Dilatrend 3,125 mg tablete
Informacije za predpisovanje
Lista
Režim izdajanja
Omejitve predpisovanja
Oznake
Ostale informacije
Registrirano ime
Sestava
Farmacevtska oblika
Zadnja posodobitev SmPC
Uporabite Mediately aplikacijo
Pridobite informacije o zdravilih hitreje.
Več kot 36k ocen
SmPC - Dilatrend 3,125 mg
Simptomatsko kronično srčno popuščanje
Zdravilo Dilatrend je indicirano za zdravljenje stabilnega blagega, zmernega in hudega kroničnega srčnega popuščanja kot dodatek standardnim načinom zdravljenja, npr. zaviralcem ACE, diuretikom in digoksinu, pri bolnikih z euvolemijo.
Hipertenzija
Zdravilo Dilatrend je indicirano za zdravljenje hipertenzije.
Angina pektoris
Zdravilo Dilatrend je indicirano za preprečevalno zdravljenje stabilne angine pektoris.
Akutni miokardni infarkt
Zdravilo Dilatrend je indicirano za zdravljenje po miokardnem infarktu z dokazano disfunkcijo levega prekata (iztisni delež levega prekata 40 %).
Tablete je treba zaužiti s tekočino. Bolniki s kroničnim srčnim popuščanjem naj vzamejo zdravilo Dilatrend med jedjo.
Simptomatsko kronično srčno popuščanje
Zdravljenje z zdravilom Dilatrend naj se uvede samo pod nadzorom bolnišničnega zdravnika, po temeljiti oceni bolnikovega stanja.
Pred kakršnimkoli predvidenim večanjem odmerka naj bolnika na dan povečanja klinično oceni zdravnik, izkušen v vodenju srčnega popuščanja, da zagotovi, da je klinično stanje še vedno stabilno. Odmerka karvedilola se ne sme povečati pri bolnikih s poslabšanjem srčnega popuščanja od zadnjega obiska ali z znaki dekompenziranega ali nestabilnega kroničnega srčnega popuščanja.
Odmerjanje je treba prilagoditi posamezniku.
Pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce ACE in/ali diuretike in/ali digoksin, je treba odmerjanje teh zdravil pred uvedbo zdravljenja z zdravilom Dilatrend stabilizirati.
Odrasli
Priporočeni odmerek za začetek zdravljenja je 3,125 mg dvakrat na dan dva tedna. Če bolnik ta
odmerek dobro prenaša, se odmerek zveča v intervalih, trajajočih vsaj dva tedna, na 6,25 mg dvakrat na dan, nato 12,5 mg dvakrat na dan in zatem 25 mg dvakrat na dan. Odmerjanje je treba zvečati na najvišjo stopnjo, ki jo bolnik še prenaša.
Priporočeni največji dnevni odmerek je 25 mg dvakrat na dan za vse bolnike s hudim kroničnim srčnim popuščanjem in za bolnike z blagim do zmernim kroničnim srčnim popuščanjem, ki tehtajo manj kot 85 kg. Pri bolnikih z blagim do zmernim kroničnim srčnim popuščanjem, ki tehtajo več kot 85 kg, je priporočeni največji odmerek 50 mg dvakrat na dan.
Med večanjem odmerka pri bolnikih s sistoličnim krvnim tlakom < 100 mm Hg se lahko pojavi
poslabšanje ledvičnega in/ali srčnega delovanja. Zato naj bolnikom pred vsakim povečanjem odmerka zdravnik oceni ledvično delovanje in simptome slabšanja srčnega popuščanja ali vazodilatacije.
Prehodno poslabšanje srčnega popuščanja, vazodilatacijo ali zadrževanje tekočin se lahko zdravi s prilagajanjem odmerkov diuretikov ali zaviralcev ACE ali s spreminjanjem ali začasno ukinitvijo zdravljenja z zdravilom Dilatrend. V takih okoliščinah naj se odmerka zdravila Dilatrend ne zvišuje, dokler se simptomi slabšanja popuščanja srca ali vazodilatacije ne stabilizirajo.
Če se zdravljenje z zdravilom Dilatrend prekine za več kot dva tedna, naj se ponovna uvedba začne z odmerkom 3,125 mg dvakrat na dan in se povečuje v skladu z zgoraj opisanimi priporočili za odmerjanje.
Starejši
Odmerjanje zdravila pri starejših je enako kot pri odraslih bolnikih.
Hipertenzija
Priporočeno je odmerjanje enkrat na dan.
Odrasli
Priporočeni odmerek za začetek zdravljenja je 12,5 mg enkrat na dan prva dva dni. Zatem je priporočeni odmerek 25 mg enkrat na dan. Čeprav je to pri večini bolnikov zadosten odmerek, se lahko odmerek po potrebi zveča do priporočenega največjega dnevnega odmerka 50 mg, danega enkrat na dan ali v deljenih odmerkih.
Odmerke naj se viša v intervalih, trajajočih vsaj dva tedna.
