom, so na voljo samo omejeni dokazi. Podatki iz dveh opazovalnih registrskih študij, ki sta temeljili na prebivalstvu in sta bili izvedeni v večinoma enakem naboru podatkov v nordijskih državah ter sta vključevali več kot 1000 otrok, rojenih ženskam z epilepsijo, ki so bili prenatalno izpostavljeni samostojnemu zdravljenju z levetiracetamom, ne kažejo povečanega tveganja za motnje avtističnega spektra ali motnje v duševnem razvoju v primerjavi z otroki, rojenimi ženskam z epilepsijo, ki in utero niso bili izpostavljeni antiepileptikom. Povprečno obdobje spremljanja otrok v skupini, ki je prejemala levetiracetam, je bilo krajše kot v skupini otrok, ki niso bili izpostavljeni nobenemu antiepileptiku (npr. 4,4 leta v primerjavi s 6,8 leti v eni od študij).
Levetiracetam se lahko uporablja med nosečnostjo, če se po skrbnem pretehtanju ugotovi, da je to klinično potrebno. V tem primeru se priporoča najmanjši učinkovit odmerek.
Fiziološke spremembe med nosečnostjo lahko vplivajo na koncentracijo levetiracetama. V času nosečnosti so opazili zmanjšano koncentracijo levetiracetama v plazmi. To zmanjšanje koncentracije je bolj izrazito v tretjem trimesečju (do 60 % glede na običajno koncentracijo pred nosečnostjo).
Zagotoviti je treba ustrezno klinično spremljanje nosečnic, ki se zdravijo z levetiracetamom.
Dojenje
Levetiracetam se izloča v materino mleko, zato dojenje ni priporočljivo. Če je zdravljenje z levetiracetamom v obdobju dojenja potrebno, se mora pretehtati razmerje med koristjo in tveganjem zdravljenja glede na pomembnost dojenja.
Plodnost
V študijah na živalih vpliva na plodnost niso odkrili (glejte poglavje 5.3). Kliničnih podatkov ni na razpolago. Možno tveganje za človeka ni znano.
Levetiracetam ima majhen do zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji.
Pri nekaterih bolnikih se lahko zaradi različne individualne občutljivosti predvsem na začetku zdravljenja ali po povečanju odmerka pojavi somnolenca ali drugi simptomi, povezani s centralnim živčnim sistemom. Ti bolniki morajo biti zato previdni pri izvajanju zahtevnih opravil, npr. pri vožnji vozil ali upravljanju strojev. Bolnikom svetujemo, naj ne vozijo ali upravljajo s stroji, dokler ni potrjeno, da zdravilo ne vpliva na njihovo sposobnost izvajanja teh dejavnosti.
Povzetek varnostnega profila
Neželeni učinki, o katerih so najpogosteje poročali, so bili nazofaringitis, somnolenca, glavobol, utrujenost in omotica. Profil neželenih učinkov, ki je opisan spodaj, temelji na analizi združenih s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj za vse preučevane indikacije, v katerih so z levetiracetamom zdravili 3.416 bolnikov. Ti podatki so dopolnjeni s podatki iz ustreznih odprtih, razširjenih študij o uporabi levetiracetama ter s podatki iz obdobja trženja zdravila.
Varnostni profil levetiracetama je v splošnem podoben v vseh starostnih skupinah (odrasli in pediatrični bolniki) in pri vseh odobrenih indikacijah za zdravljenje epilepsije. Zaradi omejene izpostavljenosti levetiracetama za intravensko uporabo in bioekvivalence med peroralno in intravensko obliko se informacije o varnosti levetiracetama za intravensko uporabo navezujejo na levetiracetam za peroralno uporabo.
