Sufentanil Torrex 50 mikrogramov/ml raztopina za injiciranje ali koncentrat za raztopino za infundiranje

Za uporabo med anestezijo pri vseh kirurških posegih pri endotrahealno intubiranih, umetno predihavanih bolnikih:

kot analgetična komponenta med indukcijo in vzdrževanjem uravnotežene anestezije, kot anestetik za indukcijo in vzdrževanje anestezije.

Odmerjanje je treba določiti za vsakega bolnika posebej glede na starost, telesno maso in klinično stanje (klinična diagnoza, spremljajoča zdravila, anestezijski postopek, trajanje in vrsta operacije). Pri določanju dodatnih odmerkov je treba upoštevati učinek začetnega odmerka.

Da bi se izognili tveganju za bradikardijo, je priporočljivo tik pred indukcijo anestezije vbrizgati majhen odmerek antiholinergika. Navzejo in bruhanje je mogoče preprečiti z uporabo antiemetika.

• Odmerjanje pri odraslih in mladostnikih:

  • Kot analgetična komponenta uravnotežene anestezije, inducirane in vzdrževane z več anestetiki
    Začetni odmerek – kot počasen intravenski bolus ali infuzija v 2 – 10 minutah:
    0,5 – 2 µg sufentanila/kg telesne mase.
    Trajanje učinkov je odvisno od odmerka. Učinki odmerka 0,5 µg sufentanila/kg telesne mase trajajo približno 50 minut.
    Vzdrževalni odmerek – vbrizgan intravensko pri znakih izzvenevanja anestezije:
    10 – 50 µg sufentanila (približno 0,15 – 0,7 µg/kg telesne mase).
    Faza ukinjanja – med to fazo je treba odmerek zmanjševati zelo počasi.

  • Kot anestetik z a indukcijo/vz drž evanje anestezije
    Začetni odmerek – počasna intravenska injekcija ali kratka infuzija v 2 – 10 minutah:
    7 – 20 µg sufentanila/kg telesne mase.
    Vzdrževalni odmerek – vbrizgan intravensko pri znakih izzvenevanja anestezije:
    25 – 50 µg sufentanila (približno 0,36 – 0,7 µg/kg telesne mase).
    Vzdrževalni odmerki 25 – 50 µg sufentanila ponavadi zadoščajo za vzdrževanje stabilnega srčno-žilnega stanja med anestezijo.
    Opomba: Vzdrževalne odmerke je treba prilagoditi potrebam posameznega bolnika in predvidenemu času do konca operacije.

• Odmerjanje pri otrocih:

  Učinkovitost in varnost intravensko uporabljenih injekcij sufentanila pri otrocih do 2. leta starosti sta dokumentirani samo v omejenem številu primerov.

  • Za indukcijo in vzdrževanje anestezije med srčno-ž ilnimi ali splošnimi operacijami so ob uporabi s 100-odstotnim kisikom priporočeni naslednji odmerki:

    • pri novorojenčkih, dojenčkih in otrocih do 3. leta: 5 – 15 µg/kg telesne mase
    • pri otrocih od 3. do 12. leta: 5 – 20 µg/kg telesne mase
    Opomba
    Vzdrževalne odmerke je treba prilagoditi potrebam posameznega bolnika in predvidenemu času do konca operacije. Ker je očistek pri otrocih večji, utegnejo biti v tej skupini bolnikov potrebni večji odmerki ali uporaba v krajših presledkih.
    Sufentanil, ki so ga uporabili v bolusu kot edini anestetik, ni zagotovil zanesljive globine anestezije in je zahteval dodaten anestetik.

Posebna opozorila za odmerjanje:

Starejši in oslabeli bolniki praviloma potrebujejo manjše odmerke. Razpolovni čas izločanja sufentanila pri starejših ni podaljšan, vendar obstaja večje tveganje za srčno-žilne nepravilnosti.

Predlagani celotni odmerek je treba previdno titrirati pri bolnikih s katero od naslednjih bolezni: nekompenziranim hipotiroidizmom, boleznijo pljuč (zlasti če je vitalna kapaciteta zmanjšana), debelostjo ali alkoholizmom. Te bolnike je po operaciji tudi priporočljivo dalj časa nadzorovati.

V primeru insuficience jeter ali ledvic je treba upoštevati možnost zmanjšanega izločanja in odmerek ustrezno zmanjšati.

Bolniki, dolgotrajno zdravljeni z opioidi, in bolniki z anamnezo zlorabe opiatov lahko potrebujejo večje odmerke.

Trajanje uporabe je odvisno od predvidenega operacijskega časa.

Injekcije sufentanila je mogoče vbrizgati v enkratnem odmerku ali večkratnih odmerkih.

Izogniti se je treba vbrizgavanju hitrih bolusnih injekcij. Če sufentanil uporabljate v kombinaciji s sedativom, morate zdravili vbrizgati v ločenih brizgah.

Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov. Preobčutljivost za druge opioide.