Starejši
Priporočeni začetni odmerek je 12,5 mg na dan. V nekaterih primerih je ta odmerek omogočil zadovoljiv nadzor. Če odziv ni zadosten, se lahko odmerek zveča do priporočenega največjega dnevnega odmerka 50 mg, danega enkrat na dan ali v deljenih odmerkih.
Angina pektoris
Odrasli
Priporočeni odmerek za začetek zdravljenja je 12,5 mg dvakrat na dan prva dva dneva. Zatem je priporočeni odmerek 25 mg dvakrat na dan.
Starejši
Priporočeni največji dnevni odmerek je 50 mg, dan v deljenih odmerkih.
Akutni miokardni infarkt
Pred zdravljenjem s karvedilolom morajo biti bolniki z disfunkcijo levega prekata po akutnem miokardnem infarktu hemodinamsko stabilni in vsaj zadnjih 48 ur prejemati zaviralec ACE, katerega odmerek je enak vsaj zadnjih 24 ur. Zdravljenje s karvedilolom se lahko začne od 3. do 21. dneva po
miokardnem infarktu. Za bolnike po akutnem miokardnem infarktu z disfunkcijo levega prekata je priporočeni začetni odmerek zdravila Dilatrend 6,25 mg dvakrat na dan. Ta odmerek naj se povečuje v 3- do 10- dnevnih intervalih do 12,5 mg dvakrat na dan in nato do 25 mg dvakrat na dan. Bolnikom, ki začetnega odmerka 6,25 mg dvakrat na dan ne prenašajo, odmerek zmanjšamo na 3,125 mg dvakrat na dan za 3 do 10 dni. Če ta odmerek dobro prenašajo, ga zvečamo na 6,25 mg dvakrat na dan in
titriramo do 25 mg dvakrat na dan. Odmerek naj se poveča do največjega odmerka, ki ga bolnik prenaša.
Posebne skupine bolnikov
Otroci
Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Dilatrend pri otrocih pod 18 letom ni priporočljiva.
Bolniki z boleznijo jeter
Zdravilo Dilatrend je kontraindicirano pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter (glejte poglavji 4.3
in 5.2).
Bolniki z okvarjenim delovanjem ledvic
Dokler je sistolični krvni tlak nad 100 mm Hg, odmerka ni treba prilagajati (glejte tudi poglavji 4.4 in
5.2).
Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov.
Bolniki s precejšnjim zadrževanjem tekočin ali volumsko preobremenitvijo, ki potrebujejo intravensko inotropno podporo, ter bolniki z obstruktivno boleznijo dihalnih poti ali okvarjenim delovanjem jeter.
Kot pri drugih zaviralcih receptorjev beta: v anamnezi bronhospazem ali astma, AV-blok II. ali III. stopnje (razen ob uporabi stalnega srčnega spodbujevalnika na mestu), huda bradikardija (< 50
utripov/minuto), kardiogeni šok, sindrom bolnega sinusnega vozla (vključno s sinoatrialnim blokom), huda hipotenzija (sistolični krvni tlak < 85 mm Hg), presnovna acidoza in feokromocitom (razen če je zadostno nadzorovan z blokado receptorjev alfa).
Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem lahko med večanjem odmerka zdravila Dilatrend pride do poslabšanja srčnega popuščanja ali zadrževanja tekočin. Če se pojavijo taki simptomi, je treba
odmerek diuretika prilagoditi. Odmerka zdravila Dilatrend ne smemo večati, dokler bolnik ni spet klinično stabilen. Občasno je morda treba zmanjšati odmerek zdravila Dilatrend ali ga začasno ukiniti. Take epizode ne izključijo sledečega uspešnega večanja odmerka zdravila Dilatrend.
Pri hipertenzivnih bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, kontroliranim z zaviralcem ACE, diuretiki in/ali digoksinom, je treba zdravilo Dilatrend uporabljati previdno, ker lahko tako digoksin kot tudi zdravilo Dilatrend upočasnita atrioventrikularno prevajanje (glejte poglavje 4.5).
Pred zdravljenjem s karvedilolom morajo biti bolniki z disfunkcijo levega prekata po akutnem miokardnem infarktu hemodinamsko stabilni in vsaj zadnjih 48 ur prejemati zaviralec ACE, katerega odmerek je enak vsaj zadnjih 24 ur. Zdravljenje s karvedilolom se lahko začne od 3. do 21. dneva po miokardnem infarktu.
Kot druga zdravila z zaviralnim delovanjem na receptorje beta lahko zdravilo Dilatrend prikrije zgodnje znake akutne hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Pri bolnikih, odvisnih od insulina, se na splošno raje uporabljajo alternative zaviralcem receptorjev beta. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je uporaba zdravila Dilatrend lahko povezana s poslabšanjem nadzora koncentracije glukoze v krvi (glejte poglavje 4.5). Zato je treba pri diabetikih ob uvedbi zdravila
Dilatrend ali večanju odmerka zdravila Dilatrend redno spremljati koncentracije glukoze v krvi in ustrezno prilagoditi hipoglikemično zdravljenje.
