Neuraceq 300 MBq/ml raztopina za injiciranje
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Interakcije s/z
Omejitve
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Imetnik dovoljenja
Datum veljavnosti
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Neuraceq 300 MBq/ml
Zdravilo je samo za diagnostične namene.
Zdravilo Neuraceq je radiofarmak, indiciran za slikanje gostote β-amiloidnih nevritičnih leh s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) v možganih odraslih bolnikov s kognitivno motnjo, pri katerih se ugotavljajo Alzheimerjeva bolezen (AB) in drugi vzroki kognitivne motnje. Zdravilo Neuraceq je treba uporabiti skupaj s kliničnim vrednotenjem.
Negativen rezultat preiskave kaže na redke ali odsotne lehe, kar se ne ujema z diagnozo AB. Za omejitve pri interpretaciji pozitivnega rezultata preiskave glejte poglavji 4.4 in 5.1.
PET-preiskavo s [18F]florbetabenom mora naročiti zdravnik, usposobljen za klinično obravnavo nevrodegenerativnih bolezni.
Slike z zdravilom Neuraceq smejo interpretirati le odčitovalci, usposobljeni za interpretacijo PET-posnetkov s [18F]florbetabenom. V primeru dvomov glede lokacije sive možganovine ter meje med sivo in belo možganovino na PET-posnetku se v kratkem časovnem razmaku priporoča tudi sočasno slikanje z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MR), da se pridobi združena slika PET-CT oziroma PET-MR (glejte poglavje 4.4).
Odmerjanje
Priporočena aktivnost za odraslega je 300 MBq [18F]florbetabena. Največji odmerek ne sme presegati 360 MBq niti ne sme pasti pod 240 MBq ob času dajanja. Prostornina zdravila Neuraceq, ki se injicira, lahko znaša od 0,5 do 10 mL, da se zagotovi ciljna aktivnost 300 MBq ob času intravenskega dajanja.
Posebne populacije
Starejši
Prilagoditev odmerka na osnovi starosti ni potrebna.
Ledvična in jetrna okvara
Količino uporabljene aktivnosti je treba skrbno pretehtati, saj je lahko pri teh bolnikih izpostavljenost sevanju večja (glejte poglavje 4.4).
Študije z obširnim razponom odmerkov in prilagoditvene študije z zdravilom pri normalnih in posebnih skupinah bolnikov niso bile opravljene. Farmakokinetika [18F]florbetabena pri bolnikih z ledvično ali jetrno okvaro ni bila določena.
Pediatrična populacija
Zdravilo Neuraceq ni primerno za uporabo pri pediatrični populaciji.
Način uporabe
Zdravilo Neuraceq je predvideno za intravensko uporabo in za večodmerno uporabo.
Aktivnost [18F]florbetabena je treba izmeriti z merilnikom aktivnosti (kalibratorjem odmerka) tik pred injiciranjem.
Neuraceq se ne sme razredčiti.
Odmerek se daje s počasno bolusno intravensko injekcijo (6 s/mL), ki ji sledi spiranje s približno 10 mL 0,9-odstotne raztopine natrijevega klorida (9 mg/mL) za injiciranje, s čimer se zagotovi injiciranje celotnega odmerka. Če prostornina injiciranja znaša od 0,5 do 1 mL, naj se uporabijo le injekcijske brizge ustrezne velikosti (1 mL), injekcijsko brizgo pa je treba sprati z raztopino natrijevega klorida (glejte poglavje 12).
Injiciranje [18F]florbetabena mora biti intravensko, da ne pride do obsevanja, ki je posledica lokalne ekstravazacije, ali do artefaktov pri slikanju.
Pridobivanje slike
20-minutno slikanje s PET začnite približno 90 minut po intravenskem injiciranju [18F]florbetabena.
Bolniki morajo ležati na hrbtu, glava pa mora biti v položaju, v katerem so možgani, vključno z malimi možgani, v vidnem polju aparata za PET. Za zmanjševanje premikanja glave lahko uporabite trak ali drug fleksibilen pripomoček za omejevanje premikanja glave. Rekonstrukcija mora vključevati popravek zaradi atenuacije z nastalo velikostjo transaksialnih slikovnih pik med
2,0 in 3,0 mm.
Preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1.
Utemeljitev koristi in tveganj za posameznika
Pri vsakem bolniku mora verjetna korist upravičiti izpostavljenost sevanju. Uporabljena aktivnost mora biti v vsakem primeru najnižja možna, ki še omogoča želene diagnostične informacije.
Ledvična in jetrna okvara
Pri teh bolnikih je treba skrbno pretehtati razmerje med koristmi in tveganji, saj je mogoča večja izpostavljenost sevanju. [18F]florbetaben se izloča predvsem prek hepatobiliarnega sistema, zato pri bolnikih z jetrno okvaro obstaja možnost večje izpostavljenosti sevanju (glejte poglavje 4.2).
Pediatrična populacija
Za informacije o uporabi pri pediatrični populaciji glejte poglavje 4.2 ali 5.1.
Interpretacija slik z zdravilom Neuraceq
Slike z zdravilom Neuraceq smejo interpretirati le odčitovalci, usposobljeni za interpretacijo PET-posnetkov s [18F]florbetabenom. Negativen rezultat preiskave kaže na nizko ali ničelno gostoto kortikalnih β-amiloidnih leh. Pozitiven rezultat preiskave kaže na zmerno do visoko gostoto. Pri ocenjevanju gostote β-amiloidnih nevritičnih leh v možganih so opazili napake pri interpretaciji slik, vključno z lažnimi negativnimi in lažnimi pozitivnimi rezultati.
PET-posnetki se odčitavajo v transaksialni smeri s sivinsko lestvico. Odčitovalec mora primerjati intenzivnost signala kortikalne sive možganovine z maksimalno intenzivnostjo signala bele možganovine. Slike se pregledujejo sistematično (Slika 1), začenši na ravni malih možganov, nato skozi lateralni temporalni in frontalni reženj do območja posteriorne cingularne skorje in precuneusa, ter končno do parietalnega režnja.
Interpretacija slik temelji na vizualnem pregledu, tako da se primerjata aktivnost v kortikalni sivi možganovini in aktivnost v sosednji kortikalni beli možganovini. Vsako od teh regij v možganih, lateralna temporalna, frontalna, posteriorna cingularna, precuneus in parietalni režnji, je treba sistematično vizualno ovrednotiti in oceniti v skladu z oceno regionalnega kortikalnega privzema označevalca (RCTU) (Tabela 1).
Tabela 1: Definicije regionalnega kortikalnega privzema označevalca (regional cortical tracer
uptake – RCTU)
| Ocena regionalnega kortikalnega privzema označevalca | Pogoj za ovrednotenje |
| 1 (brez privzema označevalca) | Privzem označevalca (to je intenzivnost signala) vsivi možganovini v regiji je manjši kot v beli možganovini. |
| 2 (zmeren privzem označevalca) | Manjši predel(-i) privzema označevalca, ki je enak kot ali večji od tistega, ki je prisoten v beli možganovini; razširja se čez rob bele možganovine do zunanje kortikalne meje in zajema večinorežnjev znotraj zadevne regije. |
| 3 (izrazit privzem označevalca) | Velik povezan predel privzema označevalca, ki je enak kot ali večji od tistega, ki je prisoten v beli možganovini; razširja se čez rob bele možganovine do zunanje kortikalne meje in zajema celotno regijo, vključno z večino režnjev znotraj zadevneregije. |
Opomba: Za oceno privzema označevalca v skorji mora biti ugotovitev potrjena v večini režnjev znotraj zadevne regije.
Slika 1: Slikanje s PET z zdravilom Neuraceq, ki prikazuje primere negativnih rezultatov PET-preiskave s [18F]florbetabenom (zgornja vrsta) in pozitivnih rezultatov preiskave (spodnja vrsta).
Skupna odločitev pri vizualnem vrednotenju PET-posnetkov se nanaša na preiskovanca in temelji na binarnem rezultatu kot "pozitivno" ali "negativno". Preiskovanec je klasificiran kot "pozitiven" ali "negativen" na osnovi ocene odlaganja amiloidnih leh v možganih (brain amyloid plaque load – BAPL) (Tabela 2), ki je izpeljana iz ocen RCTU v štirih regijah v možganih (Tabela 1).