Zdravila ne smemo uporabljati pri:

bolnikih z boleznimi, pri katerih se je treba izogniti depresiji dihalnega centra; bolnikih z akutno jetrno porfirijo;

bolnikih, ki se sočasno zdravijo z zaviralci MAO, ali so jih uporabljali v zadnjih 14 dneh (glejte poglavje 4.5, Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij).

Injekcije sufentanila smete uporabiti samo pri endotrahealno intubiranih, mehanično predihavanih bolnikih.

Sufentanil lahko povzroči od odmerka odvisno depresijo dihanja; odpraviti jo je mogoče s specifičnimi antagonisti (npr. z naloksonom). Depresija dihanja zaradi sufentanila lahko traja dalj časa kot delovanje antagonista, zato utegnejo biti potrebni dodatni odmerki antagonista.

Potrebni odmerek in odmerni interval sta odvisna od uporabljenega odmerka sufentanila in od časa, ko je bil vbrizgan zadnji odmerek sufentanila. Globoko anestezijo spremlja izrazita depresija dihanja, ki lahko v primeru intravenske uporabe sufentanila traja v pooperacijsko fazo ali se med njo ponovi. Zato je bolnike med pooperacijsko fazo nujno natančno nadzorovati. Zagotoviti je treba, da so na voljo

ustrezna oprema in zdravila (vključno z antagonisti), potrebna za reanimacijo bolnika, na takoj dosegljivem mestu in v uporabnem stanju. Hiperventiliranje bolnika med anestezijo lahko zmanjša občutljivost dihalnega centra za stimulacijo s CO² in s tem prizadene dihanje po operaciji.

Injekcije sufentanila je treba izredno previdno uporabljati pri bolnikih z lobanjsko-možganskimi poškodbami in zvišanim intrakranialnim tlakom. Izogniti se je treba vbrizgavanju hitrih bolusnih injekcij; pri teh bolnikih prehodni padci srednjega arterijskega tlaka začasno poslabšajo cerebralni perfuzijski tlak.

Injekcij sufentanila ni priporočljivo uporabljati intravensko med porodom ali med carskim rezom pred omfalotomijo, ker obstaja tveganje za depresijo dihanja pri novorojenčku.

Tako kot pri drugih opioidih je tudi pri sufentanilu mogoče pričakovati, da so novorojenčki posebej občutljivi za depresijo dihanja. Podatki o intravenski uporabi injekcij sufentanila pri dojenčkih so omejeni.

Zato je treba pred uporabo sufentanila pri novorojenčkih in dojenčkih natančno oceniti razmerje med koristjo in tveganjem.

Uporaba sufentanila lahko povzroči togost mišic, tudi mišic trupa. To je mogoče preprečiti z naslednjimi ukrepi:

poskrbeti je treba, da je intravensko vbrizgavanje sufentanila počasno (ta profilaktični ukrep ponavadi zadošča, če so uporabljeni odmerki majhni);

pred indukcijo anestezije je treba uporabiti nek benzodiazepin ali drugo učinkovino, ki zavira delovanje osrednjega živčevja;

uporabiti je treba mišične relaksante.

Če predhodno uporabljeni odmerek antiholinergika ni zadosten ali če so injekcije sufentanila

uporabljene sočasno z nevagolitičnim mišičnim relaksantom, obstaja tveganje za bradikardijo, v skrajnih primerih z asistolijo. Bradikardija se odzove na atropin. Tahikardni učinki zaradi uporabe pankuroniuma lahko presežejo izzvano bradikardijo.

Uporaba sufentanila lahko povzroči hipotenzijo in bradikardijo, zlasti pri hipovolemičnih bolnikih. V takšnih primerih je treba ustrezno ukrepati, da se krvni tlak stabilizira.

Toleranca: sufentanil lahko zaradi svojih morfinomimetičnih lastnosti povzroči odvisnost. Če se sufentanil uporabi samo kot anestetik med operacijo, se zasvojenost ne bo pojavila. Po dolgotrajni neprekinjeni uporabi v intenzivni negi pa se lahko razvije zasvojenost. Za zadosten analgetični učinek utegnejo biti potrebni vse večji odmerki. Odtegnitveni simptomi so možni po več kot 1-tedenskem zdravljenju in so verjetni po več kot 2-tedenskem zdravljenju. Veljajo naslednja priporočila:

1. Odmerek sufentanila ne sme biti večji, kot je nujno.

2. Odmerek je treba zmanjševati počasi več dni.

3. Če je potrebno, se za obvladanje odtegnitvenih simptomov uporabi klonidin.

Ena 5-ml ampula zdravila Sufentanil Torrex vsebuje manj kot 1 mmol (23 mg) natrija, kar v bistvu pomeni 'brez natrija'.

Ena 20-ml ampula zdravila Sufentanil Torrex vsebuje 3,08 mmol natrija. To morajo upoštevati bolniki, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija.

Če se injekcije sufentanila uporabijo sočasno z barbiturati, etomidatom, anksiolitiki, nevroleptiki, opiati, splošnimi anestetiki, drugimi učinkovinami, ki zavirajo osrednje živčevje, ali z alkoholom, se lahko zaradi medsebojnega delovanja povečata depresivni učinek na osrednje živčevje in depresija dihanja. Pri takšnih kombiniranih terapijah je treba odmerek ene ali obeh sestavin zmanjšati.