Pri zdravljenju z zdravilom Dilatrend so opažali obrnljivo poslabšanje ledvičnega delovanja pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem z nizkim krvnim tlakom (sistolični krvni tlak < 100 mm Hg), ishemično boleznijo srca, difuznimi žilnimi boleznimi in/ali že prej obstoječo ledvično insuficienco. Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem s temi dejavniki tveganja je treba med večanjem odmerka zdravila Dilatrend spremljati ledvično delovanje in zdravilo ukiniti ali zmanjšati odmerek, če se pojavi poslabšanje delovanja ledvic ali ledvična odpoved.
Uporabnike kontaktnih leč je treba opozoriti na možnost zmanjšanega solzenja.
Čeprav niso poročali o angini pektoris ob prenehanju zdravljenja, naj bo ukinitev postopna (1 do 2 tedna), še posebej pri bolnikih z ishemično boleznijo srca, ker zdravilo Dilatrend zavira receptorje beta.
Bolnikom s perifernimi žilnimi boleznimi dajemo zdravilo Dilatrend previdno. Čisti zaviralci beta lahko pospešijo ali poslabšajo simptome arterijske insuficience. Ker pa ima zdravilo Dilatrend tudi lastnosti zaviralca alfa receptorjev, je ta učinek precej uravnovešen.
Zdravilo Dilatrend lahko, kot tudi druge učinkovine, ki zavirajo receptorje beta, prikrije simptome tirotoksikoze.
Če Dilatrend povzroči bradikardijo z znižanjem srčne frekvence na manj kot 55 utripov na minuto je treba odmerek zdravila Dilatrend zmanjšati.
Pri dajanju zdravila Dilatrend bolnikom z resnimi preobčutljivostnimi reakcijami v anamnezi in
bolnikom, ki so vključeni v desenzibilizacijsko zdravljenje, je potrebna previdnost, ker lahko zaviralci beta povečajo tako občutljivost za alergene kot tudi resnost anafilaktičnih reakcij.
Pri bolnikih z motnjo perifernega krvnega obtoka, Raynaudovim fenomenom, lahko pride do poslabšanja simptomov.
Bolnikom s psoriazo v anamnezi, povezano z zdravljenjem z zaviralci beta, naj se da zdravilo Dilatrend samo po pretehtanju razmerja med tveganjem in koristjo.
Pri bolnikih s feokromocitomom je treba uvesti zaviralce receptorjev alfa pred zaviralci receptorjev
beta. Izkušenj z uporabo karvedilola pri tem stanju ni, zato je pri dajanju zdravila Dilatrend bolnikom s sumom na feokromocitom potrebna previdnost.
Učinkovine z neselektivnim zaviranjem receptorjev beta lahko pri bolnikih s Prinzmetalovo variantno angino izzovejo bolečine v prsnem košu. Kliničnih izkušenj z zdravilom Dilatrend pri teh bolnikih ni, lahko pa učinek zdravila Dilatrend na zaviranje receptorjev alfa prepreči take simptome. Vendar pa je pri dajanju zdravila Dilatrend bolnikom, za katere se sumi, da imajo Prinzmetalovo variantno angino, potrebna previdnost.
Pri bolnikih z nagnjenjem k bronhospastičnim reakcijam se lahko pojavi dihalna stiska kot posledica povečanja upora v dihalnih poteh (glejte tudi poglavje 4.5).
Tablete vsebujejo laktozo in saharozo. Bolniki z redko dedno intoleranco za galaktozo ali fruktozo, laponsko obliko zmanjšane aktivnosti laktaze, malabsorpcijo glukoze/galaktoze ali pomanjkanjem saharoza-izomaltaze ne smejo jemati tega zdravila.
Farmakokinetične interakcije
Karvedilol je tako substrat kot zaviralec P-glikoproteina. Torej se biološka razpoložljivost zdravil, ki se prenašajo prek P-glikoproteina, ob sočasni uporabi karvedilola lahko poveča. Poleg tega lahko induktorji in zaviralci P-glikoproteina spremenijo biološko razpoložljivost karvedilola.
Induktorji in zaviralci CYP2D6 ter CYP2C9 lahko stereoselektivno spremenijo sistemsko in/ali predsistemsko presnovo karvedilola, kar povzroči zvečanje ali zmanjšanje koncentracij R- in
S-karvedilola (glejte poglavje 5.2). Nekateri primeri, ki so jih opazili tako pri bolnikih kot pri zdravih preiskovancih, so navedeni spodaj, vendar seznam ni popoln.
Digoksin: Pri sočasni uporabi digoksina in karvedilola se plazemske koncentracije digoksina povečajo za približno 15 %. Ob uvedbi zdravljenja, prilagajanju odmerka in ukinjanju zdravljenja s
karvedilolom je priporočljivo bolj pogosto spremljanje koncentracij digoksina v krvi (glejte poglavje 4.4).