Seznam neželenih učinkov v preglednici
Neželeni učinki, o katerih so poročali v kliničnih študijah (odrasli, mladostniki otroci in dojenčki, starejši od 1 meseca) in v obdobju trženja, so navedeni v spodnji preglednici po organskih sistemih in pogostnosti. Neželeni učinki so razporejeni po padajoči resnosti ter sledeči pogostnosti: zelo pogosti: (≥ 1/10); pogosti: (≥ 1/100 do < 1/10); občasni: (≥ 1/1 000 do < 1/100); redki: (≥ 1/10 000 do
< 1/1 000) in zelo redki: (< 1/10 000).
| MedDRA organski sistem | Pogostnost | ||||
| Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | |
| Infekcijske in parazitske bolezni | nazofaringitis | okužba | |||
| Bolezni krvi in limfatičnega sistema | trombocitopenija, levkopenija | pancitopenija, nevtropenija, agranulocitoza | |||
| Bolezni imunskega sistema | reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS)(1),preobčutljivost (vključno z angioedemom in anafilakso) | ||||
| Presnovne in prehranske motnje | anoreksija | zmanjšanje telesne mase, povečanje telesne mase | hiponatriemija | ||
| Psihiatričnemotnje | depresija, sovražnost/ agresivnost, anksioznost, nespečnost, živčnost/razdražlj ivost | poskus samomora, razmišljanje o samomoru, psihotične motnje, nenormalno vedenje, halucinacije, jeza, stanje zmedenosti, napad panike, čustvena labilnost/nihanja v razpoloženju, agitacija | samomor, osebnostne motnje, motnje mišljenja, delirij | obsesivno-kompulziv na motnja(2) | |
| MedDRA organski sistem | Pogostnost | ||||
| Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | |
| Bolezniživčevja | somnolenca, glavobol | konvulzije, motnje ravnotežja, omotica, letargija, tremor | amnezija, oslabljen spomin, poslabšana koordinacija/ataksi ja, parestezija, motnje pozornosti | horeoatetoza, diskinezija, hiperkinezija, motnje hoje, encefalopatija, poslabšanje epilepsije, nevroleptični maligni sindrom(3) | |
| Očesnebolezni | diplopija, zamegljen vid | ||||
| Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta | vrtoglavica | ||||
| Srčne bolezni | podaljšanje intervala QT na elektrokardiogra mu | ||||
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalne ga prostora | kašelj | ||||
| Bolezni prebavil | bolečina v trebuhu, driska, dispepsija, bruhanje, navzeja | pankreatitis | |||
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | nenormalne vrednosti jetrnih funkcij | odpoved jeter, hepatitis | |||
| Bolezni kože in podkožja | izpuščaj | alopecija, ekcem, pruritus | toksična epidermalna nekroliza, Stevens-Johnsonov sindrom, multiformni eritem | ||
| Bolezni mišično- skeletnega sistema in vezivnega tkiva | mišična oslabelost, mialgija | rabdomioliza in zvišanje kreatin fosfokinaze v krvi(3) | |||
| MedDRA organski sistem | Pogostnost | ||||
| Zelo pogosti | Pogosti | Občasni | Redki | Zelo redki | |
| Bolezni sečil | akutna poškodbaledvic | ||||
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | astenija/utrujeno st | ||||
| Poškodbe in zastrupitve in zapleti pri posegih | poškodba | ||||
(1) Glejte Opis izbranih neželenih učinkov.
(2) Pri postmarketinškem spremljanju so opazili zelo redke primere razvoja obsesivno-kompulzivnih motenj (OKM) pri bolnikih z anamnezo OKM ali psihiatričnih motenj.
(3) Prevalenca je pri japonskih bolnikih bistveno višja v primerjavi z ne-japonskimi bolniki.
Opis izbranih neželenih učinkov
Večorganske preobčutljivostne reakcije
Pri bolnikih, ki so se zdravili z levetiracetamom, so redko poročali o večorganskih preobčutljivostnih
reakcijah (znanih tudi kot reakcija na zdravilo z eozinofilijo in sistemskimi simptomi (DRESS)). Klinične manifestacije se lahko razvijejo 2 do 8 tednov po začetku zdravljenja. Te reakcije so različno izražene, vendar se običajno kažejo s povišano telesno temperaturo, izpuščajem, edemom obraza, limfadenopatijami, hematološkimi nepravilnostmi in so lahko povezane s prizadetostjo različnih organskih sistemov, večinoma jeter. Če obstaja sum na večorgansko preobčutljivostno reakcijo, je treba zdravljenje z levetiracetamom prekiniti.