Tabela 2: Definicije odlaganja amiloidnih leh v možganih (BAPL)
| Ovrednotenje | Ocena BAPL | Pravilo za ovrednotenje | |
| Negativni rezultatipreiskave | 1 | Rezultat preiskave brezß-amiloidnega odlaganja | RCTU-ocena 1 v vseh štirih regijah v možganih (lateralni temporalni reženj, frontalni reženj, posteriorna cingularna skorja/precuneus, parietalni reženj) |
| Pozitivni rezultati preiskave | 2 | Rezultat preiskave z zmernim ß-amiloidnim odlaganjem | RCTU-ocena 2 v kateri koli od štirih regij ali v vseh štirih regijah v možganih ter brez ocene 3 v teh štirih regijah |
| 3 | Rezultat preiskave z izrazitim ß-amiloidnim odlaganjem | RCTU-ocena 3 v vsaj eni od štirih regij v možganih | |
Uporaba kvantitativnih informacij kot dodatek k vizualnem vrednotenju
Kvantitativne informacije, ki jih ustvari programska oprema za kvantizacijo slik z oznako CE za slikanje gostote β-amiloidnih nevritičnih leh s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET), lahko uporabite kot dodatek k vizualnem pregledu (glejte poglavje 5.1). Proizvajalec mora usposobiti uporabnike programske opreme z oznako CE in izvesti kvantifikacijo v skladu s proizvajalčevimi navodili, vključno s preverjanjem kakovosti kvantitativnega postopka. Odčitovalci morajo vizualno interpretirati slike in nato primerjati rezultat kvantizacije s tipičnimi razponi za negativne in pozitivne
slike. Če kvantitativne vrednosti niso skladne z vizualnim vrednotenjem, mora odčitovalec pregledati naslednje vidike:
-
Kadar je primerno, je treba preučiti postavitev opazovanega območja (ROI) na lokacije sive možganovine, ne da bi vključili pomembna področja bele možganovine ali likvorja (CSF). Upoštevati je treba morebitni vpliv atrofije in ventrikularne širitve na kvantizacijo.
-
Če je primerno, je treba pregledati postavitev opazovanega območje (-ij) referenčne regije, da potrdite prileganje območja. Upoštevati je treba morebitni vpliv morebitnih strukturnih nepravilnosti na kvantizacijo.
-
Pregledati je treba podlago za vizualno pozitivno ali negativno določitev:
-
V primeru pozitivnega začetnega vizualnega odčitanja amiloidnega odlaganja in negativne kvantizacije bi moral odčitovalec razmisliti, ali pozitivna vizualna interpretacija lahko temelji na zadržanju označevalca v regijah, ki jih programska oprema za kvantizacijo ne vrednoti. Žariščni privzem prav tako lahko poda negativno kvantitativno vrednost, ko programska oprema vrednoti veliko regijo. Oslabitev signala in negativne kvantitativne rezultate lahko povzroči tudi huda atrofija.
-
V primeru negativnega začetnega vizualnega odčitanja amiloidnega odlaganja in pozitivne amiloidne kvantizacije, je treba preveriti natančno lokacijo opazovanih območij (ROI) v referenčnih regijah in korteksu, da se ugotovi, ali je vzorčena bela možganovina, kar lahko poveča vrednosti kvantizacije.
-
-
Končna interpretacija slike PET mora temeljiti na vizualnem odčitavanju, po izvedenem pregledu, ki je povzet v korakih od 1 do 3.
Omejitve uporabe
Pozitiven rezultat preiskave sam po sebi ne postavlja diagnoze AB ali druge kognitivne okvare, saj je lahko odlaganje nevritičnih leh v sivi možganovini prisotno pri asimptomatskih starejših osebah in pri nekaterih nevrodegenerativnih demencah (AB, demenca z Lewyjevimi telesci, demenca pri Parkinsonovi bolezni).
Za omejitve uporabe pri bolnikih z zmerno kognitivno okvaro glejte poglavje 5.1.