Ciklosporin: Dve študiji pri bolnikih z ledvičnimi in srčnimi presadki, ki so prejemali ciklosporin peroralno, sta pokazali povečane plazemske koncentracije ciklosporina po uvedbi zdravljenja s karvedilolom. Kaže, da karvedilol poveča absorpcijo ciklosporina, in sicer prek zaviranja delovanja P-glikoproteina v črevesju. Da bi ohranili koncentracije ciklosporina v terapevtskem razponu, je bilo treba pri teh bolnikih zmanjšati odmerek ciklosporina za 10-20 %. Zaradi velike variabilnosti
koncentracij ciklosporina med posamezniki je priporočljivo, da se po uvedbi zdravljenja s karvedilolom koncentracije ciklosporina pozorno spremlja in da se odmerek ciklosporina ustrezno prilagodi. Pri intravenski aplikaciji ciklosporina interakcije s karvedilolom ni pričakovati.
Rifampicin: V študiji pri 12 zdravih preiskovancih je uporaba rifampicina zmanjšala plazemske koncentracije karvedilola, najverjetneje prek indukcije P-glikoproteina; to je vodilo k zmanjšani absorpciji karvedilola in zmanjšanju antihipertenzivnega učinka.
Amiodaron: Pri bolnikih s srčnim popuščanjem je amiodaron zmanjšal očistek S-karvedilola, verjetno prek zaviranja CYP2C9. Povprečna koncentracija R-karvedilola je ostala nespremenjena. Obstaja torej možnost za močnejše zaviranje receptorjev beta, ki ga povzroči zvečana plazemska koncentracija S-karvedilola.
Fluoksetin: V randomizirani navzkrižni študiji pri 10 bolnikih s srčnim popuščanjem je sočasna uporaba fluoksetina, močnega zaviralca CYP2D6, povzročila stereoselektivno zaviranje presnove karvedilola z 77-odstotnim povečanjem povprečne AUC R(+) enantiomera. Vendar pa med zdravljenimi skupinami niso opazili razlike v incidenci neželenih učinkov, krvnem pritisku ali srčni frekvenci.
Farmakodinamične interakcije
Insulin in peroralni hipoglikemiki: Zaviralci receptorjev beta lahko ojačajo učinke insulina ali peroralnih hipoglikemikov. Pri bolnikih, ki jemljejo insulin ali peroralne hipoglikemike, je zato priporočeno redno spremljanje krvne koncentracije glukoze (glejte poglavje 4.4).
Zdravila, ki lahko izčrpajo zaloge kateholaminov: Bolnike, ki sočasno jemljejo učinkovino, ki zavira receptorje beta, in zdravilo, ki lahko izčrpa zaloge kateholaminov (npr. reserpin in zaviralci
monoaminooksidaze), je treba skrbno opazovati, če se pojavijo znaki hipotenzije in/ali hude bradikardije.
Digoksin: Sočasna uporaba zaviralcev receptorjev beta in digoksina lahko privede do aditivnega podaljšanja časa atrioventrikularnega (AV) prevajanja (glejte poglavje 4.4).
Verapamil, diltiazem, amiodaron in drugi antiaritmiki: Pri sočasnem jemanju karvedilola se lahko poveča tveganje za motnje atrioventrikularnega prevajanja (glejte poglavje 4.4). Teh zdravil se bolnikom, ki prejemajo zdravilo Dilatrend, ne sme dajati sočasno intravensko.
Klonidin: Ko se zaključuje sočasno zdravljenje s karvedilolom in klonidinom, je treba najprej postopno ukiniti karvedilol, nekaj dni zatem pa postopno še klonidin.
Zaviralci kalcijevih kanalčkov: Ob sočasnem dajanju karvedilola in diltiazema so opažali posamezne primere motenj prevajanja (redko s posledičnimi hemodinamskimi motnjami). Zato je, kot pri drugih zdravilih, ki zavirajo receptorje beta, ob sočasnem jemanju peroralnega karvedilola in zaviralcev
kalcijevih kanalčkov verapamilskega ali diltiazemskega tipa potrebno spremljati EKG in krvni tlak. Teh zdravil se bolnikom, ki prejemajo zdravilo Dilatrend, ne sme dajati sočasno intravensko.
Antihipertenzivi: Tako kot druge učinkovine, ki zavirajo receptorje beta, lahko karvedilol okrepi učinek drugih sočasno dajanih zdravil, ki delujejo antihipertenzivno (npr. antagonisti receptorjev alfa1), ali pa je hipotenzija eden od njihovih neželenih učinkov.
Anestetiki: Med splošno anestezijo je potrebno pozorno spremljanje vitalnih znakov zaradi možnih sinergističnih negativnih inotropnih učinkov karvedilola in anestetikov.
Nesteroidna protivnetna zdravila: Sočasna uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil ter zaviralcev receptorjev beta lahko povzroči zvišanje krvnega pritiska ter poslabšanje nadzora krvnega pritiska.
Beta-agonistični bronhodilatatorji: Zaviralci receptorjev beta, ki niso kardioselektivni, zavirajo učinek beta-agonističnih bronhodilatatorjev. Priporočljivo je pozorno opazovanje bolnikov (glejte poglavje 4.4).
