Zdravljenje odraslih bolnikov s primarno pljučno hipertenzijo, opredeljeno kot III. funkcijski razred po klasifikaciji NYHA, za izboljšanje telesne zmogljivosti in lajšanje simptomov.

Zdravljenje z zdravilom Ventavis lahko uvede in spremlja le zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem pljučne hipertenzije.

Odmerjanje

Odmerek na posamezno inhalacijo

Ob uvedbi zdravljenja z zdravilom Ventavis naj bo prvi inhalirani odmerek 2,5 mikrogramov iloprosta, doveden skozi ustnik nebulatorja. Če bolnik ta odmerek dobro prenaša, je treba odmerek povečati na 5 mikrogramov iloprosta in ga vzdrževati. Če bolnik odmerek 5 mikrogramov slabo prenaša, je treba odmerek zmanjšati na 2,5 mikrogramov iloprosta.

Dnevni odmerek

Inhalacijski odmerek je treba aplicirati šest- do devetkrat na dan, glede na potrebe posameznika in prenašanje zdravila.

Trajanje zdravljenja

Trajanje zdravljenja je odvisno od kliničnega stanja in je prepuščeno presoji zdravnika. Če bi se bolnikovo stanje ob tem zdravljenju poslabšalo, je treba razmisliti o možnosti intravenske aplikacije prostaciklina.

Posebne skupine bolnikov

Okvara jeter

Pri bolnikih z okvaro jeter je izločanje iloprosta zmanjšano (glejte poglavje 5.2).

Da bi se izognili neželenemu kopičenju zdravila tekom dneva, je pri teh bolnikih potrebna posebna previdnost pri titraciji začetnega odmerka. Ob uvedbi zdravljenja mora med biti interval med posameznimi 2,5-mikrogramskimi odmerki iloprosta v zdravilu Ventavis 10 mikorgramov/ml 3 - 4 ure (kar ustreza največ 6 aplikacijam na dan). Kasneje se lahko intervale med posameznimi odmerki previdno krajša glede na to, kako bolnik prenaša zdravilo. Če je indiciran odmerek do 5 mikrogramov iloprosta, morajo biti na začetku intervali med posameznimi odmerki ponovno 3 - 4 ure, nato pa se krajšajo glede na to, kako bolnik prenaša zdravilo. Ker se zdravila ne uporablja ponoči, kopičenje iloprosta po več dni trajajočem zdravljenju ni verjetno.

Okvara ledvic

Pri bolnikih z očistkom kreatinina > 30 ml/min (določenem po Cockroftovi in Gaultovi formuli glede na vrednosti kreatinina v serumu) prilagajanje odmerka ni potrebno. Bolniki z očistkom kreatinina

≤ 30 ml/min niso bili vključeni v klinična preskušanja. Podatki o intravenski uporabi iloprosta kažejo, da je izločanje zmanjšano pri bolnikih z odpovedjo ledvic, ki potrebujejo zdravljenje z dializo. Zato glede odmerjanja veljajo ista priporočila kot za bolnike z okvaro jeter (glejte zgoraj).

Pediatrična populacija

Varnost in učinkovitost zdravila Ventavis pri otrocih, starih do 18 let, nista bili dokazani. Na voljo ni podatkov iz nadzorovanih kliničnih preskušanj.

Način uporabe

Zdravilo Ventavis je namenjeno za inhaliranje z nebulatorjem.

Za zmanjšanje nenamerne izpostavljenosti je priporočljivo dobro zračenje prostora.

Za uporabo pripravljeno zdravilo Ventavis inhalacijska raztopina za nebulator se uporablja z ustreznim pripomočkom za inhaliranje (nebulatorjem) (glejte spodaj in poglavje 6.6).

Bolniki, pri katerih je stanje stabilno ob uporabi enega nebulatorja, ne smejo preiti na drug nebulator, če tega ne nadzoruje lečeči zdravnik, saj se je pokazalo, da različni nebulatorji ustvarjajo aerosole z nekoliko drugačnimi fizikalnimi lastnostmi in lahko hitreje dovajajo raztopine (glejte poglavje 5.2).

• Breelib

  Breelib je majhen ročni baterijski pripomoček za razprševanje, ki se aktivira ob inhalaciji in katerega delovanje temelji na tehnologiji vibrirajoče mrežice.