Učinkovitost [18F]florbetabena pri napovedovanju razvoja AB ali spremljanju odziva na zdravljenje ni
bila ugotovljena (glejte poglavje 5.1).
Nekatere posnetke je zaradi šuma na sliki, atrofije s stanjšanim kortikalnim trakom ali zamegljenosti slike težko interpretirati, zato lahko pri interpretaciji pride do napak. V primerih negotovosti glede lokacije sive možganovine ter roba med sivo in belo možganovino na PET-posnetku in ko je na voljo nedavna sočasna CT- ali MR-slika, naj razlagalec pregleda združeni PET-CT- oziroma PET-MR-sliki, da razjasni razmerje med radioaktivnostjo pri PET in anatomijo sive možganovine.
V nekaterih primerih so opazili povečan privzem v zunajmožganskih strukturah, na primer v obrazu, lasišču in kosteh. Včasih je mogoče opaziti rezidualno aktivnost v srednjem sagitalnem sinusu (glejte poglavje 5.2).
Po postopku
V prvih 24 urah po injiciranju je treba omejiti bližnje stike z dojenčki in nosečnicami.
Posebna opozorila
To zdravilo vsebuje do 33 mg natrija na odmerek, kar je enako 1,6% največjega dnevnega vnosa natrija za odrasle osebe, ki ga priporoča SZO in znaša 2 g.
Pri odmerku 360 MBq tega zdravila, ki ga prejme odrasla oseba s telesno maso 70 kg, bo izpostavljenost etanolu do 17 mg/kg, kar lahko povzroči dvig koncentracije alkohola v krvi na približno 2,9 mg/100 ml.
Za primerjavo: pri odraslem, ki popije en kozarec vina ali 500 ml piva, bo koncentracija alkohola v krvi približno 50 mg/100 ml.
Sočasna uporaba z zdravili, ki vsebujejo npr. propilenglikol ali etanol, lahko privede do kopičenja etanola in povzroči neželene učinke, zlasti pri majhnih otrocih, pri katerih je sposobnost presnove majhna oz. še nerazvita.
Za previdnostne ukrepe v zvezi z nevarnostjo za okolje glejte poglavje 6.6.
Študij medsebojnega delovanja in vivo niso izvedli.
Pri študijah vezave radioligandov ob uporabi širokega spektra animalnih in humanih receptorjev, ionskih kanalčkov ter transporterjev niso ugotovili nobene značilne vezave. Pri študijah vezave in vitro z
uporabo protiteles, usmerjenih proti amiloidu, ni bilo ugotovljenih nobenih interakcij, ki bi bile skladne z različnimi vezavnimi mesti.
Študije in vitro ob uporabi človeških jetrnih mikrosomov niso pokazale možnosti za zaviranje encimskega sistema s citokromom P450.
Ženske v rodni dobi
Pri načrtovanju dajanja radiofarmakov ženski v rodni dobi je pomembno ugotoviti, ali je ženska noseča. Pri vsaki ženski, ki ni dobila menstruacije, je treba domnevati, da je noseča, dokler se ne dokaže nasprotno. Če obstaja negotovost glede morebitne nosečnosti (če ženska ni dobila menstruacije, če je menstruacija zelo neredna itd.), je treba bolnici ponuditi alternativno tehniko (če je na voljo), ki ne vključuje uporabe ionizirajočega sevanja.
Nosečnost
Postopki z radionuklidi, opravljeni na nosečnicah, pomenijo odmerek sevanja tudi za plod. Med nosečnostjo se zato izvajajo samo nujne preiskave, pri katerih verjetne koristi bistveno presegajo tveganje za mater in plod.
Na nosečnicah študije niso bile opravljene. Študij na živalih, s katerimi bi preučili učinke
[18F]florbetabena na razmnoževanje, niso izvedli (glejte poglavje 5.3).
Dojenje
Ni znano, ali se [18F]florbetaben med dojenjem izloča v materino mleko. Pred dajanjem radiofarmaka doječi materi je treba razmisliti o možnosti preložitve dajanja radionuklida, dokler mati ne neha dojiti, in o izbiri najustreznejšega radiofarmaka ob upoštevanju zadevnega izločanja v materino mleko. Če je uporaba nujna, je treba dojenje prekiniti za 24 ur, izločeno mleko pa zavreči.