Tveganje za pojav anoreksije je večje pri sočasni uporabi levetiracetama in topiramata.
V nekaterih primerih alopecije so po prekinitvi zdravljenja z levetiracetamom opazili izboljšanje.
Supresija kostnega mozga je bila identificirana v nekaterih primerih pancitopenije.
Primeri encefalopatije so se običajno pojavili na začetku zdravljenja (od nekaj dni do nekaj mesecev)
in so bili reverzibilni, ko se je zdravljenje prekinilo.
Pediatrična populacija
Skupno 190 bolnikov, starih od 1 meseca do manj kot 4 leta, so zdravili z levetiracetamom v s placebom nadzorovanih in odprtih, razširjenih študijah. Od tega so 60 bolnikov zdravili z levetiracetamom v s placebom nadzorovanih študijah. V s placebom nadzorovanih in odprtih, razširjenih študijah so zdravili 645 bolnikov, starih od 4 do 16 let; od tega so 233 bolnikov zdravili z levetiracetamom v s placebom nadzorovanih študijah. V obeh starostnih skupinah pediatričnih bolnikov so podatki dopolnjeni s postmarketinškimi izkušnjami pri uporabi levetiracetama.
Dodatno so v študijo o varnosti zdravila po pridobitvi dovoljenja za promet z zdravilom vključili 101 dojenčka, mlajšega od 12 mesecev. Pri dojenčkih, mlajših od 12 mesecev, ni bil ugotovljen noben nov zadržek glede varnosti levetiracetama.
Profil neželenih učinkov levetiracetama je v splošnem podoben v vseh starostnih skupinah in pri vseh odobrenih indikacijah za zdravljenje epilepsije. Pri pediatričnih bolnikih so bili podatki o varnosti iz s placebom nadzorovanih študij skladni z varnostnim profilom levetiracetama pri odraslih. Razlika je bila le pri vedenjskih in psihiatričnih neželenih učinkih, ki so bili pogostejši pri otrocih kot pri odraslih. Pogosteje kot v drugih starostnih skupinah ali v skupnem varnostnem profilu so pri otrocih in mladostnikih, starih od 4 do 16 let, poročali o bruhanju (zelo pogosto, 11,2 %), agitaciji (pogosto, 3,4
%), nihanjih razpoloženja (pogosto, 2,1 %), čustveni labilnosti (pogosto, 1,7 %), agresiji (pogosto, 8,2
%), nenormalnem vedenju (pogosto, 5,6 %) in letargiji (pogosto, 3,9 %). Pogosteje kot v drugih
starostnih skupinah ali v skupnem varnostnem profilu so pri dojenčkih in otrocih, starih od 1 meseca do manj kot 4 leta, poročali o razdražljivosti (zelo pogosto, 11,7 %) in poslabšani koordinaciji (pogosto, 3,3 %).