  Ventavis 10 mikrogramov/ml (1 ml ampula) in Ventavis 20 mikrogramov/ml inhalacijska raztopina za nebulator

  Zdravilo Ventavis 10 mikrogramov/ml inhalacijska raztopina za nebulator (1 ml ampula) dovede

  2,5 mikrogramov in zdravilo Ventavis 20 mikrogramov/ml inhalacijska raztopina za nebulator dovede 5 mikrogramov skozi ustnik nebulatorja Breelib.

  Ob uvedbi zdravljenja z zdravilom Ventavis ali ob prehodu bolnika na drug pripomoček je treba prvi vpih izvesti z 1 ml ampulo zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml (glejte poglavje 4.4).

  Inhalacija z nebulatorjem Breelib traja približno 3 minute, kar kaže na večjo hitrost dovajanja zdravila z nebulatorjem Breelib v primerjavi z drugimi nebulatorji.

  Bolnike, ki začenjajo zdravljenje z zdravilom Ventavis ali zamenjajo drug nebulator za Breelib, mora lečeči zdravnik skrbno nadzorovati in se prepričati, da odmerek in hitrost inhalacije dobro prenašajo.

  Ko uporabljate nebulator Breelib, upoštevajte navodila za uporabo, priložena temu pripomočku. Prostor za zdravilo napolnite z zdravilom Ventavis tik pred uporabo.

• I-Neb AAD

  Nebulator I-Neb AAD je prenosni, ročni pripomoček za razprševanje, ki temelji na tehnologiji vibrirajoče mrežice. Nebulatorski sistem s pomočjo ultrazvoka potiska raztopino skozi mrežico in tako ustvarja kapljice. Pokazali so, da je nebulator I-Neb AAD primeren za dovajanje zdravila Ventavis

  10 mikrogramov/ml (1 ml ampula) in 20 mikrogramov/ml inhalacijska raztopina za nebulator. Mediani masni aerodinamični premer (MMAD) aerosola, merjen z nebulatorjem I-Neb in opremljen z diskom s stopnjo moči 10, je bil podoben med zdraviloma Ventavis 20 mikrogramov/ml (zlat program) in Ventavis 10 mikrogramov/ml (vijoličast program) inhalacijska raztopina za nebulator (tj. približno 2 mikrometra), vendar je bilo dovajanje hitrejše pri uporabi zdravila Ventavis

  20 mikrogramov/ml.

  Prostor za zdravilo v kombinaciji z nadzornim diskom nadzira odmerek, ki ga dovede nebulator

  I-Neb AAD. Vsak prostor za zdravilo je označen z barvno oznako in ima z ustrezno barvo označen nadzorni disk.

  Ventavis 10 mikrogramov/ml inhalacijska raztopina za nebulator (1 ml ampula)

  Ob uvedbi zdravljenja z zdravilom Ventavis z nebulatorjem I-Neb naj bo prvi inhalirani odmerek

  2,5 mikrogramov iloprosta, doveden skozi ustnik nebulatorja z uporabo 1 ml ampule zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml. Če bolnik ta odmerek dobro prenaša, je treba odmerjanje povečati na

  5 mikrogramov iloprosta z uporabo 1 ml ampule zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml in ga vzdrževati. Če bolnik odmerek 5 mikrogramov slabo prenaša, je treba odmerek zmanjšati na 2,5 mikrogramov iloprosta.

  Nebulator spremlja način dihanja in tako določi pulzni čas aerosola, ki je potreben za dovajanje predhodno nastavljenega odmerka 2,5 ali 5 mikrogramov iloprosta.

  Za odmerek 2,5 mikrogramov zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml se uporablja prostor za zdravilo z rdečim zapahom in rdečim nadzornim diskom.

  Za odmerek 5 mikrogramov zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml se uporablja prostor za zdravilo z vijoličastim zapahom in vijoličastim nadzornim diskom.

  Za vsako inhalacijo z nebulatorjem I-Neb AAD se vsebina ene 1-mililitrske ampule zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml, označena z dvema barvnima obročema (bel–rumen), neposredno pred uporabo prenese v prostor za zdravilo v nebulatorju.

  Zdravilo	Barvniobroč na ampuli	Odmerek	I-Neb AAD		Predviden inhalacijski čas
  			Zapah prostora zazdravilo	Nadzorni disk
  Ventavis10 mikrogramov/ml	1 ml ampula bel-rumen obroč	2,5 mikrogramov	rdeč	rdeč	3,2 min
  		5 mikrogramov	vijoličast	vijoličast	6,5 min

  Ventavis 20 mikrogramov/ml inhalacijska raztopina za nebulator

  Prehod na zdravilo 20 mikrogramov/ml je primeren le za bolnike, pri katerih se uporablja vzdrževalni odmerek 5 mikrogramov in pri katerih je bil čas inhaliranja zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml zaradi nepopolnih inhalacij večkrat podaljšan.