Nosečnost
Ni zadostnih podatkov o uporabi karvedilola pri nosečnicah.
Študije na živalih ne zadostujejo za oceno vpliva na nosečnost, razvoj zarodka/plodu, porod ali postnatalni razvoj (glejte poglavje 5.3).
Zdravila Dilatrend ne smete uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno (razen če pričakovane koristi upravičijo možna tveganja).
Dojenje
Ni znano, ali se karvedilol izloča v človeško mleko. Študije na živalih so pokazale, da se karvedilol ali njegovi presnovki izločajo v materino mleko. Zato dojenje med dajanjem karvedilola ni priporočeno.
Študij o vplivu na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji niso izvedli.
Kot pri drugih zdravilih, ki povzročijo spremembe krvnega tlaka, je treba bolnike, ki jemljejo zdravilo Dilatrend, opozoriti, da naj ne vozijo ali upravljajo strojev, če občutijo vrtoglavico ali omotico ali
podobne simptome. To je še posebno pomembno pri uvajanju ali spreminjanju zdravljenja in ob sočasnem uživanju alkohola.
Neželeni dogodki so našteti ločeno za kronično srčno popuščanje zaradi razlik v osnovi bolezni. Spodaj navedeni neželeni učinki so razvrščeni po organskih sistemih in pogostnosti:
| Zelo pogosti | (≥ 1/10) |
| Pogosti | (≥ 1/100 do < 1/10) |
| Občasni | (≥ 1/1.000 do < 1/100) |
| Redki | (≥ 1/10.000 do < 1/1.000) |
| Zelo redki | (< 1/10.000) |
| Neznana | (ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov) |
Pri kroničnem srčnem popuščanju
Bolezni krvi in limfatičnega sistema
Redko: trombocitopenija.
V posameznih primerih so poročali o levkopeniji.
Presnovne in prehranske motnje
Pogosto: porast telesne mase in hiperholesterolemija. Hiperglikemija, hipoglikemija in poslabšanje
nadzora koncentracije glukoze v krvi so tudi pogosti pri bolnikih s prej obstoječo sladkorno boleznijo (glejte poglavje 4.5).
Bolezni živčevja
Zelo pogosto: vrtoglavica ali omotica in glavobol sta običajno blaga in se pojavita še posebno ob začetku zdravljenja. Astenija (vključno z utrujenostjo).
Očesne bolezni
Pogosto: motnje vida.
Srčne bolezni
Pogosto: bradikardija, posturalna hipotenzija, hipotenzija, otekline (vključno z generaliziranimi, perifernimi, statičnimi in genitalnimi oteklinami, oteklinami spodnjih okončin, hipervolemijo in preobremenitvijo s tekočino).
Občasno: sinkopa (vključno s presinkopo), AV-blok in poslabšanje popuščanja srca med višanjem odmerka.
Bolezni prebavil
Pogosto: navzea, diareja in bruhanje.
Bolezni kože in podkožja
Dermatitis in povečano znojenje.
Bolezni sečil
Redko: akutna ledvična odpoved in motnje delovanja ledvic pri bolnikih z difuzno žilno boleznijo in/ali okvarjenim delovanjem ledvic (glejte poglavje 4.4).
Pogostnost neželenih učinkov ni odvisna od višine odmerka, z izjemo vrtoglavice ali omotice, motenj vida in bradikardije.
Pri hipertenziji in angini pektoris
Profil neželenih učinkov je podoben opaženemu pri kroničnem srčnem popuščanju, je pa incidenca dogodkov pri bolnikih s hipertenzijo ali angino pektoris, zdravljenih z zdravilom Dilatrend, v
splošnem nižja.
Bolezni krvi in limfatičnega sistema
Poročali so o posameznih primerih trombocitopenije in levkopenije.
Presnovne in prehranske motnje
Zaradi lastnosti zaviranja receptorjev beta je mogoče tudi, da se pojavi sicer latentna sladkorna bolezen, da se izražena sladkorna bolezen poslabša in da se mehanizem uravnavanja krvne koncentracije glukoze zavre.
Psihiatrične motnje
Občasno: depresivno razpoloženje, motnje spanja.
Bolezni živčevja
Pogosto: vrtoglavica ali omotica, glavobol in utrujenost, ki so običajno blagi in se pojavijo predvsem na začetku zdravljenja.
Občasno: parestezije, splošna oslabelost.
Očesne bolezni
Pogosto: zmanjšano solzenje.
Občasno: motnje vida.
Redko: draženje oči.
Srčne bolezni
Pogosto: bradikardija, posturalna hipotenzija, posebno ob začetku zdravljenja.
Občasno: sinkopa, hipotenzija, motnje perifernega krvnega obtoka (mrzle okončine, periferna žilna bolezen, poslabšanje intermitentne klavdikacije in Raynaud-ovega fenomena), AV-blok, angina pektoris (vključno z bolečinami v prsnem košu), simptomi popuščanja srca in periferne otekline.
Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora
Pogosto: astma in dispneja pri dovzetnih bolnikih.
Redko: zamašen nos, piskanje pri dihanju in gripi podobni simptomi.
Bolezni prebavil
Pogosto: prebavne motnje (s simptomi kot so navzea, bolečine v trebuhu, diareja).
Občasno: zaprtje in bruhanje.
Redko: suha usta.
Bolezni kože in podkožja
Občasno: kožne reakcije (npr. alergijski izpuščaj, dermatitis, koprivnica, srbenje, reakcije, podobne lichen planus, ter povečano znojenje). Lahko se pojavijo psoriatične lezije na koži ali pa se obstoječe lezije poslabšajo.
Bolezni sečil
Redko: motnje uriniranja.
Motnje reprodukcije in dojk
Občasno: impotenca
Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije
Pogosto: bolečine v okončinah.
Poročali so o posameznih primerih alergijskih reakcij.
Preiskave
Poročali so o posameznih primerih zvišanih koncentracij AST, ALT in γ-GT.
Pri zdravljenju po miokardnem infarktu
V randomizirani, dvojno slepi študiji z vzporednima skupinama faze III so proučevali učinek karvedilola na smrtnost pri bolnikih z disfunkcijo levega prekata po akutnem miokardnem infarktu, z ali brez kliničnih znakov srčnega popuščanja. Neželeni dogodki, ki so jih opazili z ≥ 2-% incidenco v skupini, ki je prejemala karvedilol ali pa je bila incidenca v tej skupini večja kot v skupini, ki je
prejemala placebo, so našteti v spodnji preglednici.
Preglednica 1. Neželeni dogodki, ki so jih opazili z ≥ 2-% incidenco v skupini, ki je prejemala karvedilol ali pa je bila incidenca v tej skupini večja kot v skupini, ki je prejemala placebo.
| Neželeni učinek glede na organski sistem | placebo n = 980št. (%) | karvedilol n = 969št. (%) |
| Infekcijske in parazitske boleznibronhitis pljučnicaokužba zgornjih dihal okužba sečil | 22 (2,2)40 (4,1)66 (6,7)13 (1,3) | 29 (3,0)41 (4,2)66 (6,8)19 (2,0) |
| Bolezni krvi in limfatičnega sistemaanemija | 20 (2,0) | 35 (3,6) |
| Presnovne in prehranske motnjehiperglikemija | 30 (3,1) | 30 (3,1) |
| Psihiatrične motnjedepresija | 15 (1,5) | 25 (2,6) |
| Bolezni živčevja vrtoglavica ali omotica sinkopa | 105 (10,7)19 (1,9) | 144 (14,9)38 (3,9) |
| Srčne bolezni srčno popuščanje bradikardija | 142 (14,5)37 (3,8) | 149 (15,4)63 (6,5) |
| Žilne bolezni hipotenzija hipertenzijaperiferna žilna bolezen ortostatska hipotenzija | 114 (11,6)77 (7,9)16 (1,6)9 (0,9) | 176 (18,2)79 (8,2)30 (3,1)20 (2,1) |
| Bolezni dihal, prsnega koša in mediastinalnega prostora dispnejapljučni edem | 88 (9,0)31 (3,2) | 94 (9,7)42 (4,3) |
| Bolezni prebavil diareja dispepsija | 31 (3,2)21 (2,1) | 35 (3,6)23 (2,4) |
| Bolezni sečilledvična odpoved | 9 (0,9) | 25 (2,6) |
| Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije |
| periferni edem bolečinasplošna oslabelost | 28 (2,9)18 (1,8)56 (5,7) | 43 (4,4)21 (2,2)66 (6,8) |
Izkušnje v obdobju trženja
Poročali so o posameznih primerih urinarne inkontinence pri ženskah. Po prekinitvi zdravljenja se je stanje popravilo.
Simptomi in znaki
Po obsežnem prevelikem odmerjanju bi pričakovali zelo izražene srčnožilne učinke, kot sta
hipotenzija in bradikardija. Sledijo lahko srčno popuščanje, kardiogeni šok in srčni zastoj. Lahko se pojavijo tudi težave z dihanjem, bronhospazem, bruhanje, motnje zavesti in generalizirani krči.
Zdravljenje
V prvih nekaj urah po zaužitju lahko koristita izpiranje želodca in izzvanje bruhanja.
Poleg splošnih postopkov je treba spremljati in korigirati znake življenjskih funkcij, po potrebi v pogojih intenzivne nege.
Bolniki naj bodo v ležečem položaju. V primeru bradikardije se lahko da atropin, 0,5 mg do 2 mg i.v. in/ali glukagon 1 do 10 mg i.v. (nato v počasni intravenski infuziji 2 do 5 mg/uro po potrebi). Morda bo potrebna uporaba srčnega vzpodbujevalnika. Pri pretirani hipotenziji se lahko tekočine daje intravensko. Dodatno se lahko da noradrenalin, in sicer ali 5 do 10 mikrogramov i.v., ponovljeno glede na odziv krvnega tlaka, ali 5 mikrogramov na minuto z infuzijo, titrirano glede na krvni tlak.