V prvih 24 urah po injiciranju je treba omejiti bližnje stike z dojenčki.
Plodnost
Študije plodnosti niso bile opravljene.
Povzetek varnostnega profila
Celotni varnostni profil zdravila Neuraceq temelji na podatkih, ki se nanašajo na 1.295 aplikacij zdravila Neuraceq 1.077 preiskovancem in na 12 preiskovancev, ki so prejeli pomožno snov.
Ponavljajoči se odmerki v letnih intervalih so pokazali, da ni bilo razlik med varnostnimi profili po prvem, drugem ali tretjem odmerku.
Seznam neželenih učinkov v preglednici
Neželeni učinki so razvrščeni po skupinah glede na pogostnost ob upoštevanju sledečih dogovorov: zelo pogosti (≥1/10), pogosti (≥1/100 do <1/10), občasni (≥1/1.000 do <1/100),
redki (≥1/10.000 do <1/1.000), zelo redki (<1/10.000), neznana (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov). V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.
Tabela 3: Seznam neželenih učinkov
| Organski sistem | Pogosti | Občasni |
| Bolezni živčevja | Nevralgija Glavobol Pekoč občutek Tremor | |
| Žilne bolezni | Hipotenzija Rdečica Hematom | |
| Bolezni prebavil | DriskaNavzea | |
| Bolezni jeter, žolčnika in žolčevodov | Nenormalna jetrna funkcija | |
| Bolezni kože in podkožja | Toksični kožni izpuščaj IzpuščajHiperhidroza | |
| Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva | Bolečine v okončinah Neprijeten občutek v okončinah | |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije | Bolečina na mestuinjiciranjaEritem na mestu injiciranja/aplikacije | Pireksija Utrujenost Občutek vročineBolečina na mestu vboda v žilo Bolečina na mestu katetra Hematom na mestu injiciranja Draženje na mestu injiciranja Reakcija na mestu vboda Neprijeten občutek na mestu injiciranjaObčutek toplote na mestuinjiciranja |
| Preiskave | Zvišanje kreatinina v krvi |
Izpostavljanje ionizirajočemu sevanju je povezano s pojavom raka in z možnostjo razvoja dednih okvar. Ker je pri aplikaciji maksimalne priporočene aktivnosti 300 MBq [18F]florbetabena učinkoviti odmerek približno 5,8 mSv, je možnost za pojav teh neželenih učinkov majhna.
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih
Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.
Zaradi majhne količine [18F]florbetabena v posameznem odmerku ni pričakovati, da bi imelo preveliko odmerjanje farmakološke učinke. V primeru uporabe prevelikega odmerka sevanja je treba odmerek, ki ga bolnik absorbira, čim bolj zmanjšati, tako da bolnik poveča izločanje radionuklida iz telesa s pogostim uriniranjem in odvajanjem blata. Koristno je, da ocenite učinkoviti odmerek, ki je bil uporabljen.
Farmakološke lastnosti - Neuraceq 300 MBq/ml
Farmakoterapevtska skupina: radiodiagnostiki za ugotavljanje bolezni osrednjega živčevja, oznaka ATC: V09AX06.
Mehanizem delovanja
[18F]florbetaben se veže na β-amiloidne nevritične lehe v možganih. In vitro [18F]florbetaben izkazuje afiniteto do nanomolarne vezave na sintetična β-amiloidna vlakna in homogenat možganov z AB.
Poleg tega je bila vezava [18F]florbetabena na β-amiloidne lehe v predelih možganov z AB post mortem prikazana z avtoradiografijo ob podpori imunohistokemije ali barvanja po Bielschowskem.
In vivo pri bolnikih ob koncu življenja so ocenjevali kvantitativne povezave med privzemom [18F]florbetabena v kortikalni sivi možganovini in β-amiloidnimi oblogami pri obdukcijskih vzorcih. Vezava [18F]florbetabena na druge amiloidne strukture ali druge možganske strukture ali receptorje in vivo še ni znana.