Dvojno slepa, s placebom nadzorovana pediatrična študija o varnosti z modelom o enakovrednosti zdravljenja je pokazala kognitivne in nevropsihološke učinke zdravila Levetiracetama, pri pediatričnih bolnikih, starih od 4 do 16 let s parcialnimi napadi. Ugotovili so, da se zdravilo Levetiracetama pri populaciji po protokolu ne razlikuje (ni manjvredno) od placeba glede spremembe od začetnih vrednosti rezultatov testiranja spomina in pozornosti (Leiter-R Attention and Memory, Memory Screen Composite). Rezultati povezani z vedenjskimi in emocionalnimi funkcijami kažejo pri bolnikih, ki se zdravijo z levetiracetamom, poslabšanje agresivnega obnašanja, ki se izmeri na standardiziran in sistematičen način z uporabo validiranega merskega instrumenta (CBCL – Achenbach Child Behavior Checklist). Kljub temu pa se osebam, ki so jemale levetiracetam med dolgotrajno, odprto, sledilno študijo v povprečju niso poslabšale njihove vedenjske in emocionalne funkcije; natančneje, rezultati meritev agresivnega obnašanja niso bili slabši od začetnih vrednosti.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na:
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke
Sektor za farmakovigilanco Nacionalni center za farmakovigilanco Slovenčeva ulica 22
SI-1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)8 2000 500
Faks: +386 (0)8 2000 510
e-pošta: h-farmakovigilanca@jazmp.si spletna stran: www.jazmp.si
Simptomi
Pri prevelikem odmerjanju zdravila Matever so opažali somnolenco, agitiranost, agresivnost, zmanjšano stopnjo zavesti, depresijo dihanja in komo.
Obvladovanje prevelikega odmerjanja
Specifičnega antidota za levetiracetam ni. Zdravljenje prevelikega odmerjanja je simptomatsko in lahko vključuje hemodializo. Učinkovitost dializne ekstrakcije levetiracetama je 60 %, primarnega presnovka pa 74 %.
Farmakološke lastnosti - Matever 100 mg/ml
Farmakoterapevtska skupina: antiepileptiki, drugi antiepileptiki, oznaka ATC: N03AX14. Učinkovina levetiracetam je pirolidonski derivat (S-enantiomer α-etil-2-okso-1- pirolidinacetamida),
ki kemično ni podoben drugim protiepileptičnim učinkovinam.
Mehanizem delovanja
Mehanizem delovanja levetiracetama še vedno ni popolnoma pojasnjen. Poskusi in vitro in in vivo
kažejo, da levetiracetam ne spreminja osnovnih značilnosti celic in normalnega živčnega prenosa.
In vitro študije so pokazale, da levetiracetam vpliva na nivo Ca2+ znotraj nevrona preko delne inhibicije Ca2+ kanalčkov tipa N in zmanjšanjem sproščanja Ca2+ iz zalog znotraj nevrona. Poleg tega delno preprečuje inhibicijo GABA in glicinskih kanalčkov povzročeno z Zn2+ in β- karbolini. Nadalje se je za levetiracetam v in vitro študijah pokazalo, da se veže na specifično mesto v možganskem tkivu glodalcev. To vezavno mesto je sinaptični vezikularni protein 2A, ki naj bi bil udeležen pri fuziji veziklov in eksocitozi nevrotransmiterjev. Levetiracetam in sorodni analogi kažejo vrstni red afinitete za vezavo na sinaptični vezikularni protein 2A, ki korelira z jakostjo protiepileptične zaščite pri mišjem audiogenem modelu epilepsije. Ta odkritja kažejo, da bi lahko interakcija med levetiracetamom in sinaptičnim vezikularnim proteinom 2A prispevala k protiepileptičnemu delovanju zdravila.
Farmakodinamični učinki
Levetiracetam povzroči zaščito pred parcialnimi in primarno generaliziranimi napadi pri širokem spektru živalskih modelov in nima prokonvulzivnega učinka. Njegov primarni presnovek ni aktiven. Delovanje na parcialne in generalizirane epileptične napade (epileptiformno proženje/fotoparoksizmalen odgovor) potrjuje njegov širok spekter farmakološkega profila levetiracetama pri ljudeh.
Klinična učinkovitost in varnost
Dopolnilno zdravljenje parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje pri odraslih, mladostnikih in otrocih, od 4. leta starosti, z epilepsijo
Pri odraslih je bila učinkovitost levetiracetama dokazana v 3 dvojno slepih, s placebom nadzorovanih študijah s 1000 mg, 2000 mg ali 3000 mg/dan, razdeljenih na dva odmerka, ter s trajanjem zdravljenja do 18 tednov. Delež bolnikov iz zbranih analiz, pri katerih je bilo doseženo 50 ali več odstotno zmanjšanje pogostnosti parcialnih napadov na teden pri stalnem odmerku (12/14 tednov), je bil 27,7% pri bolnikih, ki so prejemali 1000 mg, 31,6 % pri bolnikih, ki so prejemali 2000 mg in 41,3 % pri bolnikih, ki so prejemali 3000 mg levetiracetama, ter 12,6 % pri bolnikih, ki so prejemali placebo.