Bronhospazem se lahko zdravi z uporabo salbutamola ali drugih agonistov receptorjev beta2, danih kot aerosol, ali, če je treba, intravensko. Pri pojavu krčev je priporočena počasna intravenska injekcija diazepama ali klonazepama.
V primerih resnega prevelikega odmerjanja s simptomi šoka naj se opisano podporno zdravljenje nadaljuje zadosti dolgo obdobje, tj. dokler bolnik ni stabilen, ker se lahko pričakuje podaljšan
razpolovni čas izločanja in redistribucija karvedilola iz globljih predelov.
Farmakološke lastnosti - Dilatrend 3,125 mg
Farmakoterapevtska skupina: zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa in beta, oznaka ATC: CO7AG02
Karvedilol je vazodilatirajoči neselektivni zaviralec receptorjev beta z antioksidacijskimi lastnostmi. Vazodilatacija je posredovana predvsem preko antagonizma receptorjev alfa1.
Karvedilol zniža periferni žilni upor z vazodilatacijo in zavre sistem renin-angiotenzin-aldosteron preko zaviranja receptorjev beta. Aktivnost plazemskega renina je znižana, zadrževanje tekočin je redko.
Karvedilol nima intrinzičnega simpatikomimetičnega delovanja in ima kot propranolol membrano-stabilizirajoče lastnosti.
Karvedilol je racemat dveh stereoizomerov. Učinek zaviranja receptorjev beta se pripisuje S(-) enantiomeru; nasprotno pa oba enantiomera izkazujeta enako zaviranje receptorjev alfa1.
Karvedilol je močan antioksidant, lovilec reaktivnih kisikovih radikalov in anti-proliferativna
učinkovina. Lastnosti karvedilola in njegovih presnovkov so bile prikazane v in vitro ter in vivo
študijah na živalih in in vitro na številnih vrstah človeških celic.
Klinične študije so pokazale, da ima ravnovesje vazodilatacije in zaviranja receptorjev beta, ki ga omogoči karvedilol, za posledico naslednje učinke:
Pri hipertenzivnih bolnikih znižanje krvnega tlaka ni povezano s sočasnim povečanjem celotnega perifernega upora, kot so opažali pri čistih zaviralcih receptorjev beta. Srčna frekvenca je rahlo znižana. Ohranjen je pretok krvi skozi ledvice in ledvično delovanje. Ohranjen je periferni pretok krvi, zato se hladne okončine, kar je pogosto opaženo pri zdravilih z zaviralnim delovanjem na receptorje beta, redko pojavijo.
Pri bolnikih s stabilno angino pektoris je zdravilo Dilatrend izkazalo anti-ishemične in anti-anginozne lastnosti. Akutne hemodinamske študije so pokazale, da zdravilo Dilatrend zniža prekatno pred- in po-obremenitev.
Pri bolnikih z motenim delovanjem levega prekata ali s kroničnim srčnim popuščanjem je karvedilol pokazal ugodne učinke na hemodinamiko in izboljšanje iztisnega deleža levega prekata in dimenzij levega prekata.
V velikem multicentričnem, dvojno-slepem, s placebom kontroliranem preskušanju s poudarkom na izidu umrljivosti (COPERNICUS) so 2289 bolnikov s hudim stabilnim kroničnim srčnim
popuščanjem ishemičnega ali neishemičnega izvora, ki so prejemali standardno zdravljenje, naključno razporedili v skupini, kjer so prejemali ali karvedilol (1156 bolnikov) ali placebo (1133 bolnikov). Bolniki so imeli moteno sistolično delovanje levega prekata s povprečnim iztisnim
deležem < 20 %. Umrljivost iz kakršnegakoli vzroka se je znižala za 35 % z 19,7 % v skupini placeba na 12,8 % v skupini karvedilola (Coxova proporcionalna tveganja, p = 0,00013).
Sestavljene sekundarne končne točke umrljivosti ali hospitalizacije zaradi popuščanja srca, umrljivosti ali hospitalizacije zaradi kardiovaskularnih vzrokov in umrljivosti ali hospitalizacije zaradi kakršnega koli vzroka so bile vse statistično značilno nižje v skupini karvedilola v primerjavi s placebom (31-%, 27-% oziroma 24-% znižanja, vsi p < 0,00004).
Pojavnost resnih neželenih dogodkov med študijo je bila nižja v skupini karvedilola (39,0-% v primerjavi s 45,4-%). Med uvedbo zdravljenja je bila pojavnost poslabšanja srčnega popuščanja v skupinah karvedilola in placeba podobna. Pojavnost resnega poslabšanja srčnega popuščanja med študijo je bila nižja v skupini karvedilola (14,6-% v primerjavi s 21,6-%).