  Pri prehodu z zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml na zdravilo Ventavis 20 mikrogram/ml mora lečeči zdravnik skrbno nadzorovati kako bolnik prenaša hitrejše dovajanje iloprosta z dvakrat večjo koncentracijo.

  Nebulator spremlja način dihanja in tako določi pulzni čas aerosola, potreben za dovajanje predhodno nastavljenega odmerka 5 mikrogramov iloprosta.

  Za odmerek 5 mikrogramov zdravila Ventavis 20 mikrogramov/ml se uporablja prostor za zdravilo z zlatim zapahom in zlatim nadzornim diskom.

  Za vsako inhalacijo z nebulatorjem I-Neb AAD se vsebina ene 1-mililitrske ampule zdravila Ventavis 20 mikrogramov/ml, označena z dvema barvnima obročema (rumen–rdeč), neposredno pred uporabo prenese v prostor za zdravilo v nebulatorju.

  Zdravilo	Barvni obroč na ampuli	Odmerek	I-Neb AAD
  			Zapah prostora za zdravilo	Nadzorni disk
  Ventavis20 mikrogramov/ml	1 ml ampularumen–rdeč obroč	5 mikrogramov	zlat	zlat

• Venta-Neb

  Prenosni, ultrazvočni, baterijski nebulator Venta-Neb je dokazano primeren tudi za apliciranje zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml inhalacijska raztopina za nebulator (2 ml ampula). Izmerjeni MMAD kapljic aerosola je bil 2,6 mikrometra.

  Ob uvedbi zdravljenja z zdravilom Ventavis z nebulatorjem Venta-Neb naj bo prvi inhalirani odmerek 2,5 mikrogramov iloprosta, doveden skozi ustnik nebulatorja z uporabo 2 ml ampule zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml. Če bolnik ta odmerek dobro prenaša, je treba odmerjanje povečati na

  5 mikrogramov iloprosta z uporabo 2 ml ampule zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml in ga

  vzdrževati. Če bolnik odmerek 5 mikrogramov slabo prenaša, je treba odmerek zmanjšati na 2,5 mikrograma iloprosta.

  Za vsako inhalacijo z nebulatorjem Venta-Neb se vsebina ene 2-mililitrske ampule zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml, označena z dvema barvnima obročema (bel-rožnat), neposredno pred uporabo prenese v prostor za zdravilo v nebulatorju.

  Na voljo sta dva programa:

• P1 Program 1: 5 mikrogramov učinkovine v ustniku; 25 inhalacijskih ciklov

• P2 Program 2: 2,5 mikrogramov učinkovine v ustniku; 10 inhalacijskih ciklov Zdravnik izbere enega od programov, ki sta na voljo.

Nebulator Venta-Neb z optičnim in zvočnim signalom spodbudi bolnika, da vdihne. Oddajanje signala se ustavi po aplikaciji vnaprej določenega odmerka.

Da bi dosegli optimalno velikost kapljic za aplikacijo zdravila Ventavis 10 mikrogramov/ml inhalacijska raztipina za nebulator, je treba uporabiti zeleno ploščo. Za podrobnosti glejte navodila za uporabo nebulatorja Venta-Neb.

Drugi nebulatorji

Učinkovitost in prenašanje inhaliranega iloprosta pri uporabi drugih nebulatorjev, ki dajejo raztopini iloprosta drugačne pršilne lastnosti, nista bili dokazani.

• preobčutljivost na učinkovino ali katero koli pomožno snov, navedeno v poglavju 6.1

• stanja, pri katerih bi se lahko zaradi učinka zdravila Ventavis na trombocite povečalo tveganje za krvavitve (npr. aktivna razjeda želodca, poškodba, intrakranialna krvavitev)

• huda koronarna srčna bolezen ali nestabilna angina pektoris

• srčni infarkt v zadnjih šestih mesecih

• dekompenzirano srčno popuščanje, ki ni pod zdravniškim nadzorom

• hude aritmije

• cerebrovaskularni dogodki (npr. prehodna možganska ishemija, kap) v zadnjih 3 mesecih

• pljučna hipertenzija zaradi venske okluzivne bolezni

• prirojene ali pridobljene okvare zaklopk s klinično pomembno motnjo v delovanju srca, ki ni v povezavi s pljučno hipertenzijo

Pri bolnikih z nestabilno pljučno hipertenzijo ter napredujočim desnostranskim srčnim popuščanjem se uporabe zdravila Ventavis ne priporoča. V primeru napredovanja ali poslabšanja desnostranskega srčnega popuščanja je treba razmisliti o možnosti uporabe kakšnega drugega zdravila.