Pediatrična populacija
Pri pediatričnih bolnikih (od 4 do 16 let) je bila učinkovitost levetiracetama dokazana v dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji, ki je vključevala 198 bolnikov in trajala 14 tednov. V tej študiji so bolniki prejemali stalen odmerek 60 mg/kg/dan (odmerjanje dvakrat na dan).
Pri 44,6 % bolnikov, ki so se zdravili z levetiracetamom, in 19,6 % bolnikov, ki so prejemali placebo, je bilo 50 ali več odstotno zmanjšanje pogostnosti parcialnih napadov na teden. Z nadaljevanjem dolgotrajnega zdravljenja je bilo 11,4 % bolnikov brez napada vsaj 6 mesecev, 7,2 % pa jih je bilo brez napada vsaj 1 leto. V s placebo nadzorovanih kliničnih študijah je bilo izpostavljenih 35 dojenčkov, mlajših od 1 leta, s parcialnimi napadi, od katerih je bilo le 14 mlajših od 6 mesecev.
Samostojno zdravljenje parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje pri bolnikih, od
16. leta starosti, z na novo diagnosticirano epilepsijo
Učinkovitost levetiracetama za samostojno zdravljenje je bila dokazana, v dvojno slepi študiji z vzporednimi skupinami, ki dokazuje da levetiracetam po učinkovitosti ni nič slabši od karbamazepina z nadzorovanim sproščanjem (CR), pri 576 bolnikih, starih 16 let ali več, z na novo ali nedavno diagnosticirano epilepsijo. Bolniki so morali imeti neizzvane parcialne napade ali samo generalizirane tonično-klonične napade. Bolniki so randomizirano prejemali 400-1200 mg karbamazepina z nadzorovanim sproščanjem (CR) na dan ali 1000-3000 mg levetiracetama na dan, trajanje zdravljenja pa je bilo do 121 tednov odvisno od odziva.
73,0 % bolnikov, ki so se zdravili z levetiracetamom, in 72,8 % bolnikov, ki so se zdravili s karbamazepinom z nadzorovanim sproščanjem (CR) je bilo šest mesecev brez napadov; prilagojena absolutna razlika med zdravljenjema je bila 0,2 % (95 % CI: 7,8-8,2). Več kot polovica preiskovancev 12 mesecev ni imela napadov (56,6 % preiskovancev, ki so prejemali levetiracetam, in 58,5 %
preiskovancev, ki so prejemali karbamazepin z nadzorovanim sproščanjem).
V študiji, ki je odražala klinično prakso, je bilo mogoče pri omejenem številu bolnikov, ki so se odzvali na dopolnilno zdravljenje z levetiracetamom (36 od 69 odraslih bolnikov), prekiniti sočasno protiepileptično zdravljenje.
Dopolnilno zdravljenje miokloničnih napadov pri odraslih in mladostnikih, od 12. leta starosti, z juvenilno mioklonično epilepsijo
Učinkovitost levetiracetama je bila dokazana v dvojno slepi, s placebom nadzorovani 16-tedenski študiji pri bolnikih, od 12 leta starosti, z idiopatsko generalizirano epilepsijo z miokloničnimi napadi pri različnih sindromih. Večina bolnikov je imela juvenilno mioklonično epilepsijo.
V tej študiji je bil odmerek levetiracetama 3000 mg na dan, razdeljen na dva odmerka.