Farmakodinamični učinki
Ker je [18F]florbetaben v zdravilu Neuraceq prisoten v nizki kemijski koncentraciji, nima zaznavne farmakodinamične aktivnosti.
Pri zaključenih kliničnih preskušanjih so privzem [18F]florbetabena na 7 vnaprej opredeljenih kortikalnih možganskih območjih (frontalna, parietalna, lateralna in medialna temporalna, okcipitalna, kavdatna, zadnja cingularna skorja/precuneus, sprednja cingularna vijuga) in cerebelarni skorji merili količinsko s standardiziranimi vrednostmi privzema (standardized uptake values – SUV). Kortikalna razmerja SUV (SUVR, glede na cerebelarno skorjo) so višja pri bolnikih z AB kot pri zdravih prostovoljcih.
Klinična učinkovitost
Ključna študija, ki je vključevala 31 bolnikov ob koncu življenja, je bila namenjena ocenjevanju diagnostične učinkovitosti [18F]florbetabena za zaznavanje gostote kortikalnih nevritičnih leh (ničelna ali nizka v primerjavi z zmerno ali visoko), določene po merilu CERAD. Rezultate PET-preiskave so primerjali z maksimalno gostoto nevritičnih leh, izmerjeno na predelih srednje frontalne vijuge, superiorne in srednje temporalne vijuge, inferiornega parietalnega režnja, hipokampusa in drugih možganskih predelih med obdukcijo bolnika. Kognitivnega stanja preiskovancev ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti. Pri vseh 31 preiskovancih so trije specialisti opravili slepo odčitavanje PET-slik, pri čemer je bila občutljivost večine odčitavanj 100 % (95-odstotni IZ: 80,5–100 %), specifičnost pa 85,7 % (95-odstotni IZ: 67,4–100 %). V post hoc analizi sta bili občutljivost in specifičnost večine odčitavanj PET-slik pri preiskovancih v primerjavi s histopatologijo v večji populaciji (74 bolnikov) 97,9 % (95-odstotni IZ: 93,8–100 %) in 88,9 % (95-odstotni IZ: 77–100 %).
Občutljivost in specifičnost [18F]florbetabena za ugotavljanje ß-amiloidnega odlaganja so nadalje preiskovali v dodatni študiji, pri kateri je druga skupina petih elektronsko usposobljenih odčitovalcev interpretirala slike 54 preiskovancev, ki so jim v ključni študiji sledili do obdukcije. Merilo za histopatologijo se ni ujemalo z merilom CERAD. Ti rezultati so imeli manjše vrednosti kot rezultati, dobljeni v ključni študiji: razpon občutljivosti med 77,5 % in 90 % ter razpon specifičnosti
62,5-85,7 %. Ujemanje med ocenjevanji je bilo ob uporabi Fleissovih vrednosti kappa v razponu med 0,68 in 0,87. Ob primerjavi rezultatov odčitavanja PET-preiskave in histopatološke ocene, pridobljene za vse subjekte (enako kot pri uporabi za prvotno ključno študijo in njeno post hoc analizo), je bila večina vrednosti za odčitano občutljivost oziroma specifičnost 100 % (95-odstotni IZ: 89,4–100 %) oziroma 71,4 % (95-odstotni IZ: 52,1–90,8 %).
Pri longitudinalni študiji je 45 preiskovancev, ki so imeli klinično diagnozo blage kognitivne okvare, opravilo izhodiščno PET-preiskavo s [18F]florbetabenom, nato pa so jih 24 mesecev spremljali ter vrednotili zvezo med slikanjem s [18F]florbetabenom in spremembami statusa diagnoze.
29 (64,4 %) bolnikov z blago kognitivno okvaro je imelo pozitiven rezultat PET-preiskave s
[18F]florbetabenom. 24 mesecev pozneje jih je 19 (42,2 %) prešlo v klinično AB. Od
29 preiskovancev z blago kognitivno okvaro, ki so imeli pozitiven rezultat PET-preiskave, jih je 24 mesecev pozneje 19 (65,5 %) prešlo v klinično AB, v primerjavi z 0 (0 %) od 16, ki so imeli
negativen rezultat preiskave. Občutljivost preiskave s [18F]florbetabenom za dokaz stopnje prehoda zmerne iz kognitivne okvare v AB pri 19 preiskovancih, pri katerih je prišlo do prehoda, je bila 100 %, specifičnost pri 26 preiskovancih, pri katerih ni prišlo do prehoda, je bila
61,5 % (95-odstotni IZ: 42,8–80,2 %), pozitivno razmerje verjetij pa je bilo 2,60 (1,60–4,23). Zasnova te študije ne omogoča ocene tveganja za napredovanje blage kognitivne okvare v klinično AB.