Hipotenzija

Med uvajanjem zdravila Ventavis je treba nadzorovati krvni tlak. Pri bolnikih z nizkim sistemskim krvnim tlakom, bolnikih s posturalno hipotenzijo ali bolnikih, ki jemljejo zdravila, za katere je znano, da znižujejo krvni tlak, je treba paziti, da ne bi prišlo do dodatnega znižanja krvnega tlaka. Zdravila Ventavis se ne sme uvesti pri bolnikih s sistoličnim krvnim tlakom, nižjim od 85 mmHg.

Zdravniki morajo biti pozorni na prisotnost sočasnih bolezni ali sočasno jemanje zdravil, ki lahko povečajo tveganje za pojav hipotenzije in sinkope (glejte poglavje 4.5).

Sinkopa

Vazodilatatorni učinek inhaliranega iloprosta v pljučih je kratkotrajen (ena do dve uri). Sinkopa je pogost simptom bolezni same in se lahko pojavi tudi med zdravljenjem. Bolniki, pri katerih se kot posledica pljučne hipertenzije pojavlja kratkotrajna izguba zavesti (sinkopa), naj se izogibajo pretiranim naporom, npr. med telesnimi obremenitvami. Inhalacije pred telesnimi napori so lahko koristne. Pogostejše pojavljanje sinkope je lahko znak nezadostnega zdravljenja, premalo učinkovitega zdravljenja in/ali poslabšanja bolezni, zato je treba razmisliti o prilagoditvi in/ali spremembi obstoječega zdravljenja (glejte poglavje 4.8).

Bolniki z boleznimi dihal

Zdravilo Ventavis lahko povzroči tveganje za pojav bronhospazma, predvsem pri bolnikih z bronhialno hiperaktivnostjo (glejte poglavje 4.8). Pri bolnikih s sočasno kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) in hudo astmo koristnost zdravila Ventavis ni bila dokazana. Bolnike s sočasnimi akutnimi pljučnimi okužbami, KOPB in hudo astmo je treba skrbno spremljati.

Pljučna venookluzivna bolezen

Pljučni vazodilatatorji lahko močno poslabšajo kardiovaskularno stanje bolnikov s pljučno venookluzivno boleznijo. Če se pojavijo znaki pljučnega edema, je treba pomisliti na možnost pridružene pljučne venookluzivne bolezni in zdravljenje z zdravilom Ventavis prekiniti.

Prekinitev zdravljenja

V primeru prekinitve zdravljenja z zdravilom Ventavis se tveganja za pojav sekundarnih učinkov ne more izključiti. Pri prenehanju zdravljenja z inhalacijskim iloprostom je kritično bolne osebe treba skrbno spremljati in uvesti morebitno alternativno zdravljenje.

Okvara ledvic ali jeter

Podatki o intravenski uporabi iloprosta so pokazali, da je izločanje iloprosta pri bolnikih z okvaro jeter kot tudi pri tistih z okvaro ledvic, ki potrebujejo zdravljenje z dializo, zmanjšano (glejte poglavje 4.2).

Vrednosti glukoze v serumu

Dolgotrajno (do enega leta trajajoče) peroralno zdravljenje z iloprost klatratom pri psih je bilo povezano z nekoliko povečanimi vrednostmi glukoze v serumu na tešče. Ni izključeno, da to velja tudi za dolgotrajno zdravljenje z zdravilom Ventavis pri človeku.

Neželena izpostavljenost zdravilu Ventavis

Za zmanjšanje nenamerne izpostavljenosti je priporočljivo uporabljati zdravilo Ventavis z nebulatorji, ki imajo sistem za aktivacijo ob inhalaciji (kot sta Breelib ali I-Neb), in poskrbeti za dobro zračenje prostora.

Novorojenci, dojenčki in nosečnice ne smejo biti izpostavljeni zdravilu Ventavis v zraku prostora. Stik s kožo in očmi, zaužitje

Zdravilo Ventavis inhalacijska raztopina za nebulator ne sme priti v stik s kožo in očmi; izogibati se je treba peroralnemu zaužitju zdravila Ventavis inhalacijska raztopina za nebulator. Med inhalacijo z nebulatorjem se je treba izogibati uporabi maske za obraz in uporabljati le ustnik.