Zdravljenje bolnikov po akutnem miokardnem infarktu z disfunkcijo levega prekata
V dvojno slepi, s placebom primerjani študiji pri 1959 bolnikih z nedavnim miokardnim infarktom in iztisnim deležem levega prekata ≤ 40 % ali indeksom okvare gibljivega levega prekata (wall motion index) ≤ 1,3 (z ali brez simptomatskega srčnega popuščanja) zdravljenje s karvedilolom ni statistično značilno zmanjšalo sočasno celokupne umrljivosti in števila hospitalizacij zaradi kardiovaskularnih zapletov (8-% zmanjšanje v primerjavi s placebom, p = 0,297). Posamična analiza končnih ciljev je pokazala, da zdravljenje s karvedilolom značilno zmanjša celokupno umrljivost za 23 % (p = 0,031), celokupno umrljivost ali neusodni miokardni infarkt za 29 % (p = 0,002), umrljivost zaradi kardiovaskularnih vzrokov za 25 % (p = 0,024) in število hospitalizacij zaradi neusodega miokardnega infarkta za 41 % (p = 0,041). Dodatna post-hoc analiza je pokazala, da je karvedilol značilno zmanjšal pojavnost smrti ali daljše hospitalizacije zaradi kardiovaskularnih vzrokov za 17 % (p = 0,019).
Vpliva na profil serumskih maščob in elektrolitov ni.
Absorbcija
Karvedilol je substrat črevesnega ekskretornega prenašalca P-glikoproteina, ki igra pomembno vlogo pri biološki razpoložljivosti določenih zdravil. Absolutna biološka razpoložljivost karvedilola je pri
človeku približno 25-%. Biološka razpoložljivost je stereo-selektivna, 30-% za R-obliko in 15-% za S-obliko. Serumske koncentracije so najvišje približno 1 uro po peroralnem odmerku. Med odmerkom in serumskimi koncentracijami je linearno razmerje. Hrana ne vpliva na biološko razpoložljivost ali maksimalno serumsko koncentracijo, podaljša pa čas do dosega maksimalne serumske koncentracije.
Porazdelitev
Karvedilol je visoko lipofilen, približno 98 % do 99 % se ga veže na plazemske beljakovine. Volumen distribucije je približno 2 l/kg in je povečan pri bolnikih z jetrno cirozo.
Presnova
Pri ljudeh se karvedilol obsežno presnovi v jetrih z oksidacijo in konjugacijo, v različne presnovke, ki se v glavnem izločijo preko žolča. Učinek prvega prehoda po peroralnem dajanju znaša približno 60 do 75 %; pri živalih so dokazali enterohepatično cirkulacijo izhodiščne spojine.
Oksidativna presnova karvedilola je stereoselektivna. R-enantiomer se pretežno presnavlja preko CYP2D6 in CYP1A2, S-enantiomer pa preko CYP2C9 ter v manjši meri preko CYP2D6. Med drugimi izoencimi CYP450, ki sodelujejo pri presnovi karvedilola, so: CYP3A4, CYP2E1 in CYP2C19.
Maksimalne plazemske koncentracije R-karvedilola so približno dvakrat večje od koncentracij S-karvedilola.
R-enantiomer se pretežno presnavlja s hidroksilacijo.
Pri ljudeh, pri katerih je presnova prek CYP2D6 upočasnjena, lahko pride do povečanih plazemskih koncentracij karvedilola, predvsem R-enantiomera, kar lahko vodi do močnejšega zaviranja receptorjev alfa.
Demetilacija in hidroksilacija fenolovega obroča dajeta 3 presnovke z zaviralnim učinkom na receptorje beta.
Izločanje
Povprečni razpolovni čas izločanja je od 6 do 10 ur. Plazemski očistek je približno 590 ml/min. Izločanje poteka predvsem preko žolča. Primarna pot je izločanje z blatom. Manjši delež se izloča preko ledvic v obliki različnih presnovkov.
Posebne skupine bolnikov
Starost nima statistično značilnega vpliva na farmakokinetiko karvedilola pri bolnikih s hipertenzijo.
V študiji bolnikov s cirotično boleznijo jeter je bila biološka razpoložljivost karvedilola štirikrat večja in najvišja plazemska koncentracija petkrat višja kot pri zdravih osebah. Pri bolnikih z okvarjenim
delovanjem jeter je biološka razpoložljivost zaradi zmanjšanega učinka prvega prehoda povišana za do 80 %.
Ker se karvedilol izloča predvsem z blatom, znatno kopičenje pri bolnikih z okvarjenim delovanjem ledvic ni verjetno.
V študiji pri 24 bolnikih s srčnim popuščanjem je bil očistek R- in S-karvedilola znatno manjši kot pri zdravih prostovoljcih. Ti rezultati kažejo, da srčno popuščanje pomembno spremeni farmakokinetiko R- in S-karvedilola.
Farmacevtski podatki - Dilatrend 3,125 mg
− laktoza monohidrat
− saharoza
− povidon K25
− krospovidon tip A
− brezvodni koloidni silicijev dioksid
− magnezijev stearat E572 in
− rdeči železov oksid E172
Shranjujte v originalni ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo in vlago. Za shranjevanje zdravila ni posebnih temperaturnih omejitev.