Adjuvantna uporaba kvantitativnih informacij za interpretacijo slik
Zanesljivost uporabe kvantitativnih informacij kot dodatka vizualnemu pregledu je bila analizirana v retrospektivni klinični študiji, v kateri so ocenjevali (i) diagnostično učinkovitost (tj. občutljivost in specifičnost) kvantitativnega vrednotenja florbetabena s PET-preiskavo v primerjavi z histopatološko oceno pri odkrivanju beta-amiloidnih nevričnih leh v možganih bolnikov ob koncu življenja (n = 81) in mladih kognitivno normalnih zdravih kontrol (n = 10) ter (ii) skladnost med večino vizualnih odčitavanj, pri čemer je pet neodvisnih odčitovalcev izvedlo slepo odčitavanje in kvantitativno vrednotenje PET-slik florbetabena (n = 386). Za oceno obremenitve zaradi beta-amiloidnega odlaganja s standardiziranimi vrednostmi privzema (Hermes Brass različica 5.1.1, Neurocloud različica 1.4) ali centiloidi (MIMneuro različica 7.1.2) so uporabili tri pakete programske opreme z oznako CE, ki so kot referenčno območje uporabljali celotne male možgane. Pri vseh pregledih je bila kakovost kontrolirana, da bi zagotovili pravilno nastavitev položaja območij zanimanja; primeri, ki niso opravili kontrole kakovosti, so bili izključeni iz analize (v povprečju 2,6 % primerov, analiziranih s programsko opremo z oznako CE).
Povprečna občutljivost in specifičnost v treh programskih paketih z oznako CE je bila 95,8 ± 1,8 % oziroma 98,1 ± 1,4 %. Pragi za amiloidno kvantizacijo so bili pridobljeni iz vzorcev s post-mortem potrditvijo statusa možganskega amiloida kot merila resnice (iz ključne kohorte klinične obdukcije) z uporabo analize krivulje sprejemnikove operativne značilosti (ROC). V drugem naboru podatkov so bili pridobljeni pragi uporabljeni za kategorizacijo testne kohorte in primerjavo binarnega kvantitativnega vrednotenja in vizualnega odčitavanja. V naboru podatkov s preverjeno kakovostjo je bila povprečna skladnost med vizualnimi odčitavanji in programskimi paketi z oznako CE enaka 91,2 ± 1,7 % in
96,2 ± 1,8 % v podskupini, kjer je bila skupina odčitovalcev pri vizualnem vrednotenju usklajena, tj. vsi odčitovalci so slike vrednotili na enak način.
Pediatrična populacija
Evropska agencija za zdravila je odstopila od zahteve za predložitev rezultatov študij s [18F]florbetabenom za vse podskupine pediatrične populacije, saj se bolezen oziroma zdravstveno stanje, kateremu je to zdravilo namenjeno, pojavlja samo pri odrasli populaciji, zdravilo pa ne izkazuje pomembnih terapevtskih prednosti v primerjavi z obstoječimi zdravljenji za pediatrične bolnike (glejte poglavje 4.2 za podatke o uporabi pri pediatrični populaciji).
Porazdelitev
10 minut po injiciranju z bolusno intravensko injekcijo doseže koncentracija radioaktivnih snovi vrednost 2–3 % injiciranega odmerka/l v arterijski plazmi.
[18F]florbetaben se v veliki meri veže na proteine v plazmi (>98,5 %).
Privzem v organe
Privzem radioaktivnih snovi v možganih poteka hitro, saj 10 minut po injiciranju doseže približno 6 % injiciranih radioaktivnih snovi.