Zdravilo Ventavis vsebuje etanol

Zdravilo Ventavis 10 mikrogramov/ml vsebuje 0,81 mg alkohola (etanola) v enem ml, kar ustreza 0,081 % (m/v). Količina 0,81 mg alkohola v 1 ml zdravila ustreza manj kot 1 ml piva oziroma vina.

Zdravilo Ventavis 20 mikrogramov/ml vsebuje 1,62 mg alkohola (etanola) v enem ml, kar ustreza 0,162 % (m/v). Količina 1,62 mg alkohola v 1 ml zdravila ustreza manj kot 1 ml piva oziroma vina.

Majhna količina alkohola v zdravilu ne bo imela nobenih opaznih učinkov. Prehod na nebulator Breelib

Podatki o uporabi nebulatorja Breelib, ki so na voljo, so omejeni. Pri bolnikih, ki so z drugega nebulatorja prešli na nebulator Breelib, je treba pod skrbnim zdravniškim nadzorom za prvo inhaliranje uporabiti zdravilo Ventavis 10 mikrogramov/ml (1 ml ampula), ki skozi ustnik dovaja 2,5 mikrograma iloprosta in se prepričati, da bolnik hitrejše inhaliranje, ki ga omogoča nebulator Breelib, dobro prenaša. Prvo odmerjanje z 2,5 mikrograma je treba narediti tudi, če so bili bolniki stabilni že pri odmerku 5 mikrogramov, inhaliranim z drugim pripomočkom (glejte poglavje 4.2).

Iloprost lahko poveča učinek vazodilatatorjev in antihipertenzivov in tako poveča tveganje za pojav hipotenzije (glejte poglavje 4.4). V primeru sočasne uporabe zdravila Ventavis z drugimi zdravili za zdravljenje hipertenzije ali vazodilatatorji je potrebna previdnost, ker bo morda potrebno prilagoditi odmerek.

Ker iloprost zavira delovanje trombocitov, lahko njegova uporaba z naslednjimi učinkovinami okrepi z iloprostom posredovano zaviranje trombocitov in tako poveča tveganje za krvavitev:

• antikoagulanti, kot so

  • heparin,

  • peroralni antikoagulanti (bodisi kumarini ali neposredni antikoagulanti),

• ali drugimi zaviralci agregacije trombocitov, kot so

  • acetilsalicilna kislina,

  • nesteroidna protivnetna zdravila,

  • neselektivni zaviralci fosfodiesteraze, kot je pentoksifilin,

  • selektivni zaviralci fosfodiesteraze 3 (PDE 3), kot sta cilostazol ali anagrelid,

  • tiklopidin,

  • klopidogrel,

  • antagonisti glikoproteina IIb/IIIa, kot so

    • abciksimab,

    • eptifibatid,

    • tirofiban,

  • defibrotid.

V skladu s splošno klinično prakso je priporočljivo skrbno spremljati bolnike, ki prejemajo antikoagulante ali druge zaviralce agregacije trombocitov.

Intravenska infuzija iloprosta pri bolnikih ne vpliva na farmakokinetiko večkratnih peroralnih odmerkov digoksina, kot tudi ne na farmakokinetiko sočasno apliciranega tkivnega aktivatorja plazminogena (t-PA).

Čeprav kliničnih študij niso opravljali, so študije in vitro, v katerih so proučevali zaviralne lastnosti iloprosta na delovanje encimov citokroma P450, pokazale, da zaradi iloprosta ni pričakovati pomembnejšega zaviralnega učinka teh encimov na presnovo zdravil.

Ženske v rodni dobi

Ženske v rodni dobi morajo med zdravljenjem z zdravilom Ventavis uporabljati učinkovito kontracepcijsko metodo.

Nosečnost

Ženske s pljučno hipertenzijo (PH – pulmonary hypertension) bi se morale izogibati nosečnosti, ker lahko pride do življenjsko ogrožajočega poslabšanja bolezni.

Študije na živalih so pokazale vpliv na sposobnost razmnoževanja (glejte poglavje 5.3).

Podatkov o uporabi iloprosta pri nosečnicah je malo. Če ženska zanosi, je treba upoštevati možne koristi za mater, ker se zdravilo Ventavis lahko uporablja med nosečnostjo le po skrbni oceni koristi in tveganj pri tistih ženskah, ki se odločijo za nadaljevanje nosečnosti kljub znanim tveganjem za pljučno hipertenzijo med nosečnostjo.