Sočasna uporaba benzodiazepinov lahko povzroči znižanje krvnega tlaka.

Med sočasno uporabo velikih odmerkov injekcij sufentanila in dušikovega oksida se lahko zniža krvni tlak, upočasni srčna frekvenca in zmanjša minutni volumen srca.

Zdravljenje z zaviralci MAO je praviloma priporočljivo prekiniti 2 tedna pred operacijo ali anestezijo. Vendar so poročali o več primerih, ko niso opazili nobenih zapletov po uporabi sorodnega opioida fentanila pri bolnikih, zdravljenih z zaviralci MAO.

).

Sočasna uporaba sufentanila in vekuroniuma ali suksametoniuma lahko povzroči bradikardijo, zlasti če je pulz že sicer počasen (npr. pri bolnikih, ki dobivajo zaviralce kalcijevih kanalčkov ali zaviralce

Zato je odmerek enega ali obeh zdravil priporočljivo ustrezno zmanjšati.

Sufentanil se v glavnem presnovi s citokromom P 3A4. Čeprav doslej ni bilo kliničnih opažanj o medsebojnem delovanju, eksperimentalni podatki kažejo, da lahko zaviralci citokroma P 3A4, npr. eritromicin, ketokonazol, itrakonazol in ritonavir, zavrejo razgradnjo sufentanila, tako da je možno

podaljšanje depresivnega učinka na dihanje. Če je sočasna uporaba nujna, je treba bolnike zato posebej skrbno nadzorovati. Utegne se zgoditi, da je treba zmanjšati odmerek.

Raztopine za injiciranje Sufentanil Torrex ne smete uporabljati med nosečnostjo in dojenjem. Sufentanil hitro prodira v človeško posteljico in se z naraščanjem maternalne koncentracije linearno povečuje. Ugotovljeno razmerje med koncentracijo v umbilikalni veni in vensko koncentracijo pri materi je 0,81. Izkušenj z uporabo med nosečnostjo in dojenjem pri ljudeh ni. Ob upoštevanju

farmakokinetičnih dejavnikov lahko ženska začne znova dojiti štiriindvajset ur po anesteziji. Glede izkušenj pri živalih glejte poglavje 5.3, Predklinični podatki o varnosti.

Sufentanil Torrex ima pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Po uporabi tega zdravila med anestezijo bolnik ne sme voziti motornega vozila in upravljati s stroji v obdobju, ki ga določi zdravnik. Bolnik ne sme oditi domov brez spremstva in mora biti seznanjen s tem, da ne sme uživati alkohola.

Pojavijo se lahko neželene reakcije, značilne za opiate (glejte poglavje 4.4, Posebna opozorila in previdnostni ukrepi).

Med uporabo sufentanila so bili opisani (zelo redko, < 1/10.000) naslednji neželeni učinki:

Preveliko odmerjanje se kaže s stopnjevanim farmakološkim delovanjem in neželenimi učinki. Najresnejši pomembni učinek prevelikega odmerjanja je (odvisno od individualne občutljivosti)

depresija dihanja, ki se lahko kaže z vsemi stopnjami, od bradipneje do apneje. Zaradi farmakoloških lastnosti sufentanila se depresija dihanja lahko pojavi že pri terapevtskih odmerkih (intravensko:

> 0,3 µg/kg telesne mase). Ker se sufentanil uporablja v kontroliranih pogojih, je treba zagotoviti ustrezno obvladanje takšnih simptomov.

Zdravljenje

Pri hipoventilaciji ali apneji je treba kisik uporabiti z ventilatorsko podporo ali kontroliranim

dihanjem. Za obvladanje depresije dihanja je mogoče uporabiti specifičen antagonist, npr. nalokson.

Običajno zadošča 0,1 – 0,2 mg i.v. (približno 1,5 – 3 µg/kg telesne mase). Vbrizgavanje naloksona (0,1 – 0,2 mg i.v.) je treba ponavljati do želenega učinka. Razmak med vsakim odmerkom mora biti najmanj 2 minuti. Pozneje se lahko uporabi nalokson tudi intramuskularno.

Hkrati je treba uporabiti tudi takojšnje simptomatske protiukrepe. Depresija dihanja zaradi sufentanila lahko traja dalj časa kot delovanje antagonista, zato utegnejo biti potrebni dodatni odmerki antagonista.

Če depresijo dihanja spremlja mišična togost, utegne biti za olajšanje asistirane ali kontrolirane ventilacije potrebna uporaba mišičnega relaksanta.

Bolnika je treba natančno nadzorovati in vzdrževati telesno temperaturo in ravnovesje tekočin. Kot možen vzrok hude ali dolgotrajne hipotenzije je treba upoštevati hipovolemijo. V takšnem primeru je mogoče uporabiti ustrezno sredstvo za nadomeščanje volumna.