Pri zdravih kontrolah se pokaže, da je zadrževanje [18F]florbetabena v skorji razmeroma majhno. Največji privzem je v ponsu in drugih regijah bele možganovine. Pri preiskovancih z AB kortikalne in striatne regije kažejo značilno večji privzem v primerjavi s kontrolami. Pri preiskovancih z AB in pri kontrolah je zadrževanje v ponsu in drugih predelih bele možganovine veliko.
V nekaterih primerih so opazili privzem tudi v zunajmožganskih strukturah, na primer na obrazu, lasišču in kosteh. Razlog tega privzema ni znan, morda pa je posledica kopičenja [18F]florbetabena, katerega od njegovih radioaktivnih presnovkov ali radioaktivnosti krvi. Včasih je mogoče opaziti rezidualno aktivnost v sagitalnem sinusu, verjetno zaradi prisotnosti označevalca v bazenu krvi.
Biofizikalne osnove zadrževanja [18F]florbetabena v beli možganovini živih ljudi ni mogoče dokončno pojasniti. Obstaja hipoteza, da k zadrževanju v beli možganovini morda prispeva nespecifična vezava radiofarmaka na mielinsko ovojnico, ki vsebuje lipide.
Izločanje
[18F]florbetaben se iz plazme bolnikov z AB izloča z biološko razpolovno dobo, ki v povprečju znaša približno 1 uro. Približno 4 ure po injiciranju ni več mogoče najti radioaktivnih snovi v krvi. Na podlagi preiskav in vitro se [18F]florbetaben presnavlja predvsem s CYP2J2 in CYP4F2.
V 12 urah po injiciranju se z urinom izloči do 30 % injiciranih radioaktivnih snovi. Po tem obdobju nadaljnja kvantifikacija aktivnosti v urinu ni več mogoča.
Razpolovna doba
Fizikalna razpolovna doba za fluor (18F) je 110 minut.
V 12 urah po injiciranju aktivni razpad doseže 98,93 %, v 24 urah po injiciranju pa 99,99 %. Ledvična/jetrna okvara
Farmakokinetika pri bolnikih z ledvično ali jetrno okvaro ni bila določena.
Farmacevtski podatki - Neuraceq 300 MBq/ml
askorbinska kislina brezvodni etanol makrogol 400
natrijev askorbat (za uravnavanje pH) voda za injekcije
Zaradi pomanjkanja študij kompatibilnosti zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili.
Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila.
Radiofarmaki se shranjujejo v skladu z nacionalnimi predpisi o radioaktivnih materialih.
15 mL brezbarvna steklena viala (steklo tipa I), zaprta s klorobutilnim zamaškom in aluminijasto zaporko.
Ena večodmerna viala vsebuje 1 do 10 mL raztopine, kar ustreza 300 do 3000 MBq ob datumu in času kalibracije (ToC).
Zarad razlik pri proizvodnem procesu obstaja možnost, da imajo nekatere viale prebodene gumijaste zamaške.
Velikost pakiranja: ena viala.
Splošna opozorila
Radiofarmake sme sprejemati, uporabljati in dajati samo pooblaščeno osebje v temu namenjenih kliničnih ustanovah. Za njihovo sprejemanje, shranjevanje, uporabo, prenos in odstranjevanje veljajo predpisi in/ali ustrezne licence pristojnega organa.
Radiofarmake je treba pripraviti na način, ki bo zadoščal zaščiti pred sevanjem in farmacevtskim zahtevam glede kakovosti. Treba je sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje aseptičnih pogojev.
Če je integriteta viale ogrožena, je ne smete uporabiti.
Postopke dajanja je treba izvajati tako, da se čim bolj zmanjša tveganje za kontaminacijo zdravila in obsevanje osebja. Ustrezna zaščita je obvezna.
Dajanje radiofarmakov pomeni tveganje za druge osebe (vključno z nosečimi zdravstvenimi delavkami) zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju ali kontaminacije zaradi razlitja urina, bruhanja, itd. Zato je treba v skladu z nacionalnimi predpisi sprejeti varnostne ukrepe za zaščito pred sevanjem.
Neuporabljeno zdravilo ali odpadni material zavrzite v skladu z lokalnimi predpisi.