Dojenje

Ni znano, ali se iloprost/presnovki izločajo v materino mleko. Pri podganah so opazili zelo nizke vrednosti iloprosta v mleku (glejte poglavje 5.3). Ker možnega tveganja za dojenega otroka ni mogoče izključiti, je bolje, da ženska med zdravljenjem z zdravilom Ventavis ne doji.

Plodnost

Študije na živalih ne kažejo škodljivih učinkov iloprosta na plodnost.

Zdravilo Ventavis ima pomemben vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev pri bolnikih s simptomi hipotenzije, kot je omotica.

Pri uvedbi zdravljenja je potrebna previdnost, dokler ni ugotovljeno, kako le-to učinkuje na posameznika.

Povzetek varnostnega profila

Poleg lokalnih učinkov npr. kašelj, ki so posledica inhaliranega iloprosta, so neželeni učinki iloprosta povezani s farmakološkimi lastnostmi prostaciklinov.

Najpogostejši neželeni učinki (≥ 20 %), ki so jih opazili v kliničnih preskušanjih, so vazodilatacija (vključno s hipotenzijo), glavobol in kašelj. Najresnejši neželeni učinki so bili hipotenzija, krvavitve in bronhospazem.

Tabelarični pregled neželenih učinkov

Spodaj navedeni neželeni učinki, o katerih so poročali, temeljijo na zbranih podatkih iz kliničnih preskušanj II. in III. faze, v katere je bilo vključenih 131 bolnikov, ki so jemali zdravilo, in podatkih iz obdobja trženja. Pogostnost neželenih učinkov je opredeljena kot zelo pogosti (≥ 1/10) in pogosti

(≥ 1/100 do < 1/10). Neželeni učinki, ugotovljeni samo v obdobju trženja in za katere pogostnosti ni mogoče oceniti na podlagi podatkov iz kliničnih preskušanj, so navedeni kot »neznana«.

V razvrstitvah pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti.

* Poročali so o življenjsko ogrožajočih in/ali smrtnih primerih.

§ glejte poglavje »Opis izbranih neželenih učinkov«

Opis izbranih neželenih učinkov

Krvavitve (najpogosteje epistaksa in hemoptiza) so bile kot pričakovano zelo pogoste pri tistih populacijah bolnikov, v katerih velik delež bolnikov sočasno jemlje tudi antikoagulante. Tveganje za krvavitve se lahko poveča pri bolnikih, če sočasno prejemajo potencialne zaviralce agregacije trombocitov ali antikoagulante (glejte poglavje 4.5). Med smrtnimi primeri so bile tudi smrti zaradi cerebralne in intrakranialne krvavitve.

Sinkopa je pogost simptom same bolezni, lahko pa se pojavi tudi med zdravljenjem. Večja pogostnost sinkope je lahko povezana z napredovanjem bolezni ali nezadostno učinkovitostjo zdravila (glejte poglavje 4.4).

V kliničnih preskušanjih so poročali o perifernem edemu pri 12,2 % bolnikov, ki so prejemali iloprost, in pri 16,2 % bolnikov, ki so prejemali placebo. Periferni edem je zelo pogost simptom same bolezni, lahko pa se pojavi tudi med zdravljenjem. Pojavljanje perifernega edema je lahko povezano z napredovanjem bolezni ali nezadostno učinkovitostjo zdravila.

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih

Poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravila po izdaji dovoljenja za promet je pomembno. Omogoča namreč stalno spremljanje razmerja med koristmi in tveganji zdravila. Od zdravstvenih delavcev se zahteva, da poročajo o katerem koli domnevnem neželenem učinku zdravila na nacionalni center za poročanje, ki je naveden v Prilogi V.

Simptomi

Poročali so o primerih prevelikega odmerjanja. Simptomi prevelikega odmerjanja so v glavnem povezani z vazodilatornim učinkom iloprosta. Pogosto opaženi simptomi po prevelikem odmerjanju so omotica, glavobol, pordevanje, navzea, bolečine v čeljusti ali bolečine v hrbtu. Pojavijo se lahko tudi hipotenzija, povišanje krvnega tlaka, bradikardija ali tahikardija, bruhanje, driska in bolečine v okončinah.

Ukrepi

Specifični antidot ni znan. Priporoča se prekinitev inhalacije, spremljanje in simptomatsko zdravljenje.