58,3 % bolnikov, ki so se zdravili z levetiracetamom, in 23,3 % bolnikov, ki so prejemali placebo, je imelo vsaj 50-odstotno zmanjšanje števila dni z miokloničnimi napadi na teden. Z nadaljevanjem dolgotrajnega zdravljenja je bilo 28,6 % bolnikov brez miokloničnih napadov vsaj 6 mesecev, 21,0 % pa jih je bilo brez miokloničnih napadov vsaj 1 leto.
Dopolnilno zdravljenje primarno generaliziranih tonično-kloničnih napadov pri odraslih in
mladostnikih, od 12. leta starosti, z idiopatsko generalizirano epilepsijo
Učinkovitost levetiracetama je bila dokazana v 24-tedenski dvojno slepi, s placebom nadzorovani študiji, ki je vključevala odrasle, mladostnike in omejeno število otrok z idiopatsko generalizirano epilepsijo s primarno generaliziranimi tonično-kloničnimi (PGTC) napadi pri različnih sindromih (juvenilna mioklonična epilepsija, juvenilna epilepsija z absencami, otroška epilepsija z absencami ali epilepsija z grand mal napadi pri prebujanju). V tej študiji je bil odmerek levetiracetama za odrasle in mladostnike 3000 mg na dan, za otroke pa 60 mg/kg/dan, razdeljen na dva odmerka.
Pri 72,2 % bolnikov, ki so se zdravili z levetiracetamom, in 45, 2 % bolnikov, ki so prejemali placebo, je bilo 50 ali več odstotno zmanjšanje pogostnosti PGTC napadov na teden. Z nadaljevanjem dolgotrajnega zdravljenja je bilo 47,4 % bolnikov brez tonično-kloničnih napadov vsaj 6 mesecev, 31,5 % pa jih je bilo brez tonično-kloničnih napadov vsaj 1 leto.
Farmakokinetični profil je podrobno opisan pri peroralni uporabi. Enkratni odmerek 1500 mg levetiracetama, razredčen v 100 ml kompatibilnega topila in 15 minut intravensko infundiran, je bioekvivalenten 1500 mg peroralnega levetiracetama, to so 3 tablete po 500 mg.
Ovrednotena je bila intravenska uporaba odmerkov do 4000 mg, razredčenih v 100 ml 0,9 % natrijevega klorida, infundiranih 15 minut in odmerkov do 2500 mg, razredčenih v 100 ml 0,9 % natrijevega klorida, infundiranih 5 minut. Farmakokinetični in varnostni profil nista pokazala nobenih vplivov na varnost.
Levetiracetam je zelo lahko topna in permeabilna snov. Ima linearni farmakokinetični profil, z majhno intra- in interindividualno variabilnostjo. Očistek se po ponavljajočem dajanju ne spremeni. Potrjen je bil tudi časovno neodvisen farmakokinetični profil levetiracetama pri intravenski infuziji 1500 mg dvakrat dnevno 4 dni.
Med spoloma, rasami ali cirkadiano ni znakov pomembne variabilnosti. Farmakokinetični profil pri bolnikih z epilepsijo je primerljiv s farmakokinetičnim profilom pri zdravih prostovoljcih.
Odrasli in mladostniki
Porazdelitev
Največja plazemska koncentracija (Cmax) 51 ± 19 μg/ml (aritmetična sredina ± standardna deviacija) je
bila pri 17 preiskovancih po enkratnem intravenskem odmerku 1500 mg, infundiranem 15 minut.
Pri ljudeh ni podatkov o porazdelitvi levetiracetama v tkivih.
Tako levetiracetam kot njegov primarni presnovek se ne vežeta pomembno na beljakovine v plazmi (< 10 %).Volumen porazdelitve levetiracetama je približno 0,5 do 0,7 l/kg, kar je blizu vrednosti celotnega volumna vode v telesu.
Biotransformacija
Levetiracetam se pri ljudeh ne presnavlja obsežno. Glavna presnovna pot (24 % odmerka) je encimska hidroliza acetamidne skupine. Izooblike jetrnega citokroma P450 ne sodelujejo pri nastajanju primarnega presnovka ucb L057. Hidrolizo acetamidne skupine so izmerili v številnih tkivih vključno s krvnimi celicami. Presnovek ucb L057 ni farmakološkoaktiven.
Odkrili so še dva manj pomembna presnovka. Eden nastane s hidroksilacijo pirolidonskega obroča (1,6 % odmerka), drugi z odprtjem pirolidonskega obroča (0,9 % odmerka). Druge, neidentificirane sestavine predstavljajo le 0,6 % odmerka.
Pri levetiracetamu in njegovem primarnem presnovku in vivo niso dokazali enantiomerne interkonverzije.
In vitro so pokazali, da levetiracetam in njegov primarni presnovek ne zavirata aktivnosti glavnih izooblik človeškega jetrnega citokroma P450 (CYP3A4, 2A6, 2C9, 2C19, 2D6, 2E1 in 1A2), glukuronil-transferaze (UGT1A1 in UGT1A6) in epoksid-hidroksilaze. Levetiracetam in vitro prav tako ne vpliva na glukuronidacijo valprojske kisline.
V kulturi človeških hepatocitov je imel levetiracetam majhen učinek ali pa ni imel učinka na CYP1A2, SULT1E1 ali UGT1A1. Levetiracetam je povzročil blago indukcijo CYP2B6 in CYP3A4. In vitro podatki in in vivo podatki medsebojnega delovanja peroralnih kontraceptivov, digoksina in varfarina kažejo, da ni pričakovati pomembne in vivo encimske indukcije, zato je malo možnosti za interakcije med levetiracetamom in drugimi snovmi oz. obratno.
Izločanje
Plazemski razpolovni čas pri odraslih je 7 ± 1 ura in se ne spreminja z odmerkom, potjo uporabe ali
ponavljajočo se uporabo. Povprečni skupni telesni očistek je 0,96 ml/min/kg.
Glavna pot izločanja je z urinom, s katerim se izloči povprečno 95 % odmerka (približno 93 % odmerka se izloči v 48 urah). Z blatom se izloči le 0,3 % odmerka.
Kumulativno se v prvih 48 urah z urinom izloči 66 % odmerka levetiracetama ter 24 % odmerka
njegovega primarnega presnovka.
Ledvični očistek levetiracetama 0,6 ml/min/kg in njegovega primarnega presnovka ucb L057
4,2 ml/min/kg kažeta na to, da se levetiracetam izloča z glomerulno filtracijo, ki ji sledi tubularna reabsorpcija, primarni presnovek pa se poleg glomerulne filtracije izloča tudi z aktivno tubularno sekrecijo. Izločanje levetiracetama korelira z očistkom kreatinina.
Starejši
Zaradi zmanjšanega delovanja ledvic se pri starejših razpolovni čas podaljša za približno 40 % (10 do
11 ur) (glejte poglavje 4.2).
Ledvična okvara
Navidezni telesni očistek levetiracetama in njegovega primarnega presnovka korelira z očistkom kreatinina. Zato je priporočljivo dnevni vzdrževalni odmerek levetiracetama pri bolnikih z zmerno in hudo ledvično okvaro prilagoditi očistku kreatinina (glejte poglavje 4.2).
Pri anuričnih odraslih osebah s končno ledvično odpovedjo je bil razpolovni čas v obdobju med eno in drugo dializo približno 25 ur, med samo dializo pa približno 3,1 ure.
Frakcijska odstranitev levetiracetama med tipično 4-urno dializo je bila 51 %.
Jetrna okvara
Pri preiskovancih z blago in zmerno jetrno okvaro se očistek levetiracetama ni pomembno spremenil, pri večini preiskovancev s hudo jetrno okvaro pa se je zaradi sočasne okvare ledvic zmanjšal za več kot 50 % (glejte poglavje 4.2).
Pediatrična populacija
Otroci (od 4 do 12 let)
Pri otrocih niso raziskovali farmakokinetike po intravenskem dajanju. Vendar je na osnovi farmakokinetičnih značilnosti levetiracetama, farmakokinetike pri odraslih po intravenskem dajanju in farmakokinetike pri otrocih po peroralnem dajanju, pričakovati pri otrocih, od 4 do 12 let, podobno razpoložljivost (AUC) levetiracetama po intravenskem in peroralnem dajanju.
Po uporabi posamičnega peroralnega odmerka (20 mg/kg) pri otrocih z epilepsijo (od 6 do 12 let) je bil razpolovni čas levetiracetama 6,0 ur. Navidezni telesni očistek je bil približno 30 % večji kot pri odraslih z epilepsijo.
Po uporabi večkratnih peroralnih odmerkov (od 20 do 60 mg/kg/dan) pri otrocih z epilepsijo (od 4 do 12 let) se je levetiracetam hitro absorbiral. Največja plazemska koncentracija je bila dosežena med 0,5 in 1 uro po odmerku. Pri najvišji plazemski koncentraciji in površini pod krivuljo so opazili linearno in odmerku sorazmerno povečanje. Razpolovni čas izločanja je bil približno 5 ur. Navidezni telesni očistek je bil 1,1 ml/min/kg.
Farmacevtski podatki - Matever 100 mg/ml
natrijev acetat trihidrat koncentrirana ocetna kislina natrijev klorid
voda za injekcije
Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6.
2 leti
Z mikrobiološkega vidika je zdravilo treba uporabiti takoj po redčenju. V primeru, da se ga ne uporabi takoj, je za čas in pogoje shranjevanja odgovoren uporabnik. Praviloma se zdravila ne sme shranjevati več kot 24 ur pri temperaturi 2 °C do 8 °C, razen v primeru redčenja v kontroliranih in validiranih aseptičnih pogojih.
Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila.
Za pogoje shranjevanja zdravila po redčenju glejte poglavje 6.3.
Koncentrat zdravila Matever je na voljo v 5 ml steklenih vialah (tipa I) z bromobutilnimi zamaški, zapečatenimi z aluminijasto zaporko (flip off).
Viale so v škatlah po 10.
Glejte Tabelo 1 za priporočeno pripravo in uporabo koncentrata zdravila Matever, da se doseže
| Odmerek | Odvzeti volumen | Volumen topila | Čas infuzije | Pogostost uporabe | Celokupni dnevniodmerek |
| 250 mg | 2,5 ml (pol 5 ml viale) | 100 ml | 15 minut | dvakrat na dan | 500 mg/dan |
| 500 mg | 5 ml (ena 5 ml viala) | 100 ml | 15 minut | dvakrat na dan | 1000 mg/dan |
celokupni dnevni odmerek 500 mg, 1000 mg, 2000 mg ali 3000 mg razdeljen na dva odmerka. Tabela 1: Priprava in uporaba koncentrata zdravila Matever
| 1000 mg | 10 ml (dve 5 ml viali) | 100 ml | 15 minut | dvakrat na dan | 2000 mg/dan |
| 1500 mg | 15 ml (tri 5 ml viale) | 100 ml | 15 minut | dvakrat na dan | 3000 mg/dan |
Zdravilo je samo za enkratno uporabo, neporabljeno raztopino je treba zavreči.
Koncentrat zdravila Matever je fizikalno kompatibilen in kemijsko stabilen vsaj 24 ur pri mešanju z naslednjimi raztopinami ter shranjen v PVC vrečkah pri kontrolirani sobni temperaturi 15 °C do 25 °C.
Raztopine:
-
natrijev klorid 9 mg/ml (0,9 %) raztopina za injiciranje
-
Ringerjeva raztopina z laktatom za injiciranje
-
dekstroza 50 mg/ml (5 %) raztopina za injiciranje
Zdravila ne smemo uporabljati, če vsebuje proste delce ali ima spremenjeno barvo.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material moramo odstraniti v skladu z lokalnimi zahtevami.